III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije je bil manifestacija doseženih povojnih uspehov frontnih or- ganizacij Kot so že poročali naši centralni dnev-niki, se je 9. aprila začelo in 11. aprila končalo zasedanje III. kongresa Ljudsfce fronte Jugoslavije, najtrdnejše in naj-močnejše množične organizacije delov-nega ljudstva Jugoslavije. Kcmgiesu s>o prisostvovali delegati iz vseh okrajev in mest naše domovine, ki so predstavljaH sedeminpolmilijonsko članstvo Ljudske fronte. Tovariš Tito je z daljšim govorom po-zdravil pričetek dela kongnesa, v kate-rem je uvodoma pcradaril velik pomen m. kongresa LFJ, ki se je vršil v času širokega in revolucionarnega poleta de-lovnih Ijudi pri graditvi socialistične Ju-goslavije, v času naših velikih zmag na vseh delovnih toriščih socialistične gra-ditve, v času abrekovanj in napadov na naše državno vodstvo, naše narode, ekratka, na vse, kar se pri nas gradi, ustvarja in socialistično dviga. LJUDSKA FRONTA JUGOSLAVIJE PREDSTAVLJA MTLIJONSKI DELOVNl KOUEKTIV V zadnjfh dveh letfh, je dejal tov. Tito, so se vrste Ljudske fronte močno okrepile in razširile, ker so se s se večjo enotnostjo in revolucionarao6tjo vklju-čile v ves razvojni proces naše politične, gospodarske in kulturne dejavnosti. Do-segale so velikanske delovne uspehe. Samo v letu 1948 je dala Fronta nad 329 milijonov prostovoljnih delovnih ur v 6kupni vrednosti 9 milijard dinarjev. V zvezi s tem je tov. Tito dejal: »To po-meni, da ]e Ljudska fronta Jugoslavije disciplinirana organizacija, ki predstavlja Hamilijonski delovni kolektiv delovnih lju-^Fdl sodalistične Jugoslavije.« Ob množič-•nem ustanavljanju obdelovalnih zadrug pa je dejal sledečer »Od II. plentuna CK KPJ fe bilo ustanovljenih okoll 2000 no-vfh delovcih zadrug. Tako imamo danes nad 3300 kmetijskih obdelovalnih zadrug z okrog 200.000 kmečkimi gospo simpatija do naše kulturne dejavnosti, ki ima tako močne korenine med našimi narodi in ki prikazuje delo naših pridnih rok, napore našega ljudstva pri izvrše-vanju našega petletnega plana in lpibe-zen naših narodov do držav ljudske de-mokracije in SZ? Če je tako, potem pa zaman govorijo m se bahajo z neko »globoko simpatijo« do našega delovne-ga človeka, do naših narodov. Isto tako je z zadevo kinematografije. V zadnjih dveh letih smo poslali v Sovjetsko zvezo večje število doma izdelanih kratkome-tražnih in dolgometražnih dokumentarnih filmov ili tednikov z željo, da spozna 6ovjetsko ljudstvo našo borbo in napoie pri socialistični graditvi nase države. Toda predvajanje teh filmov so zavrnili s čudnimi obrazložitvami, kot so n. pr. »Predvajanje teh filmov v SZ sedaj ni možno« in podobno. Naše ljudstvo dobro ve, kakšne in koliko sovjetskih filmov smo predvajali pri nae, pa ne saino so-vjetske, katerih število je bilo največje, temveč tudi filme iz držav ljudske de-mokracije. Naše Jjudstvo dobro ve, s kakšnim navdušenjem smo sprejeli in gledali njihove filme, dobro ve, kafco snio govorili in pisali o SZ in prikazo-vali njene uspehe, njeno delo in vlogo v mednarodnem demokratičnem gibanju. Pisali in govorili smo tako, kot lahko in stori neka socialistična država iz lju-bezni do druge socialistične driave. O vsem tem lahko povedo naši bralci, ki prebirajo naše centralne dnevnike fn tednike, politične in kulturne revije ter vsa ostala literarna dela, ki 6o v zvezi z našo skupno borbo proti fašizmu. REAKCIJA JE PREPRICANA, DA Z NAMI NE MORE SKLEPATI SPORAZUMOV Vsega tega ne slorijo države ljudske demokracije. Nasprotno, da bi čim bolj klfevetali naše narode in naše državno vodetvo, se poslvžujejo direktivnega gradiva najreakcionarnejših listov, jih posnemajo in včasih celo do podrobnosci kopirajo napačne infonnacije o naši dr-žavi, ki jih producirajo zapadne časopis-ne agencije. Ali so to marksistično-leninistična gledanja na odnose med so-cialističnimi državami, med državami, ki imaj pred seboj skupnega sovražnika — imperializem? Na to vprašanje so že odgovorili naši narodi. Odgovoriti ne morejo le tisti, katerim je to vpraianje papolnoma tuje oz. tisti, ki bi se sami razkrinkali s pravilnim odgovorom na to vprašanje. Naš. takozvani »kritiki« so se v zad-njem času oprijeli izmišljotine, češ da se v Jugoslavijo vračajo vojni zločinci iz ustaških in četni&kih vrst, da se pri nas jača in dviga kulaški element aa vasi, da naše vodstvo zaeleduje politiko mirnega vraščanja kapitalizma v socia-Hzem, da 6e po okrajih in vaseh organi-zira vojna proti Titu, da 6e je na Brionih sestal Tito s predstavniki zapadnega blo-ka in da je prav to potrditev »dejstva«, da se Jugoslavija poskuša vključiti v imperialistični tabor. Dalje si izmišljajo, češ da je v coni »B« izbruhnila revolu-cija, kjer da že streljajo topovi itd. Ne-katera od teh »dejstev« so pobrali 'z stolpcev zapadnih profašističnih listov, ki z največjo vnemo producirajo podob-ne 6enzacionalne izmišljotine. Tovariš Tito je na vse to odgovoril s sledečimi besedami: »Ta klevetniška kampanja v zapadnem reakcionarnem tisku postaja v toliko močnejša in nervoznejša, kolikor bolj po-staja reakcija prepričana, da z nami ne more sklepati sporazumov, da ce bomo nikdar krenili s poti socializma, da bomo ostali dosledni v borbi za mlr, ki jo vo-dijo napredne sile po sveta. Histerične ugotovltve lista »Monde« in drugih, da ne moremo riseti v zraku, temveč da morarno čimpre] pristoiplti k zaipadnemn kapitalističnemn bloku, bodo ostale samo glas vpijočega v paščavt Nobena ustra-hovanja ne z zapada in ne z vzhoda nas ne bodo omajala v našem principielnem stališču doslednih pristašev marksizma-leninizma, ne bodo nas vrgla s poti so-cializma.« O propagandi in napadih na našo dr-žavo je tov. Tito k6nčal s temi-le bese-dami: »Kolikor kmtejša je ta gonja tn kolikor nesramnejše so te klevete, toliko bolf raste v nas revolucionarno prepri-čanje, da moramo vzdržati in bitl ne-nklonlfivi prav zato, ker je ta propaqan-da takšna, nemarksistična, ker zmanjšuje ne samo ugled socialističnih metod v od-nosih med socialističnimi državami, tem-več mora povzTOčiti celo katastrofalne posledice za nadal]n]i revoluclonarnl razvo) v svetu, ker se za vsemi temi klevetami in izmišljotinami proti naSi drŽavi in našfm voditeljem skriva /revi-zionizem, se skriva odstop od marksiz-ma-lenlnlzma.« ENA IZ\fED NASIH VELIKIH NALOG JE GRADITEV SOCIALIZMA Ena izmed velfkih nalog, ki smo jo dolžni izvršiti, in ki jo nam narekuje naša revolucionarna in zgodovinska pot, je — zgraditev socializma. To veliko naiogo, ki jo že izvTšujemo, kljtib raznim napadom z zapada in vzhoda, bodo izvršili naši narodi, »ker poznajo svoje sile, ker so enotni in se zavedajo te enotnosti ln ker jlh vodi tako prelz-kušena (in monolitna Komunistična paj-tija kot )e naša.« TOV. TITO JE OSTRO KRITIZIRAL NEKATERE POMANJKLJIVOSTI V RAZDELJEVANJU IN PORABLJANJU 2IVIL Ko je tovariš Tito govoril o uspehih naše industrije v prvem četrtletju letoš-njega leta in ko je govoril o izdelovaniu novih strojev v nasi državi, ki jih v predaprilski Jugoslaviji sploh nismo ?z-delovali, in ki se pri nas že izdelujejo, zahvaljujoč naporom naših delavcev, no-vatorjev, racionalizatorjev in iziiiniteljev, 6e je nekoliko pomudil pri pravilni pre-skrbi nasega prebivalstva in ostio kri-tiziral nekatere pomanjkljivosti v raz-deljevanju in porabljanju živil, posebno pri izvajanju zadnje revizije živilsk^h nakaznic. Poudaril je našo pravilno pre-hrambeno politiko, posebno v pasivnih krajih kot so Lika, Hercegovina, Bosna, Zagorje in Dalmacija, ki so bili v stari Jugoslaviji vsled protiljudske politlke vladajoče buržoazije iako zapostavljeni in ki so celo stradali. Spričo tega in spričo naraščanja števila industrijskega delavstva v naši državi narasčajo tudi potrebe našega prebivatetva. Naloga or-ganizacij Ljudske fronte pa je, ppmagati izvrševati vse naloge, ki so v zvezi z doslednim izkoriščanjem vseh setvenih površin, dviganjem hektarskega donosa m pridobivanjem novih setvenih povr-šin s pomočjo melioracijskih del, ki so določena v petletnem planu. Poleg tega je važno, da v te naloge vključimo tudi vso skrb dviganju naše živinoreje, po-sebno na naših državnih posestvih. Vse te naloge bomo oživotvorili, če bomo 59 nadalje ohranili politično rn moralno enotnost Ljudske fionte, če bomo ohra-nili z velikimi žrtvami priborjeno brat-stvo in enotnost naših. narodov, če bo Ljudska fronta nudila ljudski oblasti vso pomoč in izločila iz naših. ljudskih od-borov vse sovražnike naše socialistične graditve, če se bodo vrete Ljudske fron-te še bolj aktivno borile za mir v svetu in proti vojnim hujskačem, če bomo po-večali budnost proti vsem elementom, ki hočejo namerno motiti, ovirati, škoditl rn sabotirati delo naših delovnrh Ijudi in koncno če bomo »posvetili najvecjo skrb obrambi naše socialistifne domovl-ne, budno spremljali in onemoqočili vsafc poskus razbijaškega dela proti naši dr-žavni skupnosti znatraj, prav tako pa tndi podobne poskuse od zrmaj.« To so najvažnejše naloge Ljudske fronte, ki zbira v svojih vrstah vse po-štene patriote, vse graditelje socializma in vse tiste, ki se Vključujejo v borbo za napredek države in srečnejše življe-nje delovnega Ijudstva pod vodstvom čvrste in močne Partije. RF Naše delo Praznovanje 1. maja Praznovanje liudskega prazruka »/. maj« bo letos trajalo v nede-Uo in ponedeljek 1. in 2. maja, praznovanje drž. praznika »29. no-vember« pa v torek in sredo 29. in 30. novembra. — Tozadevni ukaz \e izdal Prezidij Ijudske skapščine FLRJ. Prvomajski mednarodni praznik delavcev Na pariškem marksističnem kongresu 14. juiija 1889 je več kot 300 delegatov, organizatorjev in voditeljev delavskega gibanja sprejelo sklep o vsakoletnem praznovanju 1. tnaja. Od tega časa dalje je 1. maj dan demonstracij mednarodne solidarnosti proletariata in dan pregleda njegovih borbenih moči. Leta 1890 so evropski delavci prvič organizirali prvomajske demonstracije, ki so se v nekaterih mestih končale s spo-padom s policijo. Tega dne, 1. maja 1890, je Engels iz navdušenja nad močjo proletarske demonstracije vzkliknil: »Pri-zor današnjega dne bo dokazal kapita-listom in zemljiškim posestnikom vseh dežel, da so se proletarci vseh dežel resnično združili.« V predaprilski Jugoslaviji in v drugih polkolonialnih ter kapitalističnih državah so delavci skozi vrsto let ilegalno praz-novali 1. maj, kljub temu pa je revolu-cionarno razpoloženje zavzemalo iz leta v leto vedno večji razmah. Zmagoslavno in z radostjo bo slav-ljen letošnji praznik edinstva delavcev vsega sveta v Sovjetski zvezi, v Jugo-slaviji in v ostalih socialističnih državah. Narodi teh držav bodo dali tega dne po-novno duška svoji vernosti domovini, predanosti m Ijubezni do Komunistične partije. Ustvaritelji naše prve petletke bodo izrazili na prvomajskih proslavah svojo neuklonljivo voljo za izpolnitev velfldh zgodovinskih nalog. ki jih pred ljudstvo postavlja tov. Tito. Za delavce izven meja Sovjetske zve-ze, Jugoslavije in ostalih socialističnih držav pomeni 1. maj pregled in mobili-zacijo sil demokracije za borbo proti imperialistom, za borbo za traien mir. V Ptuju bo potekala prvomajska pro-slava po sledečem razporeda: V soboto, 30. aprfla t U ob 19.30 nii: Zbiranje funkcionarjev in članov vseh sindikalnih podružnic in frontnih orga-nizacij po podjetjih in rajonih. Nato ob 20. ori: Združitev vseh skupin na Kvedrovem trgu. Govori funkcionarjev KPS, mno-žičnih organizacij in ljudske oblasti. Po-tem odhod v povorki na Panoramo, kjer bo kres in Ijudsko rajanic V nedeljo, 1. maja t L, ob 10.30 ori: Zborovanje funkcionarjev in članov KPS, množičnih organizacij in oblasti na grajskem dvoriščn. Otvoiitev muzeja. Množični ogled muzeja. Ob 20. nri zvečer: V gledališču predstava: Škvarkin: »Iz-pit za življenjec Na vaseh m naseljih ptujskega okraja bodo v soboto, ob 20 uri zakurjeni kresi. V nedeljo 1. hi v ponedeljek 2. maja bodo kulturne prireditve, ki jih organi-zirajo prosvetna društva in kulturno prosvetni sveti. Del najvzglednejših delovnih ljudi iz ptujskega okraja bo sodeloval pri prvo-majski proslavi v Liubljani. Državno po-sestvo Zavrč bo zastopano z 68 vzgled-nimi delavci, Tovarna strojil v Majšperku pa z osemnajstimi. Iz vrst LMS bo v svečani povorki v Ljubljani 50 mladin-cev iz najvzglednejših delavskih akti-vov, 77 ml^dincev iz kmečkih aktivov, 30 mladincev, ki so se izkazali pri grad-nji zadružnih domov in 30 mladincev \z kmetijsko obdelovalnih zadrug. Tako bo ptujski okraj dostoino prosla-vil praznik edinstva delavcev vsega sveta. V Ptuju bodo 1. maia otvorieni trije muzeji Zgraditev novih gledališč, muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov v vrednosti 1,3 milijarde dinarjev, je ena od velikih nalog petietnega olana nove Jugosiavije. (Dalje na drugi strani.) Upravnik mariborskega muzeia "profe«-sor tov. Baš, ki je od junija 1948 vrši-lec dolžnosti upravnika ptujskega mu-zeja, ie srečen skupno z vsemi pomoč-niki, znanstveniini in tehničnimi delavci, da bo po skrbnem in napornem delu ravno na praznik edinstva delavcev vsega sveta, na 1. maj. omogočil vsem delovnim ljudem. ki se zaninujo za zgo-dovinske dokumente rn predmete. da si bodo na ostankih preteklosti lažje ustva-rili sliko dolge in težke zgodovinske razvojne poti človeške družbe in sliko družbenih nasprotij. ki so vodila do stalnih spopadov. Zgodovinski dokumenti in predmeti. ki so zbrani v ptujskeni muzcju. bodo praktično siužili sedanjosti kot dokaz, da v zgodovitii človeštva ni ničesar, kar bi ga moglo uničiti, temveč ie nujno mo-ralo propasti, kar je bSlo v spopada z nteresi tlačeniti in izkoriščanih ljudskih množic in kar jih je sililo v zgodovin-ske boje za obstanek. S 1. majem t 1. bodo v Ptuju odprti trije muzeji: 1. Vinarski muzej v stolpu v parku. 2. Arheološki muzej v poslopju bivše dominikanske kasarne. 3. Kulturno-zgodovinski muzej v pro-storih na gradu. Otvoritve muzejev se bo udeležila večina ptujskega prebivalstva, saj spada otvoritev v okvir prvomajske proslave. Za otvoritev je veliko zanimanje tudi izven ptujskega okraja, zato se bo otvo-ritve udeležilo okrog 70 zastopnikov oblastnih forumov in kulturnc-zgodovin-skih nstanov iz vseh krajev Slovenije. Ta del proslave bo v srlavnem izve-den v sledečem: V nedeljo. 1. maia t 1.. ob 9. uri: Otvoritev vinarskega tnuzeja v Ptuju (v parku). Nato ob 10. ari v bivši dominikanski kasarni: Otvoritev arheološkega muzeja. Ob 11. url na grajskem dvorišču: Po množični proslavi 1. rrfajskega praz-nika bo svečana otvoritev kulturno-zgc-dovinskega muzeja z množičnirn ogledom zgodovin.skih zanimivosti. Po otvoritvi ptujskih muzejev bo pri-haialo v Ptuj mnogo obiskovalcev, ki se bodo seznanili s ptujskimi zgodovin-skimi zanimivostmi. Te so zgovoren do-kaz, da je moralo ljudstvo opravljati vsa nespravljiva nasprotia na revolu-cionaren način, da si je priborilo gospo-darsko in kulturno osvoboditev kakoi jo daneš uživajo narodi socialističnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. MV. Pri Bolfenku v Slovenskih goricah je bil 10. aprila 1949 svečano otvorjen zadružni dom V nedeljo, dne 10. aprila t. 1. je bila pri Bolfenku v Slov goricah svečanost. Zadružni dom je spravljen pod streho in pripravljen za notranje urejevanje. Ogrodje zadružnega doma tipa 16 je pri Bolfenku najnovejša zgradba. ki je že s svojo zamishjo posvečena potre-bam ljudstva tega dela Slovenskih go-ric. Ustvarjeno je jedro, okoli katerega se začenia zbirati vzgledni del domači-nov, delavcev in ktnetov. V tem domu bo pisana zgodovina razvoja pn Bol-fenku in okolici. Na tem domu se bo odražalo gospodarsko in kulturno živ-lienje sedanjih in bodočih generaci.) Bol-fenka m okoliškili vasi, ki so in bodo hvaležni Komunistični partiji in ljudski oblasti ter svojim doniačinom. da so preko najtežjih ovir in težav. preko pred-sodkov in laži premaknili kupe zemlje. postavili temelie in nanje položili opeko na opeko, dokler ni zrastlo celotno zidno ogrodje nove krasne hiše. Mnogo zemlje je bilo potrebno pre-metati, nabaviti mnogo cementa in opeke ter lesa in pritegniti mnogo delovne sile, da je šlo delo en dan. drugi, tretji itd. To ni biln najtežje. Potrebno je bilo vstati iz preteklosti zrasti preko korenin in vrhov vsemogočih laži. pred-sodkov, prerokovanj in groženj, po-trebno je bilo postati iz slabiča hladno-krven junak. iz boiečega naivneža raz-soden tnož, iz skromnega in zapostav-Ijenega delavca močen člen v verigi re-volucionarnih delavcev :n kmetov Slo-venskih goric. ki ne poznajo poti nazaj, poti iz vere v botiočnost v brezizgledno preteklost. To ie bilo naitežje. Več do-mačinov se ie opogumilo na to pot. Zgra-dili so visoko liišo, simbol moči, zdravja in veselja. Postavili so dom v katerem tii merilo po dedekih in babicah. po bo-trini in svaštvu, ternveč po zaupanju v velike ustvarjalne sile ki jih predstav-Ijajo delavci vsega sveta v povezavi z revolucionarnimi kmeti. Brez tega za-upanja ni rnogoče astvarjati, graditi in druževati množice v izvajanju skupmh ciljev. Na svečanosti ic bilo nad 300 ljudi. Prišli so otroci, fantie in dekleta, tnožje in žene, graditelji in občudovalci iz Bol-fenka in okolice I. mladinska leteča četa iz Ptuja ie izvedla 9 točk obsega-joči program. Iz Trnovskega vrha je prišel na pro-slavo med drugimi tudi prileten mož Bračič Vincenc. Marsikaj težkega je do-živel v živlienju zakaj še ne bi videl, kaj danes delajo ljudje. Dom se mu do-pade, saj je na res lepem mestu in ve-!ik je dovolj. Posestnica Slanič Alojzija iz Trnovske vasi je prinesla s seboj sina Jožeka in mu vse razkazala. Jožek je gledal novo hišo in poslušal mladino iz Ptuja, ko je pela lepe pesmi. igrala na harmoniko itd. Živko Marija iz Crmlje in Zorko Alojzi.ia \z Trnovskega vrba sta pomagali skupno z rnladinci in mla-dinkami pri gradnji doma. Ne bosta po-zabili, kako je včasih pihalo okrog oglov, da sta komaj vzdržali na delu. Pohiteli sta z deiom, da jima ni šlo za tiohte. Požegarjeva Ivana iz Bišečkega vrha dela pri domu ni vzela za šalo. AAarljivo je delala in bila vesela delov-nega učinka. Pionir Potrč Edvard je bil vzgled ostalim pioniriem. 83-letni zidar vžitkar Korada Janez iz Trnovske vasi je sezidal zidove, ki bodo dolgoletni do-kaz niegovega marljivega zidarskega dela. Predsednik uprave za gradnjo dc-ma Vidic Jože, delovodja Toplak Lovrenc in predsednik Kmetijske zadruge Rajšp Janez so bili ob otvoritvi skupno z vsemi graditelji upravičeno ponosni na dose-ženi uspeh. Večkrat se je eden ali drugi ozrl na zidove in streho, ki je zahtevala toliko truda in dela. Kmet Šimonič An-ton iz Trnovske vasi se je uveljavil pri Bolfenku kot vzgledni voznik, ki je opravil za zadružni dom največ voženj. Navesti bi morali celo vrsto marljivih pomočnikov pri delu. Vodia tesarjev Pukšič Feliks iz Trnovske vasi je pri svojem delu sledil svojemu prepričanju, da pomaga graditi pošteno stvar Izvršil je svojo nalogo v zavesti, da bo ta dom prerastel trenutne težave, ki jib poznejše generacije ne bodo Čutile. Mnogi delovni ljudje so bili potrebni, da je bilo mo-goče uresničiti plan • v otipljivo stvar-nost. Nešteto rok je prijemalo za orodje, nosilo, dvigalo in spuščalo gradbeni ma-terial na tla ali na zidove. Delo je na-predovalo, med graditelji pa se je sple-tala neopazna vez, ki jo ustvarja skupno delo. Na svečanost je prišel tudi sekretar okrajnega odbora OF tov. Berginc Pe-ter. Dopolnil je pozdravni govor preds. uprave za gradnjo ZD tov. Vidica Jo-žeta in prikazal navzočim nujnost za-družnega razyoja na vaseh ter važnost III. kongresa LFJ. Prisostvoval je raz-deljevanju značk ZD in nagrad najpo-žrtvovalneišim graditeljem doma. Zlate. srebrne in bronaste znake ter nagrade v obliki gospodarskega orodja ie pre-jelo 38 vzglednih mlajših in odraslih oseb iz Trnovske in okoliških vasi. S svečanosti je bila poslana resolucija III. kongresu LFJ. Za ljudi, kL so vložili svoj trud za ustvaritev nove zadružne zgradbe pri Bolfenku v Slov. gor., je bila nedeljska svečanost dokaz, da za ustvarjalne sile delovnih Ijudi v mestih in na vaseli ni moči, ki bi jih zavria na poti v sc-cializem. .Ta svečanbst ie bila dokaz, da se na vaseh postopoma uresničujejo načrti Ijudske oblasti Uresničevati jih poinagajo požrtvovalni Ijudje, ki gredo preko ruševin stare družbe in preko du-ševnih razvalin tistih poedincev, ki s svojim besedičenjem ob začetku graditve zadružnega doma niso mogli ljudstvu odkriti nicesar drugega kot svoje pri-znanje, da so slabiči, ki se ne ztiajo drugače uveljaviti kot z zaviranjem ti-stega dela, ki ga opravljajo zdravi, po-nosni in neiistraSni Ijudje Slovenskih goric in ostalih delov nove Jugoslavije. Vse napake kraj. Ijudskih odborov gredo na škodo delovnega Ijudstva MiiMjlo je mesec dni, odkar so kon-čali tečaji poročevalcev krajevnih ljudskih odborov ptuj&kega okraja, ki jih je organiziral oikrajni ljtKlski odibor y Ptuju. Ob bežnean pogleda na naloge, pred kalerimi ©toje krajevni ljudski odbori na polju kmetijsike rekonstrukdje, pri razvijanjti lokalnega gospodarstva itd. moramo potrditi, da so bili teiaji nujno potrebnd. Poročevalci krajevnih ljud-skih odiborov so na teh tečajih prido-bili oemovno zna-nje za delo, ki cja iz-vršujejo, vodijo in usmerjajo na kra-jevnih področjih. Praktična tevedba vodilne misli o dvigh Ijudskih CKlbo-rov, ki pofvzročajo škodo ljudstvn 6 svojim nezadovoljivim delom, od odbo-rov, ki n« morejo dovaliti, da bi ljud-stvo bilo žrtev malomarnosti poedincev. Skrajno nepravllna odnosi so se razvili v krajevnem ljudekem od^boru Tržec-Jurovd. Nesoglasja med predsedaikom, tajniikom in ostalimi odborniki postaja-jo vedno vidcejša. PTedtsedmik "ne zaiipa štanupiljke tajnikn. Bojd ®e, d«a bi jo ta iTrkoristil v «voje namene, zato jo za-kl«pa. Ta}nik nosi živilske nakaaaiice po žepih. V površnosti in nezaiupenjoniikov do ljud«.tva, in slabe strani izvrševanja 6Južbe v škodo delovnih ljudd itd. Biro ze koordinacijo pri okrajtiiein Ijudskem odboru sproti rešnje vn od-pravlja pojave, ki jih. dan za dmem od-kriva praktično življenje med ljudstvom. Delovni in razvojni proces sproti izloča \i vrete ljudskih predsta-vmikov ljudi) ki niso zavneli shižb^npga položaja s tako resnostjo, kakor to zahteva veličina družbene ureditve v državi delavcev in kmetov, ki jih vodi Komunistična parti-ja, vodilni od^ed delavskega razreda. Kz. l.ptujska mladinska brigada "Dr.Jožeta Po-trča" pozdravlja mladino iz ptujskega okraja V okviru I. ptujske mladinske brigade dr. Jožeta Potrča je odšlo koncem marca t. 1. večje število mladincev iz podeže-Ija ptujskega okraja, med katerimi je več mladincev. ki so se do akcije pre-življali kot pastirji, hlapci in dekle pri raznih kmetih. Težko jih je bilo iztrgati iz vpliva dosedanje okolice in jim skupno z ostalo mladino pokazati pot iz zaosta-losti in izkoriščanja v široki svet go-spodarskega in kulturnega življenja nove Jugoslavije. Življenie mladincev I. ptujske brigade je nazorno prikazano v sledečem pismu: Novi grad, 10. apriia 1949. Mladinci m mladinke naših aktivov! V imenu I. ptujske mladine brigade dr. Jožeta Potrča, ki je na gradnji Čen-tralne mehanične delavnice in ki spada med največje objekte Avtostrade brat-stva ln edinstva, Vam pošiljamo borbene pozdrave. Nahajamo se v Novem gradu pri Ze-munu. Naša brigada je sestavljena iz same kmečke delavske niJadine. Na kratko Vam opišern življenje v brigadi. Prišli smo na mesto 31. marca t. 1. Že prvi dan smo začeli urejevati taborišča. Sedaj imamo že vse urejeno. Naše ta-borišče šteje 4 brigade. Ptujska, Kolu-barska, Kragujevačka in Črnogorska bri-gada. Medsebojno se razumemo kot bi bili ena družina. Vse 4 brigade delamo na gradnji Centralne mehanične delav-nice v Novem gradu. Med seboj tekmu-jejo brigade, čete in posamezni briga-dirji. V tem kratkem času srno dosegli lepe uspehe. Vsak dan so naši uspehi vidnejši zaradi tega. ker si znamo or-ganizirati delo. V naši brigadi so mladinci, ki so bili prepričani, da bo za njih vse življenje obveljal naziv »hlapec, dekla«. Iz dneva v dan bolj spoznavajo, kako krivično je biti lzkoriščan, kako propadajo še mnogi mladi Ijudje in kake posledice zapušča na mladih ljudeh tako življenje. Vsi so se prijavili v razne tečaje. kjer se bodo usposobili za razna tehnična in druga dela. Pozneje bodo vstopili v razna podjetja in zadruge. kjer jih bomo nujno potrebovali. Imamo nekoliko ne-pismenih, ki niso imeli možnosti, da bi hodili v šole. Ti mladinci so se že v do-sedanjih par dnevih naučili toliko pisati, da že lahko pišejo domov svojim star-šsm. Nekaterih niso pustili očetje. dru-gih matere, da bi se vključili v mladin-ske brigade. Razni nazadniaški pridi-garji so razširili po vaseh lažne vesti, da se ne bi udeležili akcije. Pobegnili so zdoma in od krnetov Ko se bodo ti mladinci vrnili v svoje vasi, rešeni občutka, da morajo ostati vse življenje hlapci in dekle, bodo znah odgovoriti vsakomur. ki bi hotel še na-dalje klevetati našo mladinsko organi-zacijo, naso oblast m našo slavno Komu-nistično partijo s tov. Titom na čslu. Brigadirji in brigadirke I. ptujske bn-gade na gradnji Centralne mehanične delavnice Avtostrade Vam pošiljamo bor-bene pozdrave. Vse sile za izvedbo petletnega plana. Bngadirka Petrovič Štefka V ptujskem okraju je ustanovljenih več hranilnih blagajn Za nspešno izvedbo naSega petletnega plana je rned drugim potrebno še zbira-nje sredstev za izgradnjo in nadaljnje razvijanje proizvodnjs. Pri tem ne bomo čakali pomoči in milosti od zunaj, mar-več zgraditi hočemo naše gospodarstvo z lastmmi močrnt. Da pa zamoremo do-seči ta cilj, je potrebno strogo varče-vanje na vseh poljih našega gospodar-stva, t. j. varčevanje z vso ljudsko imo-vino. Ljudsko varčevanje, zlasti še varče-vanje z denarjem, je za socialistično go-spodarstvo ogromnega potnena. Prihra-njen denar, ki je vložen v državne de-narne zavode, služi povečanju produktiv-nosti in zvišanju industrijske proizvod-nje ter znižanju proizvodne cene. Vsak vložen dinar je nov kamen v temelju naše boljše prihodnosti. Zavedati se je treba, da je denar drag in se ga ne sme trošiti brez potrebe, temveč se mora z njim pametno varčevati. Z ozirom na važnost, ki jo ltnajo hra-nilne vloge pri izgradnji socializma in na stalni porast varčevanja, je naša ljudska oblast postavila to varčevanje pod posebno zaSčito države ter odredila med ostalimi ukrepi ustanavljanje hra-nilnih blagajn pri gospodarskih podjetjih, uradih in ustanovah. Glavni namen hranilnih blagajn je sprejemanje vplačil na hranilne vloge od zaposlenih delavcev, nameščencev m uslužbencev, kakor tudi izvrševanje iz-plačil na hranilne knjižice. Za vsa ta vplačila in izplačila tnorajo hranilne bla-gajne polagati dnevno obračune Narodni banki FLRJ. Nadaljnja naloga teh bla-gajn je še v tem, da s pomočjo sindi-kalnih podružnic tolmačijo delovnemu liudstvu namen denarnega varčevanja, da dokazujejo vse koristi, ki jih nudi de-narno varčevanje in vplivajo, da se pn-hranki vlagajo na hranilno knjižico, ker je ista ogledalo zavesti delovnega ljud-stva v borbi za izgraditev socializma in naše petletke. Zavedajoč se pomena in važnosti hra-nilnih blagajn so večja industrijsko-gospodarskega podjetja ptujskega okraja ustanovila te blagajne v predpisanem roku. Med prvimi, ki so osnovali hra- nilne blagajne so: Tovarne gltnice m ahJ-minija v Strnišču, Uprava za regulacijo rek v Ptuju, Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Ptuju, Tovarna strojfl ter To-varna volnenih izdelkov v Majšperku. Vodstva podjetij so določila odgovorne voditelje hranilnih blagajn, ki so priha-jali po instrukcije v podružnico Narodne banke v Ptuju. Prve vloge je zbrala hra-nilna blagajna Tovarne glinice in alu-minija v Strnišču. Ostalo pa je v našera okraju še več podjetij. ki še kljub ob-stoječi odredbi zveznega ministrstva za finance o obvezni ustanovitvi hranilnih blagajn in pozivu Narodne banke v Ptuju niso izdala odločbe o psnovanju teh blagain. Podružnica Narodne banke v Ptuju je zaprosila tukajšnji Okrajni sindikalni svet, da s primerno okrožnico opozori vse sindikalne podružnice na pomembno vlogo, ki jo igra denarno varčevanje in da lahko tudi manjša podjetja ustanove hranilne blagajne, če je za to podana zahteva s strani sindikalne podružnice. Želeti je, da sindikalni odbori izvs-dejo med svojim članstvom široko in prepričevalno propagandno akcijo za pri-dobivanje čim večiega števila stalnih vla-gateljsv. Paziti morajo, da bo ta pro-paganda vedno nova in živa. Vse sin-dikalne podružnice podjetij, uradov in ustanov naj sprejmejo v svoj tekmovalni načrt kot eno izmed glavnih obvez: de-narno varčevanje in pridobivanje član-stva, ki bo potom hranilnih blagajn vla-galo redno mesečno svoje prihranke, kajti noben deloven človek ne sme do-pustiti. da mu leži doma denar brez ko-risti. Vsem sindikalnim odborom in podruž-nicarn naj služi za vzgled sindikalna podružnica Okraine zveze kmctijskih zadrug v Ptuju, ki je sama predlagala ustanovitev lastne hranilne blagajne, ka-tero je uprava OZKZ tudi takoj osno-vala in to med prvimi ostalimi podjetji. Kot so naši narodi v osvobodilni borbi preko vseh naporov in žrtev izbojevali zmago, tako mora tudi sedaj delovno ljudstvo z novim orožjem — varčeva-njem — doprinesti svoj delež k zmagi socializma! Iz. Ribarska zadruga ptujskega okraja bo dvignila iz vode letno nad 20 ton sladkovodnih rib ^ V okviru planskega kmetijetva je po-svečena sladkovodnemu ribarstvu veli-ka pozomost. Potreba povečanja zakla-dov rib je vezana na nujpost povečanja števila vališč. na dvig površine in do-no€nost ribnikov ter na pravilno redčs-nje odraslih rib. Na področju ptujskega okraja se odr^-ža ta pozorno«t v korist čuvanja in dvi-ga stalnega zaklada raznovrstnih rib v Dravi, Polskavi, Dravinji, Pesnici in Stu-denčnici kakor v korist velikih jat nb belic, ki prihaiajo vsako pomlad izspod-njega toka Drave v drstišča Pesnice. Dravinje in Polskave. Zaradi toplote in plitvin so ti potoki najprikladnejši za drstišča predvsem 7a belice tkzv. pod-usti. Teh pride spom!adi ob ugodnih po-gojih v vode na področju ptujskega okraja nad 20 ton. Po starern ribarskem zakonu jih je bilo prepovedano loviti v času drstitve, zato so se ogromne jate »gostov« vračale v spodnii tofc Drave in v Donavo. Za problem črpanja večtonske po-mladne količine ribjega mesa v vodah ptujskega okraja je' letos dosežena re-šitev, ki predstavlja revolucionarno pre-obrazbo za način čuvanja rib;ega zar*>-da kot za način črpa-nja zaklada od-raslih rib. Nova velika sprememba po-stavlja člane ribarske zadruge ptujske-ga okraja pred nove možnosti, pred nove naloge in pod 6trogo kontrolo delovnih Ijudi in organov oblasti, ki znajo čuvati zraven ostalih zakladov obceljudske imovine tudi vodno živinorejo. Referent za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo Slovenije ing. tov. Simon-čič je ob letošnii drstitvi s pomočjo šti-rih poklicnih ribičev iz državnlh ribo-gojnic Slovenije pri Vidu pri Ptuju prak-tično dokazal, da je mogoče izvršiti ob drstitvi 2 veliki nalogi. Iz vode je ob drstitvi najlažje dvigniti ton«ke količine rib za široko potrošnjo in istočasno za-6igurati ribji zarod. Z osmukanjem iker iz polovljenih rib samic in semenske snovi iz samcev v posodo, z medseboj-niin pomešanjem zaradi oploditve iker in odložitvijo opolojenih iker na primer-nih vališčih je človek razumno in učin-kovito posegel v naravni proces množe-nja rib ter pritegnil bogastvo ribjega mesa med dodatna sredstva ljudeke prehrane. Član okrajnega odbora ribar-ske zadruge Tušek Jurij Iz Vida pri Ptu-ju je sodeloval pri tem procesu. Z njitn se je dobro seznanil in pridobil sposob-nosti za pravilno izvajanje te naloge. S pomočjo 5—6 čla-nske ekipe iz ribičev-članov zadruge bo ob pomoti organov NM izvrševal proce-s z ikrami, vz>drževal vališča in obenem preprečeval vse zlo-rabe tako glede tatvm rib kot glede ogrožanja ribjega zaroda. S tem 60 dani ribarski zadrugi ptuj-skega okraja vsi pogoji in možnosti iz-polnitve planskih nalog napram delovni množici, ki upravičeno pričakuje, da bo ta velika sprememba vpllvala tudi na redni trg z ribami. Clani zadruge-ribiči ne morejo in ne smeio smatrati zaklada rib kot bogastvo ki ga je mogoče ne-kontrolirano črpati in prodajati raznim špekulanton). ki preplačujejo norraalne cene, da bi za izpremembo jedli ribie meso mosto drugega. Ribe raorajo biti predvsem na razpolago delav6kim in malokmečkim družinam, ker iim večkrat nadomeščajo osnovno količino rnesne hrane. Taki ribiči ne morejo biti zadruž-niki. Tudi v ribarski zadrugi velja osnovno načelo borbe proti izkorišča-nju vodnib dobrin za razne špekulacije. Od 192 delavcev, 55 nameščencev In 54 izvrševalcev ostalih poklicer, kj so včlanjeni v ribarski zadrugi fe težlcn pričakovati, da bi se zaipletli v špekn-lantske mreže, ker poznajo važnoet rib za prehrano delavskih in kočarskih dm-žin. Med 167 člani kmeta, od katerih j« 156 članov, ki imajo od 2—10 ha zemlje in 9 članov, ki imajo nad 10 ha ter 2 kmeta celo nad 20 ha zemlje, ne bo težko ločiU požrtvovabaih in koristnih ribičev od sebičnih in škodljivih kori-stolovcev, ki jim je smisel za kolektiv-no disciplino in dolžnosti v ribarstvu ravno tako tuj, kot jdm je tuj smisel za življenjske potrebe delavcev. Tudi na tem delu kmetijstva bo ljtKlstvo zareza-lo globoko brazdo med ljudskimi ribiči in protiljudskimi aportniki. V navedenem številu članov ribarske zadruge je najstarejši ribič-križakar Ci-glor Jakob iz Nove vasi pri Marku. Star je že 79 let in je še sedaj zelo vnet za ribolov. Rad odhaja z »šero« k Dravi in čaka. Najmlajši ribič v okraju je Reberc Vinko iz Vitomarc. Uči se ribariti v Pesnici. Med 3 zadružnicami je 50-letna Strucl Juliiana iz Tržca edini ženski ri-bič križakar, dočim sta Popič Zofija iz Buddne in Vobič Marija iz Hajdine vpi-sani v zadrugi med trnkarji na Dravi. Nekateri ribiči-člani zadruge so že te-tos dosegli Iepe uspehe. Gojčič Zlatko iz Zlatoličja je z vzgledno potrpežljivostjo dočakal in vlovil s še>ro 22,50 kg težke-ga soma; 12 kg težkega sulca je vlovil Tišman Rudolf iz Središča, 14 kg težka-ga pa Gerečnik Franc iz Starš. Nad 260 kilogramov rib belic je letos vlovil na Dravi Segula Franc z Brega pri Ptuju. V bodoče bo izvrševala ribarska za-d.uga ribolov na področju ptujskega okraja v lastni režiji. Pri tem bo izvrše-vala naloge v zvezi s smukanjem, prev-zemom in prodajo rib. Od svojih članov bo prevzemala in daiala za množično potrošnjo večji procent nalovljenib m osmukanih rib, manjši del pa bo ostal zadružnikom za lastno porabo in potroš-n; delavskih in malokmečkih družin na va«eh. Zlasti ob drstitvi bo pritego-vala zadruga v skupne ribiške akdje več;e število ribičev, da bo tako mogo-če zajeti čim večji val rib in dobiti čiai-ver iker za novi ribji zarod. Sčasoma bo tudi med člani ribarske zadiruge zavladal duh kolektivizma, !cl bo onemogočal, da bi ribarili razni So-dec Ignaci iz Pobrežja, Meznarič Fran-d, Štrafela Rudolfi in Alojzi iz Sturmov-ca, ki so bili preprečeni pri samovoljnein in neprijavljenem ribarjenju. Glede ribnikov bo morala ribarska za-druga opraviti veliko delo. Mali ribnik na Mestnem vrhu je prikladen za vališče karpov, ribnik v Ljud6kem vrtu pa za okrasne ribe. Za ustvaritev večjega rib-nika za gojitev karpov ima vse pogoje takozvana Rašlova jama zraven opekar-ne v Rogoznid, kjer je ilovnato dno. Dovod vode je možen iz potoka Rogoz-nica, enako odtok.-Dosedanji Rašlovi po-goji za ribarsko zadrugo niso bili spre-jemljivL Z izrabo vseb možnosti za razširitev ribogojstva bodo člani ribarske zadruge ptujskega okraja izpolnili eno od važnih točk petletnega plana nove Jugoslavije, izpopolnili svoje članske vrste " Tnladi-no m jo naučili nove metode cavanja ribjega rodu. Rz. V izdelovalnici perila v Ptuju se odvija kulturno-prosvetno delo po tromesečnem planu Clanl in članice sindikalne po-družmce »Izdelovalnica perila v Ptu-ju« so zajele v tiomesečnem planu naj-nujnejše potrebe kulturno-prosvetnega ¦odejstvovanja v obratu. Korak za kora-kom bodo širile okvlr splošne in stro-kovne izobrazbe ter pri tem utrjeva!e zavest, da niso samo uslužbenke obrata, temveč upraviteljice in čuvarke obče-Ijudske in 6 tem tudi svoje imovine, ki jim je potrebna pri delu za koristno po-moč pri šiviljski stroki. V tem obratu puščajo dan za dnem svo-5e moči in uporabljajo svoje strokovne eposobnosti, zato se lahko počutijo v njem kot doma in kot v 6talni življenj-ski šoli, kjer se vzgajajo heroji dela in patrioti socialistične Jugoslavije. Njihov tromesečni plan zajema deio sledečih sektorjev: a) Ideološki sektor. Sindikalna podružnica bo organizirala sindikalni študijski krožek z 8 člani, kd-teri bo imel 6voj redni mesečni študij, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu. Tvarina študija bo črpana iz referatov na V. kongresu KPJ. Enkrat v mesecu se bodo vršila pred vs.mi člani podružnice predavanja poli-tične ali strokovne vsebine, in sicer o zadružništvu, o tehničnih. normah in o zdravstvu. b) Kulturno-umetniški sektor. Slndikahia podružnica bo prispevala k pojačanju pevskega zbora »Jože Lacko« xa 10 članic, katere se bodo redno udej-stvovale vaj. 30. aprila t. 1. bo podruž-nica priredila akademijo v čast obletni-ce nacionalizacije podjetja. Celotna po-družnica se bo udeležila manifestacije prvega maja in se udeležila skupne aka-demije na dan 27. aprala t. 1., ki se bo vršila v gledališču. c) Agitacija in tisk V obratu bodo stare parole zamenja-ne z novimi. Nabavili bodo radioaparat. Uredili si bodo sten-čas ter stalno • n*-njavali članke. Zbrali bodo 20 novih na-ročnikov za časopi6. V lokalni časopis bodo mesečno dopisovali. č) Rdeči kotiček in knjižnica Do meseca julija bodo uredili rdeči kotiček in pomnožili knjižnico za 20 knjig. Z izpolnitvijo prednjega in vsekakor zmogljivega plana bo napravljen v obra-tu korak naprej, temu pa bodo sledili drugi in tako bo podružnica postopoma doeegala uspeh za uspehom tudi na .*ul-turnem polju, kakor ga dosega v obratu na strokovnem. Pz. Novi kader kvalificiranih delavcev pri "Gradisu" na Strnišču V začetku aprila t. L je 65 učencev drugega letnika gradbene šole iičencev v gospcrdarstvu pri »Gradieu« v Strni-šču uspešno opravilo izpite za kvalifi-cirane delavce gradbene stroke. Potrefoa graditve in dovrševanja novih objektov na Strnišču ne dovoljuje, da bi ostajali mladind, ki so v službi pri »Gradisuc v Strnišču, samo nekvalificd-rani pomočniki starejših zidarjev in moj-strov. Na razpolago je dovolj možnostl, da sami dosežejo strokovno izobrazbo In prakso ter se dvignejo tz stopnje ne-opaznib. povprečnežev na mesto kvalifi-ciranfh graditeljev zgradb in objektov, fci bodo 6lužili ljudstvu Jugoslavije tn celotnemu človeštvu kot 6redstvt> za oblikovanje življenjskih. prilik. Petinsedemdeset zidarskih očencev }e seglo po knjigalt, sedlo v predavalnico in na predavanjib. spoznalo zgodovino dela, razvoja in bort) delavskega razreda xa obstoj ter zgodovino praktičnib. lz-kušenj v oporabi materiala, čaea in vseh »redstev, ki predstavJjafo z» del. svet prodvkcijske pripomočke. Težko je bilo rlom&ti pTedsodlke o nepotreflbnosti šcrl«, o pomanjkljivi izobraženosti, pismenosti 'n prevdarno6ti pri delu v vsakdanjem živ-Ijenju. Pred njimi se }e odprla široka raven življenjskih izkušenj 6tarejših de-lavcev in strokovnjakov, ki se jim ]e preje zdela malenkost Spoznali so to In nvideli, da je potrebno socialističnim delavcem mnogo učenja !n še več zna-nja. Se opolnoči je gorela v učilBici \vč. Težko je bilo pustiti knjige zaTadi spanja, ko pa je čas učenja kratek. Teearski de-lavec Ficko Stefan, kočareki sin Senjor Stanko, Rašelj Igmac, Veselič Anton, Za-verski Jože in drogi tičenci so postali resnejši. Začeli so prezirati lahkoživost in brezskrbnost. Kdo bi jim mogel po-vedati važnejše stvari kot jih najdejo v knjigah, kdo bi jim kazal pot do stro-kovnega znanja, če se sami ne bi opri-jeli učenja. Težko je bilo začeti. Nada-Ijevati ni težko. Treba je vedno nove vzpodbude, opore v sotovariših in pred-postavljenih. Kdor je vstal, se ne da več zlomiti in pritisniti k Uom. Tako dviga marksizem-leninizem mlade ljudi, ki «o vedno mislili, da za delavski razred ni drugega kot delo ln garanje, podložnost in manjvrednost, pomanjkanje in prero-kovanje dobrega življenja po smrti. Upravnik šole tov. Sušterič Uroš }e znal pridobiti srca mladih zidarskih učencev in jim ustvarjati marksistično-leninistično hrbtenico, vzbujati pri njih *duh patriotizma in razredne zavednosti. V njen. so n«SH tovariša iz socialistične tiružbe, ki «n>a delati In tadi učiti ter tiajati vzgled. Predavatelj tov. Hronek. Josip, Vi* wiar France, 2orž Miro in drugi so vpo-števali, da je njihovo manje potrebno 7iašem mlajšini Ijudem, da so jim prak-tične izikuŠTije starejših doragocen pjrihra-nek moči in časa, da jim ni treba po-•novno iskati, kar je že zdavnaj odkrito in preizkušeno. Aklivno delo mladmcev-uČencev ˇ prostovoljnih delovnih akcijah pri pod-jetju, pri kulturno prosvetnem delu in ucenju v šoli ter prejete nagrade pred-stavljajo ob koncu šole lep uspeh, ki daje učencem in pTedavateljem vzpod-budo, da bodo pridabljeno znanje izpo-nolnjevali 6 pTaktičnim d€lom in nove iz-kušnje pozneje prenesli na kader mladih ^iudi, ki bo prišel za njimi pomagat gradit veliko socialistično Jnduetriio v novi Jugosla-viji. C. V. Graditev ceste v Hlaponcih Med Kavčičevo hiSo v Juršincili in Se-gnlovo hišo v Hlaponcih gradijo delavcl in kmetje iz Rotmana, Vinšaka in Hla-poncev cesto. 2e od leta 1946 se vršijo %a. dela. S prostovolJTidan sodiolovaniem pri planiranju ceste, -navažanju zemlie in gramoza se je približala ta cesta svoji dokončni vTednosti, ni pa je dosegla, ker še ni posipana z gramozom. v Cehovi jama v Juršiocih in v Hol^eva Jami "v Rotmanu je pripravljenih za od-voz nad 80 ms gramoza. Kljub potrebi. ki je vsakomur vidna in jasna, ne pod-vzame ničesar predsednik KLO tovariš Osterc niti novoizvoljeni odbor OF. Ni-čeear ne podvzamejo kmetje, ki imajo konjeko vprego. Cesta čaka na dovrši-tev, gramoz pa na odvoz. Ker se nikdo ne postavi na vzgledno mesto, tudi ni nikogar, ki bi mu sledil. Kmet Hojnik Franc čaka, kdaj bo ^el skooji vozit, Segula Janez. Cus FTanc čakata, kdaj bo vpregla svoje konje Ra-kuša Helena. Ostald kmetje čakajo, kdaj bosta Šegula Valentin in Gorjanc Mar-tin vpregla vole in krave. To čakanje se je začelo v marcu in se bo nedvomno tudi nehalo. Z borbo proti špekulantom bo te mogoče izločiti za nekaj ča6a iz ˇasi, nakar bodo ostali pošteni kmetje miroo delali in vozili ter urejevali polja in ceste. Po tej cesti, ki zahteva mnogo potr- pežljivosti in časa, bodo ŠW za svojimi življenjskimi cilji, v šole, tečaje, obrate In tovarne in kmetijske zadruge ter državna pose6tva, otroci iz tega deia Slovenskih goric, ko se bodo doma na-veličali gledati nazadnjaske in tnnaste gospodarje, ki si domišljajo, da jih do danes nikdb ni dorastel. Nova uredba za letošnji odkup žitaric Uredba o odkupu žrta v proračunskem letu 1949-50 temelji na osnovni nalogi, da se zbere in pravilno razdeli žito iz leta&nje žetve, ki je potrebno za pre-hrano milijonov delavcev in ostalih de-lovnih ljudi. Država jim varuje preskr-bo z osnovnimd živili, med kateremi je tudi kruh. Resnost te naloge moiajo razmneti tttdi kmetje in kmetijsko obdelovalne zadruge ptujskega okraja ter vse uradne in politične osebe, ki bodo praktično sodelovale pri njenem izvajanju. Povečanje odstotka žita za obvezno oddajo državi temelji na cilju krepitve državnega žitnega fonda. Kot pri vseh važnih akcijah je nujno potrebno, da se bodo kmetje in kmetij-sko obdelovalne zadruge pri lzvajanju odkupa zavedali resnosti tega družbene-ga ukrepa, da bo akcija pravočasno in točno izvedena. Brez občutnega sodelo-vanja upravnih organov s poliitičniimi funkcionaTji ni roogoče pričakovati uspešnega dela. -~ Obvezni odkup pšenice, rži, sorždce, pire, ječmena, ovsa in koruze od kmetov :n nekmetov ter kmetijsko obdelovalnih zadirug po določenih cenah bo izveden v glavnem ob sledeči razdelitvi dela: Pravice in naloge okrajnega ljudskega odbora 1. Prevzame prehodni plan odkupa žita od oblastnega ljudskega odbora in ga prenese na krajevne Ijudske odbore. 2. Odabri prehodni plan odkupa KLO-jev. 3. Odobri komisijo KLO-jev za oceni-tev donosa. 4. Pregleda na sejd Izvršnega odbora sezname zadolžitev KLO-jev in jih po-pravi, če je potrebno. 5. Po pregledu seznamov zadolžitve sestavi predhodiii plan odkupa s pregle-dom zadolžitve po kategorijah gospodar-stev na področjih Ikrajevnih ljudsfcih odborov. 6. Požlje plan odkupa oblastnemu ljudstkemu odlboru. 7. Reši v 8 dneh prltožbe obveznikov oddaje protj odloku atil-niško merico, mlinsko merico, manipu-lantske presežfce mlinov kakor tudi ži-to, M ga dobe kmetijske strojne posta-je in postaje za čiščenje eanena koi odškodnino v naravi za svoje usluge. 3. Kontrcdirajo poslova&je svojih itslužbencev, da ne bo prišlo do prekr-škov iz čl. 22. te uredbe. Dolžnosti in pravice kmelov in nekmetov 1. Državi so dolžni prodati po pred-pisih o obveznem odkupu določeno ko-ličino pšenice, rži, soržice, pire, jefcme-na, ovsa in koruze. Isto velja za. nekmete, ki imajo zemljo zasejano z žitom, kakor za tiste osebe, k; so vzele ali dale zemljo v zakup ali v nas,polovi:no. 2. Kmečka gospodarstva, ki imajo manj kakor 2 ha orne zemlje, so oprošče-na obvezne oddaje. Za orno zemljo se smatrajo: njive, zeljniki, vrtovi. sadov-njaki, vinogradi in travniki. 3. Prosto razpolagajo s presežki (pro-sti presežki), ki ostanejo kmetom in kme-tijskim obdelovalnim zadrugam po ob-vezni oddaji po uredbinih določbah. 4. Lahko prodajo državi proste pre-sežke 6 pogoji. ki jih predpisuje uredba o prodaji poljskih pridelkov, vezanih s pravico do nakupa določenih industrij-skih izdelkov po nižjih enotnih cenah. 5. Lahko se pritožijo proti odloku o zadolžitvi z obVeznimi oddajami žita na okrajni ljudski odbor v 3 dneh po pre-jemu odloka. Pritožba ne zadrži izvršitve odkupa. . Obdržijo: a) Za prehrano članov gospodarstva, za vsakega člana gospodaretva 250 !cg belega žita ali 300 kg koruze. oziroma ustrezne količine prve in druge vrste žita. Za člane gospodarstva veljajo vse osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu, bodi6i da so družinski člani ali da so statno zaposleni v tistem kmečkem go-spodarstvu. \j, Za seme obdržijo do 200 kg belega žita oziroma 40 kg koruze na hektarsko površino, ki bo zasejana. c) fa mlačev z mlatilnicami obdržijo količino, ki bo določena s posebnimi predpisi. č) Za krmo vprežnih konj in goveje živine, za molzne krave, prašiče in ple-mensko živino obdržijo proizvajalci za-dostno količino koruze ali ovsa po lo-kalnih razinerah in običajnem načinu krmljenja živine. 7. Odgovorni so za prekrške oz. ka-zniva dejanja iz 21. člena uredbe -n bodo kaznovani z denarno globo do 50 tisoč din ali s poboljševainim delom do 3 mesecev. VI. Dolžnosti in pravice kmetijsko obdelovalnih zadnig to ekonoml) kmetijsko obdelovalnih zadrng. 1. V planu proizvodnje in tržnih pre-sežkov poljskih pridelkov določijo koli-čine obvezne oddaje žita. Za določitev plana tržniii presežkov se bodo odračunale od celotnega pridel-ka žita za prehrano članov zadrug '.n njihovib družin potrebne količine (čl. 15», kakor tudi količine, potrebne za fonde (semenski fond, fond živinske krme in rezervni fondi semena ter živinske knne in človeške hrane). Z Obdržijo 10—30% tržnih presežkov od določenega trznega presežka žita ob vpoštevanju velikosti zadr6ge, njene go-spodarske moči in značaja proizvodnje, s katero se kmetijsko obdelovalna za-druga ukvarja. 3. Za ekonomije kmetijskih obdeloval-nih zadrug veljajo dolžnosti in pravice, ki so že navedene tukaj pod 1. in 2. • Naloge oblastnih, republiških in zvez-nth organov oblasti, ki so y zvezi z od-kupom, so tudi zajete v uredbi. • V prednjem so v glavnem podane po-edine naloge, pravice in dolžnosti uprav-nih organov in kmetijskih gospodarstev. Ob nakazani razdelitvi dela je mogoče pristopiti k začetnim osnovnim pripra-vam in k organizaciji pomoči množičnih organizacij, tako da bo do časa izvaja-nja odkupa vse prroravljeno, da bo od-kup potekel v naglem tempu in brez' te-žav in nepravilnosti. Lp. Z sončničnimi in bučnimi nasadi do maščob za prehrano Setveni plan ptujskega okraja zajema tudi potrebo povečanja površin, ki bodo nasajene z 6oncnicami in bučnicami, da bo mogoče doseči količine olja, ki v-o sestavni del prehrane delavcev in name-ščencev mest in vasi. Pri srednji rodovitnosti lahko priča-kujemo okrog 40 vagonov pridelka olja-ric, bučnic, sončnic in oljne repice. Pri-čakovanja ne zadoščajo našemu delov-nemu ljudstvu, ki bo živelo in delalo tudi ob slabi letini, ki bi mu dobrodošel tudi pridelek dobre letine. Brez zadost-ne skrbi za razširitev nasadov oljaric bi bilo težko zavarovati preskrbo z maščo-bami iz lastnih virov. Letošnja zima je napravila mnogo škode, ki je najbolj ob-čritna za oljno repico. Lahko računamo s tem, da je posevek oljne repice 60% uničen. Ni se monoče zadovoljiti s *.o ugotovitvijo. Te površine je potrebno na-saditi s sončnicami m bučnicami. Kra-jevni ljudeki odbori ne smejo preko tega. Opozoriti morajo na to kmetovalce, ki bi se radi izmaknili obvezi z izgovo-rom na nepoučenost. Ta teden so krajevni ljudski odbori natančno pregledali posevke oljne re- pice in izdali odloč^be za spremembo plaha in obvezo sajenja sončnic in buč-nic. Seme je pripravljeno in bo razdelje-no pridelovalcem. Pri vsem tem bi ne smeli naleteti aa gospodinje, ki bi jim bilo težko na6aditi v korist družbene preskrbe rastline, ki ne zahtevajo posebne nege. Marsikateri vrt bo živahnejši, ko bo poln sončnični'i kolobarjev in debelih buč. Okrog gno-jišč, ob ograjah, ob mejah itd.t bodo rastle eončnice, ki bodo dale milijone zrn s kapljicami olja. Vsak košček zem-Ije bi moral pomagati nositi del bremen preskrbe z maščobami. Kdo se nebi razveselil ob pogledu oa morje sončnic in ob zavesti, da je mo goče našemu ljudstvu dokazati nujnost sajenja oljaric. Če bi vsak prebivalec ptujskega okraja na6adil po 1 bučnico ln po 1 sončnico, bi koncem leta zbrali 140 tisoč obojnih. Vsaka večja količina ;e t^likokratno zvišanje sigurnosti, da natn ne bo primanjkovalo olja. Dekleta na vaseh ne bodo negovaie samc okrasnih cvetic na oknih svojih domov, temveč bodo tekmovale 6 sonč-ničnimi in bučnimi nasadi. Pomagale bodo družbeni preskrbi do maščob. Iz poverjeništva za kmetijstvo. M. ILJIN TISOČLETJA IN PETLETKE Tisočletja so se v Srednji Aziji borili ljudje s pustinjo. Zdaj nadaljujejo boj drugače, po novem. Ne računajo več na tisočletja, marveč na petletke. Načrt in znanost vodita' ljudi tam, kjer so prej delali na slepo, kjer so rušili, kar so prejšnji dan zgradik V Sovjetski zvezi se ne bojimo dela za preobrazbo pustinje. To delo se bo Izplačalo tedaj, ko bo pustinja prenehala biti pustinja. Narodom pustinje nismo sovražniki. marveč tovariši m zavez-niki. Vsaka cesta, ki jo zgradimo, je žila, po kateri se bo prelivalo v telo pustinje oživljajoče delo. Po teh cestah ne poj-dejo osvajalci, marveč delavci. Ne bodo vozili topov, temveč stroje. In ta cesta ne bo gola cesta sredi gole pustinje. Obdala jo bodo polja in vrtovi, mesta, rudniki in tovarne. Sovjetska zveza je šele v drugi pet-letki. Ali je doslei v boju s pustinjo že kaj dosegla? Da, marsikaj smo ji že iztrgali. Ne tako mnogo, pa tudi ne malo. V prvi petletki smo spremenili v rodna tla z namakanjem in posejali z bombaževcem šest in pol tisoč kvadratnih kilometrov. V Gladni stepi, kjer so carski gene-ralni gubernatorji tako neuspešno gospo-darili, je zraslo največje bombaževo gospodarstvo na svetu — Pahta-Aral. V mnogih krajih Srednje Azije so izkopane nove rečne struge z ravnimi bregovi in z gladkim dnom iz umetnega kamna — betona. Takšnih kanalov ni treba po-pravljati dvakrat na leto, kakor so mo-rali popravljati stare »arike«. Še pred kratkim je bila okoli delav-skih naselbin pri izvirih nafte ob reki Embi gola pustinja. Sedaj zelenijo tam parki Jn v gostem listju topolov žvrgo-lijo ptice. Toda iztrgati moramo pustinji še de-settisoče, ne samo tisoče kvadratnih kilometrov! V prvi vrsti pa moramo pri-skrbeti vode tovarnam, obrtnim delav-nicam in delavskim naselbinam — na-šim prednjim stražam v pustinji. KAKO VODO DELAJO IN DOVAŽAJO NA PARNIKIH Pred našimi očmi so se pokazali vrtalni stolpi nad izviri nafte pri Neftedagu, solni odkopi v Karabugaskem zalivp, tovarna žvepla prav v središču pustinje Kara-Kum. Težko živijo in delajo Ijudje v teh krajih. Kače, hrošči in kuščarji se skri-vajo poleti pred hudo vročino v pesku in prilezejo le ponoči iz svojih skriva-lišč. Clovek pa se ne more kakor kuščar ves dan skrivati pred vročino •— saj mora delati. Težko diha, grlo se mu suši od vro-čine. Edina rešitev je voda. Vode ie malo, treba je varčevati z vsakim ve-drom. V Srednji Aziji imamo mesto Krasno-vodsk. Leži na obali Kaspijskega morja. Prav do obzorja je voda, a Ijudje marsi-katerikrat nitna»o kaj piti. Tista voda ni takšna, kakršno potrebujemo, slana je in grenka. Iz te slane vode delajo v po-sebni tovarni v mestu sladko vodo. A včasih se zgodi, da tovarna vode ustavi obrat. Tedaj je vse mesto odvisno od »prekmorskec vode. ki jo dovažajo na parnikih. Nemirno pričakujejo prebivalci parnik. Če se bo zakasnil, ostane mesto brez vode. V Krasnovodsku se pogosto zgodi, da pripravljajo juho in kašo s slatino ter da kupujejo vodo po čašah na trgu. Toda voda ni le pijača, .voda je tudi jed. V vsaki kuman, v vsaki zeljnati glavi je do pet in devetdeset odstotkov vode. Če hočemo, da bi zrasle kumare, zelje, krompir, potrebujemo vodo za zalivanje vrtov, in sicer zelo mnogo vode: ne v čašah, marveč v sodih. Vode pa ni. Vrtov pač ni mogoče zalivati s slatino! Preostane samo. da povrtnino pripe-ljejo od drugod. Pa tudi to ni vselej mo-goče: povrtnina se v vročini rada po-kvari in ne prenese dolgih prevozov. Ljudje morajo torej prebiti brez zele-njave. A zelenjava ni razkošje. Če člo-vek ne jč povrtnine, oboli za skorbutom. In stroji? M\ strojem ni treba vode? Vodo potrebujejo lokomotive, parni kotli v tovarnah in kemični aparati. Odkod pa naj vzamemo toliko vode, kolikor je potrebujemo? Skupina špekulantov iz Ormoža je bila obso-jena na skupno 201 mesec odvzema prostosti Okrajno sodišče v Ptuju je razpra-vljalo dne 7. aprila t 1. o špekulantskih dejanijh Stennan Milice in soobtožencev iz Ormoža in okolice. Tekom preiskave je bilo dognano in tekom razprave pred sodiščem dokaza-no, da so Stennan Milica in eoobtoženci izrabljali povojno gospodarsko stisko glede živil, predvsem mesa in mesnih izdelkov ter vina in žganja v svojo korist. Sodišče je izreklo primeroe kazni. Te predstavljajo napram obtoženim obračun za cxmalovažqvanje ljudekih zakonov in napram še niesojenim špekulantom ptuj-skega okraja pa so ponovno prepriče-valno sredstvo, da je špekulacije mogoče prikrivari pred ljudstvoin le nekaj časa. Ob pravem trenutku pa zaidejo verižniki v nezaviden položaj, njihovo premoženje pa preide v upravo in last delovnega ljudstva. Zaplemba premoženja je za špekulante najobčutnejša kazen Sterman Milica je bila obsojena na ka-zen 3 Iet odvzema prostosti 6 prisilnim deloim, na popolno zaplembo premoženja z zakonskinri omejitvami in. na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let. Okrož-no sodišče v Varaždimu jo je obsodilo 23. XI. 1948 na 1 mesec poboljševalnega dela pogojno za dobo 1 leta zaradi kaz-nivega dejanja zoper Ijudsko oblast V gornji kazni je všteta tudi ta kazeu. V tem nezavidnem poloiajti bo lahko živela brez pomoči špekulantov Majcen Jakoba, Cvetko Martina, Petek Anton, Šantl Ivana in Puklavec Rudolfa ter dru-gib. oseb iz Vairaždina in Cakovca, ki so jd pomagali pri špekulantskib. po6lih 6 tem, da so ji v času po osvoboditve pro-dajali razne količiae mesa, tedensko naj-mamj do 50 kg. V gostilni Zabavnik Jo-žefa v Onmožu je predelovala to meso v živila in jih prodajala gostom. Ničesar je ni opogiumilo, da bi pretr-gala posle 6 konjskimi meearji iz Va-raždina ter s Santl IvaiKto. Pri konjskih kloibasah. in salamah je iskala dobička. Najmanj do lOOkg jih je tedensko ku-pila in prodala dalje v Onnožu gostil-ničarju Horvatu, Jurkoviču, Škorčičevi, Kalbrenerju, Grivcu in Mestni kavarni, v Maribor Dermastji, v Ptuj Cuoek štefa-rm in drugim. NekolMco tega blaga je prodajala gostom v goetilnd Zabavnik. v Ormozu. Tudi po moževi aretacrji 8. VII. 1947 je do decambTa 1948 nani ceniti veličme evobodnega življenja rn sožitja s poštenimi delavci državnih pod-jetij. , I- delovnega kolektiva podjetja »Gra-dis« na Stmišču -vaJne zadruge in zadružne ekonomije v ptujskem okraju so se pri začetnifa de-lib. pridirževale svojih dosedanjih izku-šenj iz poljedelstva, Samo organizacij-ska združitev zemlje jim dejansko ni prinesla vseh pogojev za dosego zvi-šanja hektarskega donosa, Brez praviMe ooendtve prednosti in nedoetatikov raz-ličniih njdvskih površin, njihove izčrpa-nosti in prikladno&ti za ponovno posa-jenje ali posejaaij© z odgovoJjajoco vrsto rastlin, brez revolucionanie pre-obrazbe v obdelavi zemlje doseženi uspehi še zdaleč ne odgovarjajo uspe-hom, ki eo 6icar dosegijivi. Med prve revolucionarn« operacije na zadružni zemlji spada nedvoirmo ko-lobarjenje ali redno menjavanje rast-linskih vrst na eni in isti njivi. Dolgo-letne izkušnje kinetovalcev na različnih vrstah zemlje eo ustvanUe podlago za kmetijsko znanost, ki je danes v veliko pomoč Ijudem, ki se ne zadovoljujejo v kmetijstvu e slučajnimi uspehi. Klasnaie rastline (žita) zabtevajo za. razvoj in rast dragačne pogoje kot list-nate rastline (kromipir, rep.a, pesa itd.) in stročnice (detelja, fižol, grah in dru-ge). Plitve korenine enih. in gJoiboke korenine drugih črpajo brano iz vrti-njih in globljih plasti zemlje. Če bi na isti njivi vzgajali leto za letom rastline s plitvimi koreninami, ki razprostiTajo svoje korenine le v vrhmji plasti zemlje, potem bd se kmalu izčr-paJe raetlinske hranilne snovi in vlaga v gomji plasti.. Odvzete hriaiiiilne 6novi, potrebne tein vrstam rastlin, bi bilo mo-goče deloma nadoonestitj s iem>eljitim in obilnim gnojenjem, kaT ne bi bilo rentabiliio. Deževaica spravlja obilo gno-jil in dodatnih hranilnih snovi v spod-njo globokejšo zemeljsko plast, do ka-tere ne segajo koreninice omenjenib. rastlin. Tako prihaja v nemar obilo gno jila. Te rastlinske snovi dobro izTabirao, če &ejemo, oziroma »adimo za rasUtna-mi s plitvimi koreninami na isto zem-ljo rastline, ki razprostirajo svoje ko-renine v spodnjo nižjo ležečo plast zemlje in obratno. Z redmo letno me-njavo rae.tlin plitvib. korenin z rastlinami, ki imajo globoke korenine, pravilno iz-koriščamo osnovna dodataa gnojila in eploh v zemlji nakopičene rastlinske hranilne snovi. Obe rastlinski skupirai imata različno potrebo gJed© množine in glede kakovosti hranilndh snovi. 2ita potrebujejo več fosforne kisline, oko-pavine pa več kalija m dušika. Če bi gojili isto vrsto rastlin več let zapore-doma, bi zemljo enostraneko izčrpali. Taiko se ne bi nekatera geojila korfstno uveljavila. Različne rastlinsike rrete različrto fe-6rpavajo zemljo. Iisti teb rastlin zemljo različrib zasenčujejo, kar zavied od šte-vila lietov. To je pii obeh rastlinskih rrstab. različno. Na zeinlji, kjer so rastle rastline s plitvimi kareninama (žita ima-jo male in ozke liste), voda bitro izhla-peva. Zemlja sama postane trda, ker je ne ščdlijo rastliiiski listL Dež stolče drobne zenneljske deloe v trduo ^orjo. Son&nd iarki, ki ddrektnjo ob^vajo zem-Ijo, vzpodbujajo rast škodljivega pleve-la. Ta odvzema raetlinam branilae sn