Jf' Ed^isl^rn s kldi^^iik Tj	T jk ^^T^ A M	f Slove^^^l
ffil -:v Zedinjenih državah.:- £	■ ■ /I^HI^UMPIi ■ Sil /1	1 *: in the United StatesA
flf Velja za vse leto... $3.00 ff	^^^ ^ ^ ^ ^^ ^ A AAwV/ JL	# Issned every day except
m -: Ima 10.000naročnikov:- ft	^ ^vmddb delaTCer t AmerikL	M ■= Sunday and Holidays:, m
TEUTON PXSARNS: 4S87 CORTULNDT.	Entered u Second-Clau Matter, September tl, IMS, ml the Port OflM aft Hew Tack, V. Y- ote the Act of Oongw* of Karck 3, 1879.	VKLEPOH FISAEHB: 4C8T &01.TLAXDV,
NO. 113. — ŠTEV. 113.	new york, friday, may 14, 1915. — petek, 14. maja, 1915.	volume tytit, _ letnik tttti,
POSLANICA ZDRUŽENIH DRŽAV
NA NEMČIJO JE ZELO ODLOČNA.
-o-
VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV ZAHTEVA, DA ODREDI NEM ČIJA VSE POTREBNO, DA SE ZAVARUJE NEVTRALNE. — ZA DRŽAVLJANE ZDRUŽENIH DRŽAV SE ZAHTEVA POPOLNO VARSTVO. — V POSLANICI SE IZVAJA, DA SE JE Z UPORABO PODMORSKIH ČOLNOV KRŠILO NAJSVETEJŠE PRINCIPE PRAVIČNOSTI IN ČLOVEČANSTVA.
Washington, 1>. C., 13. maja.
Poslanica Združenih držav na Nemčijo kot protest proti vojni s podmorskimi čolni in potopu "Lil Mtaiiij«'", oh kateri priliki je izgubilo toliko Amerikaneev živ- | Ijenje. j«- bila oh pol 11 (H-i odposla- j na. Poslanica je sestavljena v zelo ostrem tonu t«-r se energično j zahteva izvedbo zahtev, katere m- ; je stavilo že v prcjšuih poslani-1
Washingtouska vlada omenja i potopa angb-sk«'ga parnika 4'Fa-laba". ob kateri priliki j«* izpuh il j en Amerikanee življenje; nadalje j napada nemških zrakoploveev na j ameriški parnik *'l'ushing*\ — torpediranje ameriškega parnika "Gulflight" in koncčno torp«*«li-ranja angleškega parnika 4*Lusi-tania". ob kateri priliki je izgubilo KKX) ljudi življenje, med njimi 100 Amerikaneev. Vsa ta dejanja i stoje v protislovju z določbami mednarodnega prava.
V	poslanici se nadalje izvaja, j da bi bilo dobro, ako si pride nem ška vlada na jasno pled«* sitna-j jyje. ki je nastala vsled teh do I Vfodkov. .Nemška vlada je upoštevala dosedaj določbe med na rod-ne»» prava ter si vlada Združe j nih držav ne more misliti, da bi se vršila vsa ta dejanja, ki nasprn tu jejo določbam, praktikam in duhu modernega vojskovanja. v\ dovoljenjem nemške vlade.
\ Irtfla v Wash injrtonu j»* dobila informacije, da je odredila nemška vlada protiodredbe proti I (Hlredbam nje nasprotnikov, ki! hrx'-ejo NVmčijo popolnoma milo-1 riti »al vsake trgovine. T«' proti I odredbi* pa gredo daleč preko navadnih vojnih metod.
Vlada Združenih držav je že nušla prilik«* »poročiti nemški via | di. da ne more priznati teh odredb ali svaril, ako se slednje tičejo pravie ameriških kapitanov | ali ameriških državljanov, ki sej nahajajo kot potniki na trgovskih parnikih vojskujočih se narodov. K* d i tega pa mora smatrati nem | ško vlado kot odgovorno za vsa j ko kršenje teh pravie.
Nemška vlada smatra gotovo kot aamopoKeUi umevno, da se ne sme ogrožati življenj nekomba-tautov in naj se gre za nevtralne ali podanike vojskujočih se držav I Vi za plenjenju ali razdejanju iKoboroženih trgovskih paruikov je treba odrediti vse potrebne varnostne odredbe ter preiskati ali je dot i«" ni trgovski parnik v resniei last vojskujoče se države. ali če ima res vojni kontra-bant na krovu ter vozi pod nev trat no zastavo.
V	poslanici se izvaja nadalje da je taka preiskava za nemške pod morske čolne nemogoča stvar t«-r da je vsled tega popolnoma krivično, če tie uporablja po<lmor ske čolne za lov na sovražne tr govskt* parnike. Podmorski čolrr n»* morejo spraviti na varno pot nikov in moštva atakiran<*<ra par nika ter morn io prepustiti napa dene njih usodi.
To dejstvo priznava nemška vlada, vendar pa so šli poveljni-ki nemških podmorskih čolnov tako daleč, da niso oddali takim parnikom ni kakih svaril. V dveh kIik ajih je to popolnoma ugotovljeno. V zadnjih tednih se je iz kazalo, da se ne more uporabljat' podmorskih čolnov proti trgovskim lad i jam. ne da bi kršilo številne posvečene principije pravičnosti in človečanstva.
Ameriški državljani imajo svoje nepobitno pravo, da potujejo na parnikih in sicer v dežele, kamor jih vodijo legitimni posli. Te svoje pravice pa se poslužujejo v zaupanju, ki bi moralo biti dobro utemeljeno, da no bo njih živije-
k 1	-J**..
nje izpostavljeno nevarnosti v sled dejanj, ki nasprotujejo splošno priznanim mednarodnim obveznostim. Razventega pa so prepričani. 4la jih bo lastna vlada ščitila v n j ill pravicah.
Z obžalovanjem mora zvezna vlada- sporočiti cesarski nemški vladi, da je izšlo pred kratkim v ameriških listih formelno svarile), izdano najbrž od nemškega poslaništva v Washington!! in naslovljeno na ameriški narod. V tem svarilu se glasi, da dela vsak ameriški državljan na lastni risiko, ako se posluži svoje pravice potovanja na morju, ki ga bo privedlo v vodovje, v katerem uporablja nemška mornarica svoje podmorske čolne proti trgovini Velike Britanije in Anglije.
Takega svarila se ne more sprejeti ter se ga ne more rabiti kot opravičilo za taka dejanja. Tako svarilo pa tudi tie more odvzeli odgovornosti za izvedbo deja rja samega.
Vlada v \Vashiiigtonu, ki pozna značaj cesarske nemške vlade, j" prepričana, da niso poveljniki i emških podmorskih čolnov razu- 1 liieli tozadevnih instrukeij. Vs:;»d te«»a pričakuje ta vlada, d.4 l»o : nemška vlada obsodila ta dejanja ter dala odškodnino, v kolikor je 10 mogoče ter da bo nadalje ta-l-oj započela s koraki, da se pit preči ponovitev dejanj ki pod! o pi jejo vse principije vojne za katere s*- j«' nemška vlada dosedaj št* vedno zavzemala.
Vlada in narod Združenih držav pričakujeta od cesarske nemške vlade pravične, hitre in poja-snjujoče akcije v tej nad vse važni zadevi. Pričakujeta pa to z največjim zaupanjem, ker so Zdm žene države zvezane z Nemčijo ne le z vezmi prijateljstva, temveč tudi s pogodbo, sklenjeno leta 1S2S.
Izrazi obžalovanja in ponudbe odškodnine v slučajih, ko se gre za razdejanje nevtralnih parni-kov. potopljenih v si cd pomote, morejo pač zadostiti mednarodnim obveznostim, uko ni obžalovati izgub človeških življenj. Ne morejo pa opravičiti prakse, ko-jc naravni in neizogibni učinek more biti le ta. da se izpostavlja nevtralne narode in nevtralne o-sebe novim in neizmernim rizikom.
Tesarska nemška vlada ne sme pričakovati, da bi vlada Združenih držav opustila le eno besedo a'i eno akcijo, ki bi bila potrebna v izvrševanje nje svete dolžnosti, da varuje pravice Združenih držav in njih državljanov in da jam <"i njih prosto gibanje in uživanje.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
10 vendar enkrat dospele. Danes too jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 1. Mesija, 1 zvesek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. rvezek; 6. Slovenske večernice, 68. svesek; S. Duhovni boj (molitvenik), naj iam dopoflje
1 d o l a m.
Knjige odpošljemo, ali po po-Hi, ali ekspresosL
Ho« PnbHakinr O«
POZOR!
Dobili smo še par sto "pila-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj po Sije 12 centov.
slovenic publishing CO. 82 Oortlandt St, New York City.
Z zapadnih bojišč. I Veliki uspehi Francozov.
Nemci so morali izprazniti vas Ca- ] rency ter del vasi Ablain, ki se na-' j ha j a severno cd Arras.
1000 NEMCEV UJETIH.
Nemci peročajo, da so vstrajali v f j dobljenih pozicijah pri Berrj-au- 1 Bac. Nadaljni uspehi.
Berlin, Nemčija. 1'5. maja. — V današnjem oficijeluem poročilu 1 vojnega ministrstva se glasi, da (1 so osvojili Nemci iztočno od Ypres < neko nadaljno oporno točko. Zve-,] likimi izgubami za Francoze se je l odbilo ostre francoske naskoke na } fronti od Ablain do Neuville. L Vas Careiicy in severni del vasi! Ablain. ki je pripadal k ozemlju. * katero st> Francozi jirejšni tlan,' zavzeli, so Nemci izpraznili. Pri ^ tem so izgubili Nemci del njiho-j' vega moštva ter zelo veliko voj-,; nega materijala.	J3
Urezuspešni so ostali francoski -poskusi, da zopet zavzamejo del ( za kopo v pri lierrv-au-Bae, katerega so izgubili.
Med rekama Maas 111 Mosel se ' vrše boji in pri teh se je Franco- j zom najprvo posrečilo prodreti v. del skrajnih nemških zakojiov v| Orcypedes, Cannes. Prišlo je do boja z bajoneti in Francoze se je zopet pregnalo.	| j
Pariz, Francija, 13. maja. — V|s današnjem oficijeluem poročilu sej glasi, da so izvojevali Francozi j severno od Arras sijajen uspeh. l V Notre Dame de Lorette so se- ( daj gospodarji fort o v in kapele. 3 Južno od Chapelle de Ivorette ^ so vprizorili Nemci zelo oster j protinaskok. ki je trajal skozi ce- A lo noč. Zjutraj pa so bili Fran- 1 eozi gospodarji situacije ter so j imeli Nemci velikanske izgube. J Cela vas Ca rency je sedaj v 1 francoskih rokah ter tudi gozd,'t
ki leži severno od te vasi. Nem-ji ška posadka, obstoječa iz treh ba-jt t al j ono v mfanterije in šestih J1 kompanij pionirjev, se je Franco- 1 zom trdovratno ustavljala, dasi-ravno je že prejšni dan v bojih zelo trpela. Na stotine Nemcev je bilo ubitih v bajonetnem spopodu ^ in Francozom je padlo v roke , !()">(» mož. med njimi :i0 častnikov ter poveljujoči polkovnik bavar- j skih lovcev.	,
Tudi pri Neuville so Francozi napredovali in sicer pri njih na- 1 skokih na vas samo 111 severno ]
od vasi.	?
]
Nemci so obstreljevali angleške ;
črte.	1
Londcn, Anglija. 13. maja. — V j današnjem oficijeluem poročilu se glasi: "Nadaljuje se z boji iztočno od Ypres. Nemci so izpostavili naše črte severno od Menin-ceste ostremu obstreljevanju, vsled katerega so bili naši zakopi na več mestih razdejani ter je bilo treba izpremeniti pozicije. Med tem časom pa se je našo črto popolnoma preosnovalo."
Rekognosciranje Zeppelina.
Londcn, Anglija, 13. maja. — Domneva se. da se je nahajal Zeppelin, katerega se je včeraj zvečer zapazilo na višini Northumberland, 11a poizvedovalni vožnji.
Poročila iz Tyne pravijo, da je stala križarka visoko v zraku ter več milj oddaljena od izliva reke Tyne.
Razburjenje v Angliji London, Anglija, 13. maja. — Zbornica lordov je sprejela danes po drugem čitanju postavo o opojnih pijačah. V iztočnem delu Londona bodo vse gostilne danes in jutri ob šesti uri zvečer zaprte. Odredba je najbrž posledica izgredov, katere se je vprizorilo v tem delu mesta proti Nemcem.
Ravnatelji akcijske borze v Birmingham so pozvali svoje nemške in avstrijske člane, naj se ne prikažejo več na borzi.
I	1
Italijanski kabinet ! je včeraj odstopil.
Ministrski predsednik Salandra je vložil resignacijo in ono celega kabineta.
PREOBRAT.
Sedaj se domneva, da bo opustila Italija svojo nameravano akcijo proti Avstriji.
Rim, Italija. 13. maja. — Mi-« nistrski predsednik Salandra je I vložil danes zvečer svojo resignacijo in ono celokupnega kabineta, j Rcsignaeije se je sprejelo. To najbrž pomeni, da bo opustila Italija 'svoje vojne priprave proti Avstri-Iji ter da bo ostala nevtralna. : Bivši ministrski predsednik Oiiolitti. vodja mirovne stranke, j" objavil v "Tribuni" pismo, v katerem izjavlja, da se ga je pozvalo. naj pride v Rim ter da izra-' za svojemu mnenju. Njegovi nazori se niso izpremenili. odkar jih je bil pojasnil v poslanski zbornici.
Italijanski kabinet navaja kot vzrok svoje resignacije, da nima enotne podpore ustavnih strank glede svoje mednarodne politike.
Pismo Giolitti-ja se smatra kot zelo značilno za njegov sklep, da nastopi še vedno proti vojni in važnost pisma postaja še večja, ker se je pozvalo Giolitti-ja, naj se posvetuje s Salandrom. I Kakih 100.000 ljudi broječa ljudska množica se je zbrala »lanes na kolodvoru, da priredi ova-cije pesniku Gabriele <1* Annn-zio. ki se je vrnil iz Genove, kjer je govoril ob priliki odkritja spomenika Garibaldi-ja. Vršile so se velike demonstracije. Ljudje so nazdravljali vojni ter upili: Dol z Avstrijo! — Dol z Giolitti-jeiu!
D* Aimuzio je imel govor, v katerem je pozival na vojno proti sovražnikom Italije v deželi sami in izven dežele. Javno se je dotaknil "izdajstva** Giolitti-ja in ljudstvo mu je burno pritrjevalo.
Vojne priprave.
Videm, Italija. 13. maja. — V avstrijskem ozemlju, ki meji na Italijo, se je odredilo vse potrebno, da se proglasi vojno pravo. Veliki oddelki vojaštva prihajajo neprestano na točke ob meji, nadalje v Trst, Gorico in Gradcž.
Na različnih točkah si stoje Avstrijci in Italijani tako blizu skupaj. »la se vidijo drug drugega s prostimi očmi. Avstrijci se nahajajo v močno utrjenih postojankah ter so podminirali več mostov v bližini meje. Pri avstrijskih četah se nahaja veliko nemških častnikov.
Samomor.
V Metropolitan Hospital. New York, je skočil iz tretjega nadstropja na cesto Nathan Sclialtz. Obležal je 11a mestu mrtev. Star je bil 31 let in je bolehal na jetiki.
Danski parnik razdejan od mine.
London, Anglija, 13. maja. — Neka Reuterjeva brzojavka iz Vmuiden poroča, da je zadel danski parnik "Lilian Drost" v soboto, 153 milj od danske obali, na mino ter se potopil. Parnik je imel na krovu premog ter se je nahajal na poti iz Blyth v Ko-danj. Celo posadko se je rešilo ter prevedlo v Ymuiden.
er pozor!
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (a štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMERIK A NSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Co., 82 Oortlandt SL, New Vork City.
Položaj v Mehiki.
Villa in Dbregon.
General Villa pravi, da je popolnoma premagal Obregonove čete. Bitka se je vršila pri Ciahuatu.
/ -
HUERTOVA DRUŽINA.
Carranza dementira poraz. — Na predsednika Gonzalesa Garzo je bil uprizorjen atentat.
E1 Paso, Mehika, 13. maja. — General Obregnil je bil pred enim mesecem porazil Vil love čete pri <'a ly j i in je mislil, da 11111 je stem zadal zadnji udarec. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. — Neko poročilo iz Leona se glasi:
Pri Ciahuatu se je zadnjih pet dni vršilo več vročih bojev, ki pa niso imeli skoraj nikakega pomena za splošen položaj. Slednjič je pa general Vila z vso silo navalil na Carranzovo postojanko, in pognal njegovo armado, ki ji je poveljeval general Obregon. v beg. Sovražnik se je v silnem neredu umaknil.
Villovi vojaki so zaplenili 15 strojnih pušk in v je! i 2200 mož.
Washington, 1). C.. 13. maja. — Carranza je poslal svoji tukajšnji agent uri daljšo brzojavko, v kateri naznanja, tla je poročilo o Villovi zmagi popolnoma neresnično, da je bil uprizorjen atentat na predsednika Gonzalesa Garzo, ter da so Zapatove čete zapustile glavno mesto Mehike.
Včeraj je dospel v newyorsko pristanišče španski parnik Manuel Calvo." Našeluiški uradniki so se silno začudili, ko so zapazili med potniki tudi Huertovo soprogo. njegove otroke, in nekaj drugih sorodnikov. Cela družba s služabniki in služabnicami vred, šteje kakih trideset oseb.
Gospa Emilia Aguila Huerta je
rekla med vožnjo kapital«*, tla se boji. da bi ji ne dovolili izkrcati se. Zelo je bila presenečena, ko so ji šli naselniški uradniki v vseli zadevah na roko in so jo izvaiiredno prijazno sprejeli.
Na doku je pričakoval svojo dl 'užino sam Huerta. Danes so vsi skupaj odpotovali v Forest Hill, kjer je najel Huerta poletno stanovanje.
Položaj v Mexico City.
Vera Cruz, Mehika, 13. maja. — Iz raznih poročil je razvidno, da je položaj v glavnem mestu Mehike neizpremenjen. Zadnje dni ni bilo nobenega nemira. Zaradi var-i nosti še vedno patrulira po ulicah vojaštvo.
Nižje cene za denarje 1 staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjski Štajersko, Primorsko, Koroške Tirolsko, Češko, Hrvatsko in 0 grško tako zanesljivo kakor pre< vojno. Is poslovanja zadnjih trek mesecev smo se da dobregs pr» pričali, da pride denar tudi st daj sigurno v roke naslovnikom
Vojakom se ne more sedaj de nar pošiljati, ker se nikdar sa gc tov o ne ve kje se nahajajo, b nam skoraj vsako pošiljatev s* vojake c. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "De meatie Postal Honey Order,j ter priložite natančni Val nasloi in one osebe* kateri ee ima izpis *atL
	litii		
K	•	K	S
5....	.90	120 ....	19.80
10....	1.75	130—.	91.46
15....	2.60	140....	93.10
90....	3.40	150....	24.75
25____	4.25	160____	26.40
30....	5.05	170....	28.05
35....	590	180....	29.70
40____	6.70	190....	31.35
45..M	7.55	900....	33.00
50....	8.25	950...	41.96
5*....	S*. 10	300....	49.50
60....	9.90	350....	57.75
65aai«	10.75	400....	6f.00
70....	11.55	450____	74.95
75....	12.40	600....	89.6«
80....	13.90	600....	99.00
85____	14.05	700....	115.90
90....	14.85	800....	132.00
100....	16.50	900....	148.60
110....	18.15	1000____	163.08
Kar se	tmt m	«*J Jake rnm	
mm) rvjakl vedoe vniwi am		»Amr mivi	
■ M	m m-----1---t		
VESTI 0 NEMŠKIH ZMAGAH SO ZELO PRETIRANE. TURKI POTOPILI ANGLEŠKO KRIŽARKO 'GOLIATH'.
TRETJI BUSKI ARMADI V KARPATIH PRETI VELIKA NE-VARNOST. — NADVOJVODA JOŽEF FERDINAND. — RUSKA OFENZIVA NA DESNEM BREGU REKE DNJESTER. — PRI POTOPU ANGLEŠKE KRIŽARKE SE JE REŠILO SAMO 160 ; MORNARJEV IN 20 ČASTNIKOV NALEZLJIVE BOLEZNI
V	CARIGRADU. — POMANJKANJE ZDRAVNIKOV. — BOJI
V	TRANSKAVKAZIJI. — BITKA PRI OLTI. TURŠKA GROŽNJA.
Položaj na vzhodnem bojišču.
London, Anglija. 13. maja. — Iz ruskega glavnega stana poročajo :
V	bojih med Visi o in med Karpati so poskušali Nemci in maja prodreti našo fronto pri Krosuu. Poslali so v boj sedem' svojih najboljših divizij, poleg tega je pa stopil tudi velik del nemške artilerije v akcijo. — Vsi poskusi so stali brezupešni. Slednjič so Nemci dognali kje je naša ar-' mada najslabša in so poslali v 0110 smer še šest divizij. Na štirideset milj dolgi fronti je imel sovražnik koncentrirane tri četrtine avstrijske armade, devetino nemške armade, prvo rezervo in polovico druge rezerve; poleg tega je bilo odpoklicanih s srbske fronte osem infanterijskih divizij, in devet kavalerijskih divizij z zapad-ne fronte.
Kljub temu. da so bili Nemci in Avstrijci skoraj v dvakratni premoči .niso ničesar dosegli.
Naše čete so se izborno ustavljale in preprečile nadaljno prodiranje Nemcev in Avstrijcev. Zadnje dni je dobila tudi naša armada precejšnja ojačenja. Na nekaterih mestih smo se morali sicer umakniti, toda to se je zgodilo v popolnem redu in brez vsakršnih izgub.
Tretja ruska armada.
Tarnov, Galicija, 13. maja. — Velikanska bitka, ki se bije severno od reke Visle. bo kmalo končana. Najbolj vroči spopadi so se vršili 11. maja na 22 milj tlolgi fronti vzhodno od Tarnova. Tam stoji avstrijska armada pod poveljstvom avstrijskega nadvojvode Jožefa Ferdinanda.
Severno od reke Visle je neki avstrijski armadni zbor pod poveljstvom generala Kirschbaeha prodrl rusko bojno črto ob reki ki Nidi in poskuša sedaj skupno z nadvojvodom Ferdinandom in nemškim generalom Maekensenom prodirati. V Karpatih preti velika nevarnost tretji ruski armadi. Ce se ne bo pravočasno umaknila, jo bodo Avstrijci obkolili.
Letalci pripovedujejo, da so v zapadnem delu Galicije skoraj vse vasi v plamenih. Požar je podoben velikanskemu prerijskemu ognju. 1. maja je dospel sem prvi vlak. odkar so zavzeli Nemci Tarnov.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 13. maja. — Ruski generalni štab je izdal danes sledečo oficielno izjavo:
V	torek ponoči je začel sovražnik z močnim ofenzivnim prodiranjem v okolici Shawli. Se tisto noč smo uspešno odbili par napadov. Naslednji dan smo premagali neko nemško kolono, ki nas je hotela obkoliti. Pri tej priliki smo vje-li 100 mož in zaplenili štiri strojne puške.
Boji se nadaljujejo.
V	bližini Gajiagore smo zavzeli ueko sovražniško postojanko, ki leži 30 milj severnozapadno od Kovna. Na levem bregu reke Nje-men se ni ničesar posebnega pripetilo.
Naša ofenziva na levem bregu reke Dnjester dobro napreduje. Nemški centrum se je začel že v torek umikati in je dospel do Ho-rodenke.
Izjava nemškega generalnega štaba.
Berlin, Nemčija. 13. maja. — Rezultat bojev, ki so se vršili zadnja dva tedna v zapadnem delu Galicije je sledeči:
Armada generala Maekensena se bliža Przemyslu in je sedaj od
njega oddaljena kakih 30 milj. Kakšni je bil uspeh bojev pri (.orlici in Tarnovu, se dosedaj še ni moglo doguati.
Avstrijska in nemška armada sta vjeli v tem času 103.000 ru-1 --kili vojakov, ter zaplenili 4U to-' po v in 2f>."i strojnih pušk.
Berlin, Nemčija, 13. maja. — Kakor kaže. bodo Avstrijci in Nemci kmalo pregnali Ruse iz srednjega dela Galicije in Karpatov. Armadi sta dospeli že v neposredno bližino Przemvsla, sovražnik se je pa začel tudi v južnem delu Galicije umikati.
V	Karpatih so zavzele avstrijske čete poti poveljstvom generala Leiningena vse višine vzhodno od Stri j.
Izpred Dardanel.
London, Anglija. 13. maja. — Angleško brodovje, ki poskusa s pomočjo francoskih bojnih ladij vdreti v Dardanele, ima zopet veliko izgubo. Mornariški minister Winston Churchill je naznanil danes v parlamentu, da so Turki torpedirali bojno ladijo 'Goliath'. Pri tej priliki je utonilo 570 mož posadke.
Prva poročila so naznanjala, da je utonila vsa posadka, iz na-daljnili brzojavk je pa razvidno, da se je rešilo 160 mož in 20 častnikov. Bojna ladija "Goliath" je bila zgrajena leta 1898 in je imela 12,950 ton deplaeementa.
Neprestano obstreljevanje.
Berlin, Nemčija. 13. maja. —• Turški generalni štab naznanja: Zavezniške bojne lad i je neprestano obstreljujejo naše postojanke, toda škoda, ki jo povzročajo, ni posebna. Angleški vojaki so par-krat navalili na naše pozicije, pa smo jih vedno pognali v beg.
V	Transkavkaziji se je vršila velika bitka med našim in ruskim vojaštvom. Pri Olti smo Ruse pre-im.gali in jih pognali nazaj. Na drugih frontah vlada mir.
Razdejane utrdbe.
London, Anglija. 13. maja. —< Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Aten brzojavko, ki naznanja, da sta utrdbi Killid-Bahr in Nagara popolnoma razdejani. Kjer sta bili mesti Čanak in Maitos je sedaj kup razvalin. Južni del polotoka Galipolisa, od rta Ilelles pa do Killid Bahra. je v zavezniških rokah. Zadnje dni so zavzeli višine pri Aehi-Baba.
Tifus v Carigradu.
London, Anglija, 13. maja. — V Carigradu je izbruhnil tifus, ki zahteva dannadan na stotine žrtev. Bolezni ne bo mogoče tako hitro omejiti, ker primanjkuje zdravnikov. Prebivalstvo je silno nezadovoljno z vladnimi krogi. Ljudje demonstrirajo po mestu in zahtevajo, da naj vlada sklene mir.
Turška grožnja.
London, Anglija, 33. maja. — Turki so zapretili zaveznikom, da bodo vse angleške, ruske in francoske podanike poslali na Galipo-lis in jih izpostavili zavezniškemu ognju, če angleško in francosko brodovje ne bo takoj odplulo izpred Dardanel.
Še ena bojna ladija.
London, Anglija, 13. maja. —t ' Iz Amsterdama naznanjajo, da je izdal generalni štab turške arrna-■ de sledeče poročilo:
Del turškega brodovja je na-1 padel v bližini pristanišča Morto nego angleško bojno ladijo. Zadeli so jo trije streli nakar se je ta-. koj potopila. _______
GtiAS XABODA, T4. MAJA, 1915.
•«US NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by tha
llorenic Publishing Co.
(a corporation.)
T*vANK SAKSER, President.
w LOUIS BKNEDIK, Treaaorer. 4.
Pace of Business of the corporation and
addresses of above officers : IX ortinndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
. m mmm^mm^mmma^^mmm^mmmm^^^mmtmmmmmmmm^mmmmmmmmmmrna^
Ea celo leto velja list za Ameriko in
(Kanado........................$3.00
• pol leta....................... 1.50
■ leto za mesto New York........ 4.00
' pni leta sa mesto New York ... 2.00
kVropo ta vse leto...........4-60
" pol leta.............2.65
'* četrt leta............ 1-70
•K5LAS NARODA" izhaja vsak dan i«v»emfli nedelj in praznikov.
"" "GLAS NARODA"
("Voice of the People") •Moad every day except Sunday« and Holidays, subscription yearly $3.00.
Ad««ftlMn>enl on wnaniMiL
Dorm brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. Oaua-* «e blagovoli pošiljat« pc —
Money Order. ?ri Npretoembi kraja naročnikov proti rr.o, da se nam tudi prejirtf« 4 tiliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov:
-GLAS NARODA"
a Cortlandt St., New York City.
TVlefoo 4fc'87 Cortland L
Perfidnost Nemcev.
Nemci iz blaženega *'rajha" ]> ^tajajo zadnji čas zelo perfidnL V ja\uih lokalih in družbah so j't !.--li 7.. I0 zabavljati zoper Av->tr;jt**'. Dostikrat jih je čuti, kako govore v njih oholosti in široko-ustnem bahaštvu: '"Kaj ste vi Avstrijci dosedaj napravili v tej voj-ni'" Nadalje: "liorje bi vam bilo. ako bi nt* bilo Nemcev!*' Nekateri s#- še veliko bolj zaničljivo izražajo že sedaj o Avstriji. Nočemo zagovarjati avstrijske politik«', ki je tako nizkotno padla na kolena pred oholimi Prusi, a vendar moramo resnici na ljubo poudarjati. da bi Prusakom v sedanji vojni zelo slaba predla, če bi l>ila Avstrija na njih strani. Razsodni čitatelj naj se spomni, da so bile uprav avstrijske težke baterije, ki so tako strašno gospodarile v ISelgiji ter razrušile An-twerpen, Liege, Namur, Diuant, llruselj itd. Nadalje si je treba poklicati v spomin, da je Avstrija prve dui avgusta p. 1. poslala Nemčiji na pomoč 80,000 mož planinskih strelcev in gorske baterije, ki so se pozneje borile proti Francozom.
V se to so oholi Nemci že zdavnaj pozabili. Omeniti moramo nadalje, da so avstrijske armade zelo krvavele v (ialiciji, da so zadrževale Ruse ter preprečile vpad slednjih v Šlezijo. Ako bi ne imela Avstrija tako ogromnih armad v < ialiciji, bi bili Rusi že pred Berlinom. To se mora zabrusiti v obraz takim nehvaležnežem, ki vedno kriče: ''Deutsehland, Deutsehland uber Alles!"
IVav ti oholeli so zadnje mesece Avstrijo silili ter ji celo narekov,tli, naj odstopi Italiji del slovenske Goriške do naše Soče, naj fnlstopi pristno hrvaške otoke ob Dalmaciji, ne glede na Tri-dent, ki je v resnici italijanski.
Ako bi bila avstrijska politika od leta 1866 naprej le toliko naklonjena Slovencem in Hrvatom ob .Jadranskem morju kot je bila Italijanom in Nemcem, ki so tam v neznatni manjšini, bi ne bilo danes govora o italijanskem Živ-Iju in o italijanskih pravicah do teh i«>krajin. Vsa ta zavožena politika se sedaj hudo maščuje. Ako bi bilo avstrijsko Primorje emi-nentno slevansko, potem bi bilo hrepenenje Italije po teh pokrajinah naravnost smešno. Vsled pospeševanja italijanskega življa in nemških aspiracij pa se je slovanski živel j zatiralo. O Trstu in Go-riei trdimo, da sta eminentno slovenski mesti. Po naravnem pravu sta sicer in vsa okolica teh mest je izključno slovenska, a v mestih samih nadvladujejo Italijani, ker se jih je podpiralo z Dunaja in iz Kitna, doc i m se je Slovane zatiralo. S<tdaj pa žanjejo ti kratkovidni politikaai sad, katerega so •adili. Krivica se vedno maščuje. Da pa Italija po krivem smatra slovensko Primorje za laško, da pa je v Trstu, Gorici in nekaterih
drugih manjših mestih v Istri in Dalmaciji še toliko umetno napravljenih Italijanov, je pripisovati napačni politiki Avstrije, ki je Italijane umetno negovala, Slovence pa kruto zatirala. To so sadovi zavržene avstrijske * politike.
Nemci se že sedaj oholo izražajo o Avstrijcih in dele naše pokrajine, Italijani pa reklamirajo zase iste pokrajine, katere je pomagala avstrijska vlada poitali-jaučiti. Vsaka krivična stvar se maščuje in prav je tako.
Da pa je veliko naših rojakov še vedno kratkovidnih, je razvidno iz slučaja, ki se je dogodil v New Yorku. V neko gostilno, ki je last pristnega Nemca, zahaja veliko naših rojakov in celo slovenska društva imajo tam svoje seje. Minulo soboto pa so čuli prav v isti gostilni Slovenci in dobri avstrijski patrioti zaničljivo govoriti o Avstriji, katero tako obožujejo. To naj bo le znamenje, kam zavede zaslepljenost, vsled katere polni Slovenec oholemu Nemcu ali Italijanu žepe. nakar ga slednja ozmerjata z "vindišer-jein'; in "ščavom*' ali pa jazbecem. Ali se bodo naši rojaki ke-daj spametovali? V lastno skledo pljujejo, od tujca se puste izže-mati in obožujejo onega, ki jih naposled biča s škorpijoni.
Petsto milijonov novih dolgov.
Oboroževalni interesentje hočejo napraviti denar, dokler sije solnee.
Navv League, organizacija, ki agitira za pomnožitev vojne mor-
■	na rice Združenih držav in kateri 'i pripadajo dobri trgovski in de-~ j nami magnatje kot so Morgan, ' lielmont in drugi ter taki politiki " kot je Theodore Roosevelt in Eli-" hu Root, ta organizacija je po-" slala predsedniku Wilsonu petici-" jo. v kateri se zahteva takojšnje " sklicanje kongresa. Soglasno z že-
•	ljami teh trgovcev in politikov ' naj bi kongres takoj dovolil 500 " milijonov dolarjev za zgradbo no-1 vih bojnih ladij. Glasi se pa, tla
zvezni vladi niti ne bo treba pla-" čati te lepe svotice. Izda naj Se le " obveznice, katere naj bi zvezna 1 vlada avtorizirala in obrestovala.
•	Ameriški narod bo v sedanjem » času in vspričo patriotičnega razpoloženja brez vsakega ugovora
" pokupil te obveznice ter tako ' spravil skupaj zahtevanih petsto ' milijonov dolarjev. 1 Ako bi imele Združene države L na razpolago prvovrstno brodov-1 je — zatrjujejo člani te mornari-' ške lige, — bi vojskujoče se dr-" žave absolutno respektirale ame-1 riške pravice in ameriška življenja. "V takem slučaju bi ne rao-- glo biti nobene misli o našem
■	vstopu v svetovno vojno."
Torej hitro oboroževati, da ne
•	bo vojne!
1 Ta misel je sicer absurdna, a
■	v današnjih dneh ni ničesar tako ' absurdnega in zlaganega, da bi t ne našlo pristašev in pospeševate-
ljev.
i Oboroževalni interesentje so si
►	nadalje že razdelili plen, predno je bila divjačina ubita, ter si dele
■	teh 500 milijonov, predno jih
■	imajo. Predlagajo namreč, naj se ^ zgradi 25 prav velikih dread-i nouglitov, ostali denar pa naj se
>	porabi za manjše ladije.
Vse izgleda tako, kot da imajo dobavitelji od velikih bojnih la-1 dij večje dobičke kot pa od manj-' ših bojnih ladij, kot naprimer 1 podmorskih čolnov. Skušnje do-1 sedanje vojne v Evropi so pokazale, da so igrale velike bojne la-' dije dosedaj še zelo majhno ulo-go, dočim je bilo opaziti posebno uspešno delovanje podmorskih čolnov. Ako se kljub tej skušnji še vedno vstraja pri tem, da se zgradi velike bojne ladije. potem mora biti za to vzrok. Ta vzrok pa leži v tem, da pričakujejo gospodje pri Navy League od zgradbe velikih bojnih ladij veliko večjih dobičkov kot pa od podmorskih čolnov.
Naj je stvar taka ali taka. Glavno je, da izve narod Združenih držav, da se hoče zopet iz njega stisniti 500 milijonov ter dati s tem priliko za dobre kupčije nekaterih.
Naloga delavcev pa je, da kot en mož nastopijo proti temu načrtu oboroževalnega trusta.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE _ UPBAVN1-tTTO HI TTMDNltetfl.___]
Mali narodi.
—o-
Listi priobčujejo opazke F. Nansena o pravu malih narodov:
'"Mali narodi, ki so pripomogli umskemu in kulturnemu razvoju človeštva, imajo pravico do hvaležnosti s strani vsega človeštva. Govore nekateri, da mali narodi s svojim samostojnim intelektualnim življenjem morejo biti zapreka razvoju velikih narodov. Nekateri gredo tako daleč, da iščejo tudi v biologiji (življenj eslo v ju) dokazov za to, da veliki narodi imajo pravico, da pogoltnejo male. Kaka zmota! liiološka formula kaže samo to. da za evolucijo življenja sposobnejša bitja morejo preživeti inauj sposobna. Gre torej za vrednost in ne za množino. V državi kakor v ljudski družbi , se upošteva vrednost državljana , in iu ne njegova materijalua moč. Vsako narodnost treba ceniti po umskem in fizičnem razvoju njenih članov in ne po njenem šte-'
■	vilu. lloteti uničiti male narode znači hoteti zagrešiti zločin, ka-
. koršnega svet še ni videl. Prav . mali narodi najhitrejše sprejema-, jo sadove ljudskega duha. Res je, . da vsled vedno večjih komuuika-i eijskih sredstev nastaja tendenca po ujedinjevanju in skupljauju
■	narodov. To je sicer dober, zdrav pojav, ali ne sine se pri tem misliti na uničenje originalnosti in posebnosti naroda. Tako stanje sveta, ako bi bila civilizacija eno-st varna. monotona, ako bi imeli ljudje obličje samo enega vzorca, bi značilo propad vseh ljudskih posebnosti. Raznovrstnost, ueena-
, kost. množina, to so faktorji st varjenja, evolucije, napredka... [ In sama priroda ustvarja razne . oblike v širokem prostoru. — Ako j bi imelo človeštvo samo eno po-. reklo in bi bilo to edini izvor njegovega moralnega in duševnega i dela. bi civilizacija zakasnela za tisoč let. V kako grozno mizerij » bi padlo človeštvo, ako bi imelo samo eno civilizacijo! Kako bi . bili revni v duševnem oziru. ako bi porabili ves čas za medsebojne . borbe in medsebojno uničevanje! j Uničevanje možnosti, tla se more vsak narod razvijati po svoj«-, vo-di do neizmernih izgub za vse človeštvo. Enako, kakor vsak po-, edinec, tako tudi vsak narod mo-_ ra imeti vse pogoje za svoj svobodni razvoj...7* t O malih narodih govori tudi dr. . Karel Kramar, vodja mladočeške L stranke, v svojem članku v pra-
>	škili ''Narodnih Listih", katere-i ga so prinesli razni listi v Avstriji in izven Avstrije. Članek se
; glasi: "Mali narodi so v tej vojni . pridobili na veljavi. Na obeh . straneh se govori o tem. da v tem . gigantskem boju gre za svobodo . vseh narodov. Mi verujemo v bo-. dočnost svojega naroda in to ne . samo v slepi veri, v sami tolažbi ! slabiča — marveč zato, ker vidimo. kaj pomenijo tudi manjši lia-
>	rodi nego je narod češki v ogromni boiJbi starega sveta. Svetovna vojna postane gotovo mejnik no-
» vega časa, ki bodo v njem poseb-, no tisti mali narodi, ki so slueaj-. no raztrešeni na mejah med velikimi državami; ti narodi bodo [ prej ali slej igrali vse drugačno i ulogo, nego so jo doslej. Da bi le , krvavi krst, ki ga je prejel naš narod, ne ostal brez učinka na naše notranje življenje! Da bi le ne zaostajali v tem preporodu Evrope! Tudi mi moramo postati drugačni in boljši. Najti moramo notranjo enotnost vsega naroda za skupno postopanje, naj gre že za zaščito narodnega življenja ali pa za njega nemoten razvoj! Imeti moramo poguma, da svoje javno življenje politično in gospodarsko izčistimo od vsega, kar se je pokazalo slabotno in gnilo, in položiti moramo vodstvo narodne stvari v roke njih, ki so prestali težko preizkušnjo in ki bodo — vsak na svojem mestu — mogli izpolnjevati svojo dolžnost napram narodu in češki javnosti! Povzdigniti se moramo nad strankarske interese in iskati najboljših ljudi za veliko novo delo v narodu, pa naj tudi pri tem ostajamo zvesti ciljem in stremljenjem, za katera smo se obvezali v strankinih programih. In čim resneje in st varneje bomo umevali svojo dolžnost napram svojemu narodu, tem bolje bomo izpoznavali, kako blizu so si programi posameznih čeških strank. In da iz tega -izpo-znanja napravimo odločilni korak do enostavne jih strankarskih razmer na Češkem: to bo prva posledica našega moraličnega vstajenja! Potem se nam tudi nefi bo treba bati radi bodočnosti, pa <
\
naj nam tudi prinese novih izku-j šenj in trpljenja!"
Dostavljamo: Kar velja za Cehe glede notranje enotnosti vsega naroda, glede izčišcenja in glede povzdige nad strankarske interese, vse to velja v naj obilnejši meri za Slovence.
Dopisi.
New Ycrk, N. Y. — Štejem si v častno dolžnost poročati o izidu oziroma uspehu nedeljskega izleta k "Revnemu Lazarju" v Long Island. Kakor ježe znano tukajšnjemu slov. občinstvu, so priredili rojaki iz domžalske občine v korist oziroma podporo vsled vojne prizadetim rojakom občine | Domžale na Kranjskem zadnjo nedeljo izlet k "Revnemu Lazar-ju . \ reme .p* bilo se precej u-godno, vsled česar se je udeležilo izleta nad vse pričakovanje mnogo rojakov in rojakinj ne le iz domžalske okolice, temveč iz vseh delov Slovenske. O vseh pripravah za ta izlet j«- /.♦■ uredništvo poročalo, zato tega ne bom ponavljal. Za vstopnino k zabavi se je pobiralo le prostovoljno prispevke in so je nabrala precejšnja svota. Svetiljko je zadel žreb S74. Rojak Luka Pauli, ki je dobil svetiljko. jo je takoj zopet podaril odboru v korist sklada. Isto s- j«* lieitiralo. Izlieitirala jo je rojakinja Fanny Keršmanc ti r iz . veselja, da si jo je priborila, je darovala še posebej za sklad J&J. Izlicitiralo je tudi krasno ogle-dalo. k;;t«-r«-LTa si je po dolgotraj-. ni dražbi pridobil rojak Josip 1 Paulič. Tudi za cvetlice, katere so v ta namen darovale rojakinje Katv Pauli. Ivana Žendar. Roza ' Habjan in Rezika Kovač. je nabral lep skupiček. Pri domačih klobasah, ki mi se tudi prodajale. 1 ni beležiti dobička, kajti iste smo 1 preskrbeli h* zato. da smo za mogli cenj. gos;, mi tudi z dobrim pri-! grizkom p strehi. I)o>.Hlaj znaša 1 čisti dobiček t«- prireditve ^41 do-' larjev 27 centov. Denar še nt od-t poslan na pristojno mesto, vsled česar je priložnost za \sakogar, ki se ni mogel odzvati našemu vabilu tt-r udeležiti izleta in ki želi tudi kaj prispevati v ta sklad, da to še vedno lahko stori. Za javno dražbo ali lieitiranje je ostala še ena namizna svetiljka in dve krasni podobi, katere reči bodeino
•	skušali o priliki izdražbati. — Že v drugič tekom enega leta so tukajšnji rodoljubi prav izdatno pokazali. da zelo sočustvujejo s siromaki v starem kraju, za kar jim
: bo edino plačilo zavest, da so s 1 svojo bratsko radodarnostjo posu-1 šili marsikako solzo gorja in po-1 magali le onim svojega jezika in ' krvi. ki nimajo od nikod drugod pričakovati kake podpore. — Za-; hvaljujem se v imenu pripravljal-1 nega odbora na tem mestu vsem cenjenim gostom in ravno tako vsem ostalim rojakinjam in rojakom, ki so nam pripomogli do ta-1 ko lepega gmotnega uspeha. Posebna hvala naši dični slovenski godbi, ki je brezplačno igrala na vrtu in rojaku Francetu Pirnat-u za požrtvovalno igranje na har-} moniko v dvorani. Iskrena hvala } tudi goriomenjeiiiin rojakinjam za podarjene cvetlice ter gospi-
*	cam Anici Tičar, Josipini Pavlič 1 in Tereziji Kovač za požrtvovalnost, ki so jo izkazali pri razpro-
' davanju. Najiskrenejša hvala pa 1 rojaku Luki Pauli, ki je celi dan
*	razpečaval klobase in podaril za-1 deto svetiljko v korist skladu. — ; Omenim naj še, da so se izletniki 1 slikali v skupini. Ker na veselič-
neni prostoru ni bilo časa vpra-' šati oziroma zabeležiti naslove o-' nih, ki si žele naročiti sliko, pro-! sim, naj se vsi oni, ki tako žele, L pri meni javijo ali mi pa naj pis-! meno sporoče, da mi bo mogoče 1 naročiti potrebno število slik. —
•	Cenjenemu uredništvu izrekam 1 iskreno hvalo za brezplačno rekla-' mo, ki nam je mnogo pripomogla ■ do tako dobrega uspeha. — Z rodoljubnim pozdravom in spoštovanjem Alojzij Skrabar. 424 E. 9th St., New York City!
New York, N. Y. — Da priredi reorganizovano pevsko društvo "Slavec** v soboto 15. t. m. ob 8. nri zvečer v dvorani rojaka P. Vogriča prvi letošnji zabavni večer, je greaternewvorski slovenski naselbini itak že znano. Zanimanje za ta večer je vsestrano in ako nas signa ne motijo, bo moralen in gmoten uspeh te afeare popolen. Kdor se čuti Slovenca-naprednjaka, kdor ljubi, spoštuje in ceni umetno in narodno slovensko pesem, ne bo prepustil te pre-iigodne priložnosti in prišel bo.
Na naša vabila smo dobili različ- > ne odgovore. Najbolj nas je raz- t ' veselil odgovor prvaka ameriških c Slovencev g. Frank Sakserja: i "Glede "Slavca"' Vam naznanim, J s da bodem podporni član in že še i kaj zanj storil, toda izvršujoč " <"lan ne morem biti. prvič — sem s se že postaral, drugič — mi bi bi- j lo pa težavno hoditi k vajam, ker ^ tako daleč proč stanujem. Riti iz- t vršujoči član. a ne opravljati red- i no svojih dolžnosti, pa ni nič!"il Tako on. Slovenski pevci naj raz-ji mišljajo pomen zadnjega stavka ; in naj se po njem ravnajo. Oblju-j! bil je seveda priti tudi k jourfix-u j in takim Slovencem čast! — Ako I smo komu pozabili poslati vabilo,] naj nam tega ne šteje v zlo. Pride s naj. dobrodošel je vsak zaveden in napreden rojak! Vsekakor pa , i tipamo, da se vabilu odzovejo : bratska pevska društva "Domovi-'< na". "lJrooklvnski Zvon*' in vrli . i naš ženski tamburaški klub "Slo- .
venka". Pot. ki pelje do sloge in : bratskega skupnega delovanja, je i odprta in "izdajica onaj"', ki no-
•	če na to pot! Pevski pozdrav i vsem in na svidenje! — Za slov. . pevsko društvo "Slavec ': Josip
-	Rems. predsednik. Ivan Adamič,
-	tajnik in pevovodja.
Norwich, Pa. — Zopet se ogla-1
>	šam iz te naselbine, toda topot z
-	žalostno novico. Dne 5. maja je
-	namreč umrl v bolnišnici v Ridge-
>	way. Pa., mladenič Frank Petrič.
•	star šele 28 l«-t. Pokojnik j«* bil doma iz Hotederšiee pri Logatcu
•	na Notranjskem. kj»*r zapušča . strica, bratranca in eno sestro. A'
-	Ameriki je bival o leta ter je sko-
-	raj ves čas delal v okolici llall-
>	ton-a. Pa. Vsled mirnega značaja. ' pridnosti in varčnosti je bil pri ' slehernem, ki ga je poznal, pri-t ljubljen. Ranjki je bil vedno čil ' in zdrav. Imel je le debeli vrat in i z mislijo, da mu ga ozdravijo, se
-	j«' podal v bolnišnico, kjer so ga
>	operirali. Operaeija pa s.1 je. žal. i ponesrečila in to je bilo zanj u-
-	s.kIiio. Živel je po nji le >♦* nekaj i tir. Pokopan je bil dne 7. maja na
-	pokopališču v Ridgeway. I)osto-;
-	jen pogreb po katoliškem obr»-d;i I mu je preskrbel rojak John Sus-. man iz Blue Rin-k. Pa., za kar mu
-	bodi na tem mestu izrečena lepa i hvala. Blagemu pokojniku naj bo i lahka tuja zemlja. — Josip Ste-» fančič.
Akta.
Zgodovinski roman iz Neronovih čaaor.
Spisal Aleksander Dnmaa.
|	(Nadaljevanje.)
Cesar in Epafrodit sta bila pri-
-	sil jena stopiti s konj, ker je bila i ravnina vsa pokrita s stenami in ) z odluščeno zemljo. Le s težavo
. sta prodirala skozi grmovje in tr-j . nje, ki je ranilo gole noge Nero-. nove in potrgalo njegov plašč, i Slednjič sta zagledala pred seboj t v senci neko črno tvarino; neki i pes je začel lajati in tekati na no-' . tranji strani ob nekem zidu. Tako i sta dospela do vhoda v neko ja-' ! mo. Odprtina je bila nizka in oz-; . ka, loti a Neron se je tako bal, da
•	se je plazil po vseh štirih noter,
-	dočim m 11 je Epafrodit zaklical,
-	da si hoče prej ogledati zidove in' l stopiti sam v dvorec, da ga pre-
i išče, mu-ii more Neron slediti j
-	brez nevarnosti. Toda, čim ga je)
■	Epafrodit zapustil, je popadel ce-
i sarja velik strah. V tej jami se(
-	mu j«* zdelo kakor v kakem gro-
■	bu, čegar vrata so zaprli za njim;'
■	naglo je zopet splezal iz nje, da bi videl nobo nad seboj in da bi dihal vase sveži zrak. V daljavi nekolikih korakov je opazil ribnik. Voda sicer ni bila čista, ali čutil je tako žgočo žejo, da je hotel kljub temu piti. Da ne bi se ranil s kamenjem in s korenika-mi, je razgrnil pred seboj plašč in se je plazil do vode, zajel z roko nekoliko kapljic in je, obrnjen proti nebu, dejal z očitajočim glasom:
"To je torej Neronovo poslednje okrepčilo!"
Nekaj trenutkov je tako sedel ^ pobit in zamišljen ob ribniku ter je izdiral trnje in korenike, ki so se bile prijele njegovega plašča. Naenkrat je začul svoje ime. Ta glas, ki je prekinil nočno tišino, je vzbudil v njem grozo, kljub temu, da je zvenel dobrohotno. Ozrl se je in je ugledal Epafrodita, ki se je vrnil z bakljo v roki k od- j hodu v jamo.	j
Njegov tajnik je držal besedo; vstopU je bU skozi glavna vrata
v dvorec in je označil osvobojen-cu mesto, kjer ga je pričakoval cesar. Nato stči s skupnim naporom podrla stari zid. tla je cesar skozi nastalo odprtino lahko na- , ravnost iz jame dospel v dvorec. Neron je sledil svojemu voditelju s tako naglico, da je vsled tega pozabil ob ribniku svoj plašč. Splazil se je zopet v jamo in je dospel v neko revno in nezdravo izbo ubeglega sužnja, v kateri ni bilo druge oprave razen stare žim-[iiiee in stare odeje. Razsvetljena je bila z brlečo, lončeno svetilko. | ki je po tem prostoru, podobnem grobu, razširjala več dima nego luči.
Neron je sedel na žimnico in se s hrbtom naslonil na steno, začu-(til je žejo in glad ter je zahteval jedi in pijače. Prinesli so mu košček črnega kruha in kozarec vode ; toda čim je pokusil kruh. ga j** zalučal od sebe in je vrnil vodo, da bi jo segreli. Ko je ostal sam, je sklonil glavo na kolena in se nekaj trenutkov ni premaknil, nem in neobčutljiv kakor bolesten kip. Kmalu zateiu so s.> odprla vrata; Neron je menil, da mu prinašajo vodo in je vzravnal glavo. Toda bil je Spor, ki je držal v roki i;eko pismo. 1 Na bledem evnuhovem obrazu, ki se j<> zdel vedno pobit in žalost en. se je zrcalil neki čuden izraz škodoželjne radosti, tako da ga je Neron začudeno pogledal; kajti v mladem možu. ki se mu je bližal, ni poznal več ubogljivega sužnja, ki mu je izpolnjeval vsako njegovo muho. F sta vil se je dva koraka pred žimnico, iztegnil roko in izročil Neronu pergament. Četudi cesar ni razumel Sporove-ga smehljanja, je vendar slutil, da vsebuje pismo usodno novico.
"Čegavo je to pismo V1 je vprašal. ne da bi iztegnil roke po njem.
"Poslal >ra je Faon". je odvrnil mladi mož.
"In kaj sporoča?" je nadaljeval Neron in po>tajal vedno ble-, dejši.
"Da te je prosrla>il senat za sovražnika držav.- in da te hoče postaviti preti sodišče.
"Pr»*d sodišče!" je vzkliknil Neron in se je /ganil razburjen. " Pr»*d sodišče, mene, Klavdija Cezarja! "
"Ti nisi več Klavdij Cezar", je .mrzlo odgovoril evnuh; "ti si Do-jmieij Oeuobarb. drugega nič, ki so ga proglasili za izdajalca domovine in obsodili na smrt."
"In katera kazen doleti izdajalec domovine.'''
"Slečejo jih. za vrat jim zataknejo vilice in jih vodijo na forum, po trgih, po Mart oveni polju. Nato jih šibajo, dokler niso mrtvi."
"Oh", je vzkliknil Neron in skočil pokoncu. "še mi preostaja ! časa. da bežim; pobegnem v lari-
■	ške gozdove in v minturnska moč-. virja, ali pa se vkrcam na ladijo. i ki me odpelje v Sicilijo ali v Egi-i pet. kjer se hočem skriti."
■	} "Bežati hočeš!" je dejal Spor
še vedno bled in mrzel kakor mra-mornat nialik, "Bežati! Kod hočeš bežati?"
"Tod pri teh vratih!" je vzkliknil Neron in je hotel planiti iz so-be. "T<kI sem prišel noter, torej 'lahko grem zopet ven."
"Da", j t! dejal Spor, "toda odkar se ti nahajaš tu, je odprtina za grajena s skalo, ki so jo zavalili pred vhod, in bogve, če se ti 1 posreči, da jo zopet odvališ, dasi-ravno si se večkrat izkazal izvrstnega atleta."
5 "Pri Jupitru, saj je res!" je vzkliknil Neron in je zaman tia-.penjal svoje moči, da bi odvalil I skalo. "Kdo je vendar zagradil to luknjo ' Kdo je zavalil skalo pred njo?"
"Jaz in osvobojenca", je odvrnil Spor.
"In zakaj ste to storili? Zakaj ste me zaprli v to luknjo?"
"Da lahko umreš tukaj", je dejal Spor s sovražnim naglasom, ki mu bi ga ne bil nihče prisodil.
LISTNICA UREDNISTV^.
F. S., Dunkirk, Kan. — Pismi
se nam skoraj ne zdi priobčatB ker ni ničesar posebnega v njcuH Ce dobite kaj natančnejšega, naifl pošljite. Pozdrav!
NEKAJ, KAR NAJ VSAK 1 UPOŠTEVA.
Vsakega posameznika dolžno* je, kdor želi sam sebi dobro, dl se vsestransko informira in pcfl vpraša, predno kaj ukrene in si za to odloči. Posebno priporoči jI vo pa je še za one, ki se zanimajl za farme in zemljo ter nameraval jo postati farmarji. Ni dovolj, dl se zanesete samo na prepričevali ne besede agentov ali prodajalcel zemlje, lepe slike ter vabljive pol pise kraja in na male muštre zenl I je. ker na to ni za iti. Glavni stvar pri nakupu zemlje je, da jI ista v resnici rodovitna, ne gledB na barvo zemlje. Da ni predale« xl mesta in trga, kamor lahki svoje pridelke prodate ter od žeB lezniške postaje. Šole, kjer se zal morejo vaši otroci izobrazi::.! tri goviu in drugih podjetij, da imal te vse v bližini. Na vse to monl kupec gledati, ko se odloči za na kup zemlje. Najpoglavitneje, n; kar pa večina rojakov ne misli je podnebje iu vremenske spre membe in kako dolgo je ugodni vreme, tla pridelki rastejo in tud popolnoma dozorijo, da s«* jih za more pospraviti, predno jih more biti prezgodnji mraz uniči. Takil vprašanj se prodajalci zemljišč i) igentje najraje izognejo ali p; pravilno ne povejo.
Ako želite tozadevno izvedet resničen odgovor za kraj. v kate rem nameravate zemljo kupiti ahko pišete na FNITED STATE: DEPARTMENT OF AGRICFL rFRE. WASHINGTON. D. C., ii »rosite za knjigo BFLLETIN No ">. KATERO DOBITE ZASTONJ
fz omenjene knjige bodete lahki znašli, da imamo v novi naselbi ii v DELTA in SCHOOL CRAP1
' kakor tudi v naši slovensk la^elbini v MARINETTE CO. WISCONSIN*, kjer j»* že precej 'iije število rojakov naseljenih
►I) 30 IM > 40 DNI. t.» j. -%»r< EN MESEC* IN POL daljš; po 'etje kot v drugih krajih držav« Wisconsin, kjer se tudi roiakou zemlja v nakup ponuja. Iz teg; ahko torej >aini presojate, kje a katerem kraju in katerem Coun tyju bode boljše za vas. da si zem !jo kupite in kje zamorete boljš in povoljnejši uspeli doseči.
V novi naselbini DELTA ii SCHOOL CRAFT CO., ki obstoj iz približno 50 tisoč akrov Jaki rodovitne zemlje, ki je SAM.J LEPA RAVNINA, kakor dale oko seže in leži ob glavni železni ški progi z izvrstno zvezo z vsem večjimi mesti in trgi ter je blizi mesta, kjer so dobre šole, cerkve trgovine, mlekarne, banke in dru gih sličuih podjetij, zamorete se daj kupiti jako dobro in rodovit no zemljo po jako nizkih cena! z malim naplačiloin in na lahki letna odplačila, tako tla si zamori vsak z malimi prihranki opomoe do dobre in dobička nosne farm ter v kratkih letih postati samo stojen in neodvisen gospodar.
Fpoštevajte to: Tu kupite NA RAVNOST OD LASTNIKOV ii ne agentov, svet v t<*j naselbin je jako rodoviten, prijazen ii najpripravnejši za uspešno far marijo, živinorejo in sadjerejo tei da imamo v teh krajih skoro ei mesec in pol daljše poletje kot t drugih delih države Wisconsin KAR JE DRŽAVNO DOKAZA NO in se lahko sami prepričate ter da se vam v teh krajih mi d najboljša prilika doseči popolei uspeh in zadovoljnost na farmi.
Daljše informacije in pojasnili glede zemlje iu drugih podrobno sti vam bode drage volje dala ako pišete na .-
GRIMMER LAND CO., by A. Mantel, 1286 Milwaukee Ave., Room 311 Chicago, 111.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YCTRKIJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno ua njega, kjer boste točno ln solidno postreSenl.
GLAS NARODA, 14. MAJA. 1915.
t	Povest Poljske.
-o-
(Nadaljevanje.)
Kazimir Veliki je zasedel poljski prestol leta 1333. ter je upe-Ijal Poljsko v družino evropskih narodov. Bojeval se je uspešno z Rusi. Tatari iu Litvanci ter je upeljal prvi parlament. In. ker ni i m 1 nobenega sina. je privolil, da so se zbrali plemcnitniki, ki so izvolili nji hovega naslednika. Na ta način je postal poljski prestol \oljiv in to je tiralo Poljsko slednjič v pogin.
Veli. ino Poljske, ki bi lahko še bolj napredovala, si moremo predstavljati če pogledamo Poljsko od tedaj. Od vzhoda in sredo-/. :i^kih ih /.1 je prihajala trgovina, da sta bila Gdausko in Krakov sprej« ta v trgovsko zvezo Ilanza; kožuhi so prihajali iz Rusi-.•«•; surovine in začimbe, dišave in dragulji iz vzhoda. Varšava je bila ustanovljena očividno z namenom, da postane eno izmed središč sveta, na polovici pota med vzhodom in zapadom.
Nečak, kojega izvolitev je omogočil Kazimir, je bil Ludvig Ogrski. Po njegovi smrti je bila izvoljena njegova hči Jadviga, dobra in h-pa ženska, za kraljieo. Oinožila je .Jagela, vojvoda Litvanskcga :n tako -.ta se združili Litvanska in Poljska krona in Litvanija s* je pokristijanila. Jagelova rodovina je obdala Poljski — seveda \edno potom izvolitev — skoro tri stoletja. Njegovo najznameni-junaško delo je bil poraz nemških vitezov v veliki bitki (leta lilo. . skoro na istem mestu, kjer se je bila bitka pri Tannenbergu med Nemci in Rusi pred nekaj meseci.
Ski»/i stoletja je bila Poljska težak ščit za zapadno Evropo, ki je prejemala vse udarce in navale Tatarov. Turkov in Rusov. Toda I mesto da bi priznavale te uslužnosti. so se Švedska. Nemčija, Avstrija Prusi ja in Češka skupno prepirali z njo. Današnja Poljska, razkosana iu razbita, dočim se vzhod in zapad tepeta čez njo. le iznova preživlja in še enkrat vse smrtne boje, ki so bili njen delež skoz tisoč let.
Polagoma, izza šestnajstega stoletja, je začela Poljska propadati. Vendar so še bili časi. ko se je tudi dvignila na višek. Pod Sigmundoin. v drugi polovici šestnajstega stoletja, je videl poljski nam 1 eno tako dobo. Toda po njegovi smrti so zopet Avstrija. Francija. Švedska in Rusija začeli umešavati se v notranje zadeve ter podpirati svoje kandidate za prestol.
Po mnogih nesrečnih skušnjah je bil izvoljen na prestol neki šved-k i princ, nekak drugi Sigmund. Izvolitev je bila šele mogoča po hit ki. ko so zapodili iz dežele usiljivega avstrijskega kandidata. Tako je izkusila Poljska od časa do časa mnogo gorja, ker si je iz-»•rala takega kralja, ki ni poznal niti njenega naroda in ki mu ni dala nikakih pravic.
Med tem se je pripetil čudni dogodek nepravega potegovalea za ruski prestol, laži — Demetrija. Pravi naslednik je izginil, bržkone m> ga umorili. Demetrija je podpirala neka junta v Krakovu in očividno tudi Rim. Na vsak način je imel mnogo sredstev in neka poljska vojska je šla v Moskvo, £.a je postavila na prestol ter ga obdržala na njem nekaj časa. dokler ga niso umorili v nekem uporu. — Kdorkoli bo pojasnil to dvorno skrivnost, bo osvetil eno najbolj čudnih strani v zgodovini. Misli se. da obstaja nek dokument v vatikanskih arhivih, ki bi, če bi bil dostopen, dokazal, kdo je bil ta la/ii Demetrij in kako podporo je imel za seboj. Če je bila to poljsko katoliška spletka, da spravijo Rusijo pod rimsko cerkev, tedaj se je to ponesrečilo; toda res je. da je privedlo Poljsko bliže do vlade v Rusiji, kakor je bila kdaj poprej.	,
V sedemnajstem stoletju so Švedi udrli v deželo in jo preplavili ter zavzeli Krakov in Varšavo. Kralj. Ivan Kazimir, je moral Režati v Sle/ijo in ko so Švedi sklenili mir ter izpraznili deželo, je svaril svoje podanike, da jim bodo odvzeli sosedje deželo, če ne prenehajo z medsebojnimi prepiri. V resnici, misel o razdelitvi Poljske s.- je že pojavljala resno tedaj, več kot eno stoletje poprej, predno se je dejansko izvršila.
Zadnja leta sedemnajstega stoletja so bila priča zadnjega vzplapolanja starodavne poljske slave. Turki so pripravljali svoj veliki pohod na zapadno Evropo ter so s.' pojavili pred Dunajem i. !<;>:{. Avstrijci so bili popolnoma nezmožni, da bi samim sebi pomagali in francoski cesar Ludvik XIV. ni imel nič proti temu. če hi Avstrija trpela. Tako je poslala Poljska, z Janezom Sobieskijem. ki je bil izvoljen poljskim kraljem radi svojih prejšnjih zmag nad Turki, na čelu. vojsko na pomoč Dunaju. Turške drliali, ki^se je mislilo o njih. da se jim ne more nič ustavljati, so bile premagane uk pred Dunajem v strašnem klanju, in Sobieski je napravil Polj-sko rešiteljico Evrope, kakor je napravil Karel Martel njeno reši-tclico Francijo skoro tisoč let poprej na Tourskem polju.
Toda ponosni, kakor so bili radi slave, ki jim jo je pridobil So-.V • Iml'skl veli kaši niti niso dopustili, da bi prenovil Sobieski njihovo domovino. Po zmagi pred Dunajem je živel Sobieski še dvanajst let ter je jr.iel večkrat namen, da bi se odpovedal prestolu radi u e \< 11 je. Wk slabič mu je sledil na prestolu, in ta je začel prepir s Karlom XII., švedskim kraljem. Kari je zavojeval deželo, odstavil kralja ter postavil novega, nakar je korakal dalje, da osvoji Rusijo prav kakor je storil Napoleon sto let pozneje
Kakor Napoleon, je bil tudi Kari zavzel Moskvo: to zavzetje T«, ga Je stalo vojsko. Sel je v pregnanstvo v Turčijo, kakor ie šel Napoleon na Elbo; prišel je nazaj, kakor tudi Napoleon ter je poskusa! src,-o iznova. Pridobil si je svoje imetje nazaj v toliko, da je mogel misliti na nove načrte države, ki so šli za tem ciljem da za-w>juje najprej Norveško in potem še Angleško. Bil je umorjen ko je oblegal hrederikshald na Norveškem, skoro natančno sto let prej
r^ZJ*' VT7'U Napol''°ri Pri Waterloo. Zelo pomenljivo je primerjanje med dvema velikima možema, ki sta stremila za tem da zavladata nad celo Evropo, v presledku enega stoletja. Še po-, membnejse pa je, če gledamo na dandanašnji poizkus nekega drugega slavohlepnega vladarja, po preteku zopet enega stoletja da, doseže, kar oba onadva nista mogla storiti.
Ko se j,, rešila Poljska švedskega osvojevalca so postavili Rusi na prestol nekega slabega kralja Stanislava Leščinskega Za t >m mi prisil Neme. na površje ter postavili na poljski prestol saškega zbornega kneza. Ta je vladal do svoje smrti I. 1763. Nato ie sledilo z. h i ii je dejanje tragedije — skupno narekovanje Rusije in Prusije da se izvoli kraljem Stanislav Avgust Poniatovski. Usoda je hotela" da bo to zadnji kralj Poljske in vredno je omeniti par besed o nje* govi izvolitvi. ~ Bil je Poljak plemenite rodbine, rojen leta 1732 ♦ rje 1.11 wgojen V elegantnem in kosmopolitskem duhu tedanjih olja kov. Kot tajnik angleškega poslanika je šel v Petrograd k'-r r !' *VvrHl 7 Vt*,llJ<> vojvodinjo Katarino, ki je že začela nastopati
Katar.no \el,ko. Med Ijubezii.i,., te čudovite ženske „i bila nobena veeje važnosti v zgodovini, kakor ona z mladim Ponjatovski.n
/.di se. da ni dvoma, da je bila Katarina, ki je dvorila. V svojih ■ polurnih pripoveduje Katarina odkrito o svoji nagnjenosti do te~a moza O dolg, zvezi z njim. ki bi. kakor prizna hladnokrvno, lahko trajala s, dolgo, ee ne bi postal dolgočasen! Ne tako ona. dasi je ta , ij.ihez.uska spletka jenjala mnogo prej. je ona še kot vladarica , ohranila gorak kotieek v svojem spominu.
;ilrJHn'° l;azaj I,am Z,li jaS,!°- <la	nameravala Fri- !
deri k, pruski kralj, m Katarina polastiti Poljske od onega dne ko , -ta pomagala temu slabič« na prestol. Marija Terezija se je tudi pridružila da dob, del plena in zdi se. da je njo še najbolj pekla vesi. < ee je sploh katerega iz te trozveze kraljevskih roparjev
N maju 1,04. leta se je sestala v Varšavi nekaka skupščina 1 Mesto je kar mrgolelo ruskih in pruskih čet in nič manj ni bHo Ta!
l*Z Z t-V ,n r-*mu Poljska Si je Sicer * vedno lastila neodvl < Miost, a bila je le m- senca narodne eksistence. Stanislav Avgust je Ž bi prisiljen zasesti prestol in pozneje je skupščina izbornikov potr- -i .1t/VO,ltt"v "a z,iaiM«*nitem Varšavskem polju. Bilo je 80.000 iz- t b.-anih izbornikov. toda prišlo jih je samo nekaj tisoč. Vojaki Fri- s cierika in Katarine so bili bržčas številnejši kakor poljski "izborniki i
Slika nam predstavlja strica Sama, ki spi spanje pravičnega, dočim ga ogrožajo od vseh strani sovražniki. Stvar je pač pretirana ter izhaja sedanja agitacija za močnejšo mornarico in večjo armado od takozvanih oboroževalnih interesentov.
in njihova moč je zagotovila uspeh. Pod tem pritiskom je izvolila poljska skupščina svojega zadnjega kralja.
Velika lievolja se je kmalu razširila širom dežele. Konfederacija v Baru se je stvorila v mestu istega imena, da odvrže rusko nadvlado. Nabrala je vojsko ter poskušala izsiliti reforme, toda Kata-rinine čete so jo pokopale.
Grof Kazimir Pulaški. inioviti in svobodoljuben vojak, ki se je bojeval kasneje v ameriški revoluciji in kateremu je postavil kongres pred kratkim kip v "Washingtonu. je bil sin moža. ki je naeelo-\ al konfederaciji v Baru. Grof Pulaški je osnoval čuden načrt, da ngrabi kralja, prav v srcu Varšave, ponoči. Peščica zarotnikov j, les ugrabila kralja ter ga srečno odpeljala izven mesta. Nevednost izdajstvo in vražarstvo pa so onemogočili načrt, ki očividno ni imel namena umoriti ali odstaviti Stanislava, ampak pripraviti ga same poti območje in vpliv rodoljubov.
(Konec prihodnjič).
: Iz pisma vojnega kurata.
Z bojnega polja je pisal vojni 1 kurat. Janko Cegnar, sledeče:
Pozno je sicer — pa ker seru 1 obljubil, moram obljubo spolniti.
*	Zelo mrzlo žitno imamo — že oh ' 4. uri popoldne je začelo zmrzo-
*	vati, čeprav je še solnce sijalo. Okna so zjutraj do vrha zamrznje na. Smo pa tudi visoko. V lepi
I vasici imamo svojo bolnišnico. " Cela šola in še tri druge hiše so ' vporabljene za ranjene in bo' ■ vojake. Zato imam vsak dan do-1 sti opravka v bolnišnici. Težka je bila pot. predno smo prišli v ta ' kraj. Več dni, pa tudi več noči ' smo prebili na cesti. Prvo noč, ki
*	smo jo porabili na poti, je bilo zelo lopo. Vse je bilo jasno, polno
' zvezd na nebu, pot nas je peljala čez hribe — na severu pa se je neprestano bliskalo — topovi so streljali in kadar se je sprožil strel se je za hI is kal o. Proti vzhodu pa se je videl ogenj, gorela je prav na vrhu neka hiša. ki jo je zažgala kaka granata iz sovražnikovih topov. Po vaseh pa so peli petelini iu vse se je nekako čudno skupaj zlagalo, da je bilo res prav lepo. Drugi dan smo pa videli kako znajo Rusi streljati, prav do nas je priletela neka granata pa je bila zanič, k« r ni ho- < tela eksplodirati. Bili smo nato . 9 dni v nekem mestu, kjer so na 1 glavnem trgu stale vislice. En- « krat sem šel gledat, ko so obesili < nekega moža. ki je za denar izdal 1 svojo domovino. Pa samo enkrat i sem šel gledat, pa mi je bilo za- f dosti. Dotično mesto je zelo le- ; po. Bili smo že trikrat po več dni f v njem. Iz tega mesta smo šli še ; daleč, daleč, nazadnje smo prišli ; visoko v gore. 1000 metrov viso- i ko. sneg in vihar sta nas sprem- 1 ljala. Prišli smo skoz neko vas. i od katere ni prav ničesar ostalo, i Samo križ na pokopališču še stoji 1 — on je ostal kot priča žalostnih t dni. ko je šel boj skozi vas. Iskal r sem cerkev — kje je? Na poko- i pališču je ležal še kos strehe od J t
zvonika in en zvon — drugače ni bilo sledu od cerkve. Tudi ena hiša ni ostala. Samo na pol podrte peči so gledale izpod snega — i nobenega človeka — pa tudi nobene živali nismo videli. — Ta' i vas, kjer smo sedaj je pa ostala j cela, nič se ne pozna, da je bil] i tudi tukaj boj. V ta kraj smo pri
-	šli prejšnjo soboto zjutraj ob 4. . uri. Mraz nam je bilo. pa v nobe-
*	no hišo nismo mogli, ker je bilo i vse v spanju. Zagledali smo nc-. kje vojake, ki so se v nekem za-) puščenein domu greli okrog ognja. K ognju smo se spravili, da
-	smo se malo ogreli. Nek dober vo
t jak pa nam je skuhal malo črne i kave. Kako je bila dobra, ko sun. i prej celo noč potovali. O p-til i zjutraj smo vendar dobili v neki > hiši majhen kotiček, kjer smo tri
*	je oficirji in jaz maio zaspali. Ko ; i smo se ob devetih zbudili, to s«
pravi mene so zbudili drugi, pa i ni bilo več naše bolnišnice, nobenega. odšli so naprej 10 minut v sredo vasi. Mi pa smo z napol zaprtimi očmi iskali našo bolnišnico. ki smo jo k sreči kmalu našli. A' tem kraju smo sedaj že dalj časa. Kraj je zelo lep, če bi le tako mrzle zime ne bilo. Sta- 1 novanje imamo snažno — počuti- I mo se tu hvala Bogu prav dobro ! Vsak dan previdim več vojakov. Ko bi Vi videli, kako lepo se za I
drže, kadar kakšnega previdim. ( Nekateri manj ranjeni kar po- ] kleknejo na svojih posteljah — drugi se vstopijo okrog in gredo kar z menoj od bolnika * bolnika. In če se dobro ne razu < memo, ker nekateri govore ogr j sko ali pa roraun >. pa kar vo- j jaki pomogajo previdati. včasih se mi zdi. kot bi sami kaplan: stali okrog mene. Če kdo kaj spr< . govori, ga drugi takoj opomnijo da mora biti sedaj tiho. V tak trenotkih sem vedno vesel, kei vidim, da je še mnogo mož ir f in mladenieev na svetu, ki so do ! bri in pobožni. Smilijo pa se m taki. ki morajo tako daleč od do < ma umreti. Danes je eden jokal ima družino iu starše doma. Mor ' tla bo ozdravel, toda proti veče f
a ru se mu je obrnilo precej na slabše. Tako življenje živim sedaj
-	|že več kakor pol leta, na Lljub--lljano vcekart mislim, pa je naj--jbloje, ee človek kolikor mogoče
pozabi na vse in dela. kar je nje i- gova dolžnost. Bo že Bog dal, d«
-	pridejo mirni časi in da se bomo
-	zopet veselili miru če je Njego
i va volja — dokler pa tega ne bo. pa moramo potrpeti — dobro se nam ne sme vedno goditi, drugače i postanemo preveč razvajeni. Pri . nas zopet vsak dan poka. tako je, kot bi cel dan grmelo. Doma go tovo dobro čutite kaj je vojska. " a pri nas čutimo to še veliko bolj i Zanašamo se pa. da se tudi Vi . vojskujete z nami. molitev več i- pripomore, kakor pa kanoui.
Prav prisrčno pozdravljam vse
-	društvo in vse Vaše domače. —
i j " Gulf light'' zasidran.
London, Anglija. 12. maja. — • Ameriški petrolejski parnik Gulf-light, ki je bil torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna in katerega se je nato spravilo v Crow Sound. Seilly otočje, se je danes prevedlo v Št. Mary. 1 kjer se je zasidral.
Nepoznan parnik torpediran?
London, Anglija, 12. maja. — . V neki brzojavki na Reuter-jev urad iz Amsterdama se glasi, da je bil v Severnem morju, pri Sehicrmoi.nik otokih torpediran neki nepoznan parnik, ki je pričel nato goreti. Parnik gori še naprej ter se ni moglo ničesar izvedeti o usodi posadke.
i
Velik požar v gorovju.
Velik požar je divjal 26. aprila v Carpenter gorah kot posledica majhnega požara, ki je izbruhnil popoldne v neki hladilnici Riverside Bottling Co. v Riverdale. N. V.. 4."» milj severno od" Glen Falls. Pet poslopij je razdejanih ter se ceni povzročeno škodo na 50,000. Kako je izbruhnil požar, ni znano.
Afera škofa Miraglia.
Sk
if Paul Miraglia starokatoli-j ške Cerkve je bil včeraj pred neko poroto v New Yorku spoznan krivim, da je na sleparski način nabiral denar v dobrodelne svrhe. Pred okrajnim sodnikoim Hy-lan-om je priznal, da je *za deseti let izgnan iz Italije.
Miraglia je priznal, da je potom svojih agentov nabiral denar, in sicer brez ozira na verokzpove-lanje dotičnih. Svoje ljudi je po- i iiljal naokrog oblečene kot du-lovnike. Slednje se je tudi prijelo. n so bili odpuščeni s suspendirano sodbo.
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
* Izgube 17. pešpolka.	j
(Nadaljevanje ).
Zalokar Ivan. 7. stot., vjet. j
Žavbi Mat.. 2. odd. stroj, pušk,' Zlatopolje, vjet.
Završnik Josip, 7, stot., Studenec, ranjen.
Žirovnik Andrej, G. stot., Dobrova. ranjen.
Žnidaršič Daniel, 6, stot., Bučka. ranjen.
Zobec Matija, 3. stot., Ribnica, ranjen.
Zoran Franc. 1.6. maršstot., Št. Peter, ranjen.
Zoreč Josip. 4. stot.. Vel. Lašče, ranjen.
Zupane Ivan, 1. odd. strojnih pušk. Srednjavas, ranjen.
Zupančič Josip. 3. stot., ranjen.
Adamič Anton, 4. stot,, Ribnica, vjet.
Ahačič Rudolf. 3. stot., Tržič, vjet.
Bezek Ivan, 4. stot., Dovje. r.
Brule Ivan, 3, stot., Vel. Lašče, mrtev (.—10. 3. 1915).
Burkeljca Jernej, 4. stot.. Brdo. ranjen.
Hafner Ludvik, 3. stot., Škofja Loka. vjet.
Herzer Edvard, 2. stot.. ranjen.
Hočevar Josip, 3. stot.. Bučka, ranjen.
Hue Alojzij. 4. stot.. Trebnje, mrtev (1,—10. 3. 1915).
Janežič Anton, 4. stot., vjet.
Kuapič Matija. 3. stot., ranjen.
Kovče Anton, 3. stot., Smlednik, ranjen.
Lukek Josip. 4. stot., ranjen.
Mancini Edvard, 3. stot., ranjen.
Modic Matija, 3. stot., Bloke, ranjen.
Novak Franc, 1. stot., Lužarje, ranjen.
Nussdorfer Povel, 3. stot., Vipava. vjet.
Perz Alojzij, 4. stot., mrtev (1. do 10. 3. 1915).
Srna Ivan, 3. stot.. Gorje, vjet.
Suerge Ivan, 3. stot., vjet.
Svetec Ludvik. 2. st.. Prescrje. j mrtev (1.—10. 3. 1915). j Tršmer Jurij. 3. stot., ranjen.
Vcrderber Ivan. 3. stot.. Kočevje, mrtev (1.—10.3. 1915). Vidic Frane, 4. stot., ranjen.
Izgube 7. lovskega bataljona.
j Podlovec Korgruber Vinko, ranjen.
Kapljat- Alojzij. Krško, vjet.
> Popravek k seznamu izgub št. 92.
Iskra Ivan, 4. dom. polk, 4. st., iz Lesc, rojen 1888, mrtev (27. decembra 1914). Je bil svoječasno označen za ranjenega.
Pokopan je na centralnem po-; kopališču v Košicah na Ogrskem.
Izgube 27. domobranskega polka.
Poročnik Anton Ažman, 4. st., . ranjen.
Stotnik Dobnik Frane, polk. št. mrtev (5.—18. 12. 1914).
Poročnik Doležal Franc, 3. st,, ranjen.
Praporščak Gabrovšek Ivan, 1. stot., ranjen.
Praporščak Gcdina, 7. stotnija. vjet, (more se glasiti tudi Godi-na;.
Praporščak Ilappaeher Leopold, 5. stot., ranjen.
Praporščak Kotlušek Franc, 5. stot., ranjen.
Praporščak Lenard Engelbert, 3. stot., ranjen.
Praporščak Leveč Mihael, 2. stot., ranjen.
Nadporočnik Pauliner Edvard, 1 odd. stroj, pušk, mrtev.
Praporščak PickI, 7. stot.. vjet.
Poročnik Postolka Josip. 1. st.. vjet.
Poročnik StafI Rihard. 3. stot.. ranjen.
Praporščak Svet Franc, 3. stot.. ranen.
Praporščak Schmidt Lupoid. 2. stot., ranjen.
Abram Franc. 7. stot.. ranjen.
Babn i k. odd. str. pušk, ranjen. I
Babnik Ivan. odd. stroj. pušk. mrtev (20.—31. 12 1914».
Bajt Alojzij, 4. stot., ranjen.
Bajžel, odd. stroj, pušk, ranjen.
Barlič Franc. 1. stot., ranjen.
Barlič Josip, 1. stot., ranjen.
Barteska Ivan, 5. stot., ranjen.
Berčon Anton. 1. stot.. ranjen.
Bcrtos. 3. stotnija, ranjen.
Bizjan Franc, 3. stot., ranjen.
Bobig Ivan. 5. stot., ranjen.
Bogataj Jakob, 1. stot., ranjen.
Božič Josip, 5. stot., ranjen.
Braucher Josip, 1. stot., ranjen.
Bregar Frane, 1. stot., ranjen. Brenčič Franc. 1. stot., ranjen. Camanu Ignacij, 7. st., ranjen.
Čebašek Ivan, 5. stot., mrtev (6.—18. 12. 1914).
Cerar Ivan. 5. stot.. ranjen.
Černe Anton. 7. stot.. ranjen.
Chaulik Leopold. 1. st., ranjen.
Ciglar Ivan, 1. stot., ranjen.
_ i ~ - t
-	s
i Cirman Franc, odd. strojnih pušk, ranjen.
j Czermiu Ivan. odd. stroj, pušk, . ranjen.
Demšar Matija, 7. stot., ranjen.
Dežmau Ivan. 4. stot., ranjen.
Erjavec Anton, 2. stot., ranjen.
Eršte Franc, 5. stot., ranjen.
Eržen. odd. stroj. pušk. ranjeu.
Frei Franc, 1. stot.. ranjen.
Fortuna Ivan, 5. stot., ranjen. > Funda Matija, 7. stot., ranjen.
Furlan Ivan, 7. stot., ranjen. ' Furlan Kvirin, 7. stot.. ranjen.
Goba Josip. 1. stot.. ranjen.
Gorjanc Josip. 5. stot., ranjen.
Grom Matej, 5. stot., ranjen. 1 Hirsch Franc, 7. stot., vjet.
Hlede -Josip, 1. stot., ranjen.
Hren Leopold, 5. stot.. ranjen.
Hudokliu Alojzij, 4. st.. ranjen.
Iskra Alfred, odd. stroj, pušk, ' ranjen.
• Jager Ivan. 1. stot., ranjen.
Javoršek Martin. 2. stot., mrtev (15. do 17. 12. 1914).
Jereb Jakob, 3. stot.. ranjen.
Jug Ciril, 3. stot.. mrtev (6. do i 18.12. 1914).
Ju van Jernej, 3. stot., ranjen.
Kadir Tomaž. 2. stot.. ranjen.
Kašik Josip. 2. stot., mrtev (18. do 31. 12. 1914). , Klaušek Gregor. 1. stot.. ranjen.
Klebanja Ivan. 7. stot., ranjen.
Klouder Alojzij. 2. stot.. ranjen.
Knifie Ivan. 1. stot.. ranjen.
Kodrič LTrik, 7. stot., raijeu.
Kofol Karel, 1. stot., ranjen.
Kogoj Franc, 7. stot., ranjen.
Korošec Franc, 1. stot., mrtev , (5. do 18. 12. 1914).
Koš Ivan, 5. stot.. ranjen. ' Košir Karel. 3. stotnija. ranjen.
Kosmač Karel, 1. stot., ranjen.
Kozamernik Valentin, 3. stot., ranjen.
Kraje Anton, 7. stot., ranjen.
Kretič Franc, 7. stot.. ranjen.
Krpan Anton, odd. stroj. pušk. mrtev (20.-31.12. 1914).
Kukmann Franc, odd. strojnih pušk. ranjen.
Laifer, 4. stotnija. ranjen. Lakiier Ivan, 7, stot.. ranjen.
Laman Martin, 2. stot., mrtev (15.—17.12. 1914).
Legorič Ivan, 7. stot., ranjen.
Lukač Franc, 7. stot., mrtev (13. do 17. 12. 1914).
Lužnar Blaž, 4. stot., mrtev (6. do 18.12. 1914). , Marinič Franc, 3. stot., renjen.
Nova prorokinja.
—o—
Prorokovanj o koncu vojue smo .. slišali že toliko, da so postala že ,, dolgočasna. V "Mueneli. Neueste Nachrichten" pa čitamo prigod-. bico, ki jo pripoveduje neki nemški zdravnik o vojni prorokinji , posebne vrste. Stvar je interesant na — če je resnična .Zdravnik . pripoveduje: V mesecu juliju, nekaj dni po sarajevskem aten-. tatu, je prišla v mojo ordinacijo - neka stara žena, da jo preišče m in ji nasvetujem primerno zdrav-, 1 jen je. To sem storil in ji tudi priporočil. da naj se poda v kopali-. šče. Žena mi je odgovorila, da se sedaj ne more podajati od doma, , ker bi izbruhnila vojna. Moral sem se smejati resnosti njene tr-. ditve in v šali sem jo vprašal: 'No če tako dobro veste, da bo vojna, , pa mi še povejte kedaj: ''Tudi to vem — 3. avgusta". "Dobro", . sem dejal, "če ste zadeli, lahko . pridete o 3, avgustu k meni in dal vam bom 100 mark". Ona je mojo . ponudbo sprejela — in par dni po 3. avgustu (dnevu izbruha voj-. ne) si je prišla po svoj stotak. Reči moram, da je njena resnost napravila na me precejšen vtisk iu zato sem jo pri tem posetu vprašal : "Sedaj mi pa še povejte kedaj bo konec vojne T" Žena mi je mirno iu hladno odgovorila: "29. maja". Obljubil sem ji, da ji dam 200 mark, ako sc njena napoved obistini. — Skoraj sem na cel dogodek že pozabil, ko se oglasi moja znanka 12. t. m. pri meni te me prosi, da ji — izplačam obljubljena dva stotaka. Bil sem naravno osupljen. "Kako? Saj še ni 29. majnika in vojne še tudi ni konec" "Res je", pravi žena. "toda bodite mirni, vojna se bo res dne 29. majnika končala. Jaz bi rada denar že sedaj, ker bom ž njim plačala svoj pogreb, ki se vrši 17. t. m. Ce mi denarja ne daste danes, ga ne bom nikoli dobila". Njene mirne hladnosti in sigurnosti sem se tako ustrašil, da sem ji brez ugovora izplačal 200 mark — napol prepričan, da govori resnico. Umrla jo 15. t. m. iti 17. so jo pokopali.
____OLA S N'ARODA. 14. MAJA. 191 g.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIH:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box §7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA L ANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. RROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH. 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. .TOIIN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN Al'SEC, 5427 Ilo^er Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZlŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHDAR, 308—6. St., Rock Springs. Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva gv. Cirila in Metoda, Itv. I.
Ely, Minn. #
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. S, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poSi tjatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bod* »tiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasne priobčeno.
Uredništvo G. N.
Črtica.
Karel Dolenc.
1. Bridkost.
Grem mimo gostilnice. Mrači se. A na vrtu še ne gore luči.
I.aliek pomladanski veter veje j skozi mrak. Kakor bi se lahkomi- j selno, za kratek čas, poigraval z! njim, stresa s kostanjev dehteče i cvetje. Kakor beli metulji se zib-ljejo nežni lističi po zraku. Siplje- i jo s«' na mize in na zemljo, kakor j se osipavajo cvetovi nedolžnih, sanj ob močnem vinu. ob strastni | godbi v poznih nočeh, s soparo m 1 in poželjnjem nasičenih.
Iz vrta zazveni v tilii. sanjavi mrak glasen, nelep smeh.
Ozrem se. Mlada gospodična in dva mlada gospoda sede ob okrogli mizi. Gospodiča se sklanjata ki deklici, govorita ji polt i ho. liospo-dična sv smeji njunim besedam ' glasno, s sunkovim. razbrzdanim' smehom.
Bridkost mi za veje v dušo. Zakaj za moj |»osluh in za moje misli je tak smeh naj zalotit ne jši. Vsa duša se mi užalosti ob njem. .Jasno čuti iz njega, kako se osipava najlepše, najnežnejše cvetje mla-i dosti, kako padajo v blato dehteče rože nedolžnosti in mladostne neskrbnosti.
Glej. nenadoma udari gospodična enega kavalirjev po ustih. Na-lahko, ljubeče, igraje ga udari.
Z bolestjo čutim: Dekle misli, da se igra z gospodičema. A v resnici se igrata ona z njo. z njenimi mislimi, z njenim hrepenenjem, z njenim telesom, ki ga omadežujeta s pohotnimi pogledi, z njeno dušo. ki jo s pritajenim, umazanim pripovedovanjem in laskanjem vlečeta v blato, z vso njeno pri-hodnjostjo. z vsem njenim življenjem. Zakaj vedno se igra v življenju moški z žensko. Izgubi pa vedno ženska. Izmed največjih
bridkosti življenja je ta bridkost. •
Zamišljen, žalosten nadaljujem svojo pot. Kar mi nenadoma stopi pred dnšo iz mraka pred menoj in iz mraka davnih dni bolesten prizor.
Bil stm tedaj dijak v Celju. Nekega dne zavijem v stransko ulico za starim mračnim sodnijskim poslopjem. Komaj krenem za vogel, zagledam sredi ulice gničo
ljudi. Nevoljno govorjenje, polglasni. kratki smehi. kakor bi sme-jalei ne vedeli, ali se naj smejejo ali ne, ali kakor bi se sramovali tega smeha, se glase iz množice.
Pristopim. Na cestnem kamenju zagledani žensko srednjih let. Napol leži. napol sedi, ali se vsaj trudi, da bi sedla. Zdaj zdaj se poskuša dvigniti. Razprostre roke. vele in suhe kakor žveplenke. Z drobnimi koščenimi prsti grabi po zraku kakor utapljajoči se plavalec. A nikjer rešilne vrvi! Niti slabotne bilke nikjer, da bi se je oklenila in se rešila iz groze, ki se pogreza v njo. Spet se zvrne po tleli. Zvija se. da se nehote domislim kače. ki je stopila na njo močna noga. Na nesrečni ženi ja stoji še strašnejši zmagovalec, demon alkohol v najostudnejši obliki.
Motne, plašne oči begajo ne-srečniei obupano, skoro proseče po gledalcih. Zdi se. da pač vidi ljudi ob sebi. a ne pozna nikogar. Morda jo navdaja to s še večjo ;rroze. z grozo posebne boli, neizrekljivega trpljenja. Ustnice se ji naglo gibljejo, trepetajo ji v bolnem drhtenju. Nerazločni glasovi se trgajo iz nst. poitilii. čudno tožeči. A jasne besede ne more izgovoriti ob vsem trudu. Belkaste pene ji silijo čez tenke, modre ustnice. Po suhem, zarjavelem, izredno pravilnem in navzlic strastem še nekako nežnem licu ji stoje potne kapljice, vse čelo jih je polno, kakor hi bilo obsuto z biseri.
Vsakikrat. ko zakrili nesrečni-ca po zraku in vrže z vso silo gornje telo nakvišku, da bi vstala, a se s poltihim bolestnim ječanjem zruši nazaj na kamenje, se del gledalcev .posebno mladina, zanič-ljivo nasmeji. Drugi se s tudom okrenejo, odhajajo. Močan mož, rdeč in zaduhel v obraz, se glasno jezi: "Ali ni nikjer policaja? To je vendar gnusoba!
Sirovi, pretrgani smeh, stud na obrazih, ta opazka pravičnega, gotovo zelo vzdržanega moža — vse to mi polni srce z bridkostjo. A naj bridke jše me zadene, ko tik mene postaren gospod izpregovo-ri poltiho:
' Kakšna krasotiea je bila nekdaj!"
Morda pojdeš ti, mlada deklica. ki se smejiš nocoj pod dehte-čimi kostanji v cvetoči pomladi svojega življenja s tako vročim,
strastnim .smehom, isto pot____
Polno bridkosti mi je srce, pol-
no žalosti po mladem življenju, poj prezgodaj osuleni. v blato pogaže-! nem cvetju.
Kruh in moka.
Deželno predsedništvo za Kranjsko j«* z ukazom z dne 1 2. aprila t. 1. uvedlo uradne izkaznice o porabljanju kruha in moke oziroma porabljanju žita in mlinskih izdelkov. Po tem ukazu se sme od 23. aprila 1913 dalje oddajati kruh in moko neposrednim užitnikom samo proti uradni izkaznici c. kr. deželne vlade v naslednjih občinah in krajih: v mestu Ljubljani (izvzemši kraje Črna vas. Ilovica, Ilavptmaniea in Karolinška zemlja) v krajni občini Vič. v soseski Zgornja Šiška občina Zgornja Šiška in v soseskah Moste, Se-lo in Udmat občine Moste. Z moko se umevajo v tem ukazu vsakovrstni iz žita dobljeni mlinski izdelki (moka. zdrob, ješ] »renče k itd.) izvzemši otrobe in s kruhom tudi neosoljen prcpečeuee (vodeni suhor i. V vseh teh krajih se pri nadrobni prodaji za človeško hrano porabnih mlinskih izdelkov iz pšenice, rzi, ječmena ali koruze ne sme oddati pri vsakokratnem nakupu več nego dva kilograma. 0 porabljanju kruha in moke se izdajajo cele, zmanjšane in dnevne izkaznice, vel javne za eno osebo. Cela in zmanjšana izkaznici; velja za koledarski t deli. ki ji na njej zaznamovan. Cela izkaznica se glasi na 14«M> g (1 klg 40 dkg> moke ali na 1960 g (1 kijr 96 dkjrj kruha, zmanjšana izkaz
niča na 1050 g '1 klg 5 <lk<r) moke ali 1470 g «1 klg 47 dkg> kruha. Mesto moke se smejo oddajati proti tema izkaznicama tudi drugi mlinski izdelki v isti količini. Dnevna izkaznica se glasi na 210 ^ g (21 dkg) kruha. Cele in zmanjšane izkaznice se izročajo potom poslovalnice, ki jo določi politično okrajno oblastvo (mestni magistrat), načelniku gospodarstva ' za njega in za vse druge pripad-1 nike gospodarstva. Načelnik go-1 spodarstva je dolžan, izročiti pri-" padnikom gospodarstva, ki jih ne " prehranjuje, na nje pripadajoče 1 izkaznice. Za pripadnike gospo-' darstva po smislu tega ukaza se > štejejo tudi podnajemniki. Vsako } izpremembo v številu pripadnikov gospodarstva mora načelnik go-i spodarstva ali njegov namestnik , naznaniti oddajni poslovalnici. Pri
-	prvi oddaji izkaznic dobi vsak ee-i. lo izkaznico. S to izkaznico vred i se izroči načelniku gospodarstva
-	uradna tiskovina, na kateri mora načelnik gospodarstva za se in ža
-	pripadnike svojega gospodarstva potrditi prejem izkaznice ter v
-	svrho. tla se mu nakažejo nadalj-
-	nje izkaznice, podati izjavo o šte-i vilu oseb, ki jih preživlja ali ima i, nastanjene v svojem gspodarstvu.
' dalje tudi o zalogah moke in ži-ta, ki jih ima v svojem gospodar-
Slika nam kaže prizore iz Karpatov ter pripadajo ti ruski vojaki kabardinskemu polku iz province Terek v Kavkazu.
stvn. Ko dospe ta od načelnika
i podpisana izjava na oddajno po-
I slov;ilnieo. se izroči osebam, ki imajo v svojem gospodarstvu manj kot L! kg moke ali žita za vsako glavo, za naslednje tedne cela izkaznica. Osebe, ki imajo v svojem gospodarstvu več kot 2 klg moke ali žita za vsako glavo, dobe dotlej samo zmanjšano izkaznico, dokler se ne zmanjšajo njigove zaloge uporabljajoč jih za pokritje dovoljene porabne koli-r-ine, pod to množino zaloge. —Za drug teden se pa izroči zmanjšana izkaznica samo takrat, če vrnejo te osebe od prvikrat izročenih celih izkaznic skupaj toliko odrezkov. da pride za vsako glavo po teži 330 g moke ali 490 g kruha. Ako se zamolče v izjavi načelnika gospodarstva zaloge, lahko izreče politično okrajno glavarstvo. da zapadejo v prid državi. Potniki, ki v njihovem bivališču niso uvedene izkaznice c. kr. deželne vlade o porabljanju kruha in moke. lahko dobe za dobo začasnega bivanja v občini, v kateri so upeljane izkaznice, s posredovanjem svojega tamošnjega stanodajalca, dnevno izkaznico. Neporabljeni del te izkaznice se mora pri odhodu izročiti stanodajalcu, ki ga mora vrniti oddajni poslovalnici. Tiste osebe, ki se popolnoma preskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, ač i liscih in odgojevališčih v prisilnih delavnicah, jetnišnicali, za-vetišeih itd. ne dobe izkaznice. Ti zavodi smejo dobivati kruh in moko brez izkaznic proti lastnemu. z za vodnim pečatom, opremljenemu potrdilu. V teh potrdilih •nora biti navedena teža dobavljene količine kruha in moke ter morajo ž njimi peki in trgovci z' moko za nadomestila za odrezke izkaznic, ravnotako postopati, kakor s temi-Ie (š 12.1. Izkaznice imajo odrezke s količinami po teži za kruh in moko. Prenos izkaznice ali njenih odrezkov na druge osebe, dalje poraba izkaz uie. ki so bile od oblastva določene za druge osebe, ali ki je njih veljavnost že potekla, je prepovedana; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med pripadniki istega gospodarstva. Ravnotako je prepovedano prodajalcem kruha in moke. prilastiti si izkaznico ali njenih odrezkov, ak< dene izkaznice o porabljanju ta krat. kadar se predloži veljavna izkaznica, in kadar prodajalec odreže število odrezkov, ki je primerno zahtevani količini kruha ali moke. Ta predpis se uporablja tudi za gostilniške in krčmarske o-brate. — Ti obrtniki so dolžni dopustiti. da njihovi gostje použi-jejo seboj prineseni kruh. V označenem okolišu ležeči obrti, ki o-brtniško podelujejo mlinske izdelke ali oddajajo jedila, smejo od 23. aprila 1913. 1. dalje prejemati mlinske izdelke ali kruh samo od obrtnikov, ki imajo pravico za oddajo tega blaga. Kupec
takega blaga mora pri prevzemu
iltf iainifll 'ffHk rti' * * *_______ -	. f-* , .
izročiti prodajalcu potrdilo, ki naj obsega ime in naslov kupca in prodajalca, dan prodaje, kakor tudi vrsto in težo kupljenega blaga. Iz mlinskih izdelkov napravljena jedila, izvzemši kruh. se smejo oddajati v zato upravičenih obratih. ne da bi bilo treba izročiti iz-kazničnih odrezkov. Politično o-krajno oblastvo (mestni magistrat i pa je pooblaščeno, da sme v obrtnih podjetjih omejiti pode-lovanje mlinskih izdelkov v jedila. Kdor obrtniško oddaja za plačilo tretjim osebam kruh ali moko. mora od izkaznic odrezane odrezke zbirati ter jih koncem vsakega tedna izročiti od političnega okrajnega oblastva (mestnega magistrata; določeni poslovalnici. Za knjigo zabeleinieo, ki jo morajo spisovati tisti, ki obrtniško podelujejo mlinske izdelke, oddajajo za plačilo tretjim osebam kruh ali mlinske izdelke ali dajejo jedila, se predpisuje v prilogi razvidni vzorec. Stroške za nabavo te tiskovine mora dotični obrtnik z lastnimi sredstvi poplačati. — Prestopke tega ukaza ali predpisov. izdanih na njegovi podlagi, kaznuje politično okrajno oblastvo, ako ne spada dejanje pod strožje kazensko določilo, po § 33. ces. ukaza z dne 21. februarja 1915, 1. drž. zak. št. 41 z denarno kaznijo do 2000 K ali z zaporom do treh mesecev, ako so danes ob-težilne okolnosti, pa z denarno kaznijo do 3000 K ali z zaporom do šest mesecev. Ako se kdo obsodi, se more po § 30. navedenega ces. ukaza razsoditi tudi na izgubo obrtne praviee.
Afera dr. Dernburga.
Washington, D. C., 12. maja. — Danes se je zaznalo, da se peča justrični department z vprašanjem. kako najti pot, da se izžene dr. Dernburga iz te dežele. Najlažja pot bo najbrž ta, da je uporabljal dr. Dernburg pošto, da širi po deželi svojo protiarneriŠko in Nemčiji prijazno propagando.
Vzela strup v prodajalni
19letua Margret Grad je prišla včeraj v neko slaščičarno na VV1 lite Plains Ave. v New Yorku ter naročila kozarec sode. V to I sodo je vrgla dve tableti živega srebra ter izpila zmes, nakar je obvestila posestnika prodajalne o svojem dejanju. Zdravniki so mnenja, da bo okrevala.
Švedska posadka rešena.
Friedrichshaven, Danska, 12. maja. — Devet mož broječo posadko švedske barke "Elsa", katero je potopil neki nemški podmorski čoln, je prevedel semkaj neki danski vlačilni parnik.
Profesor Masaryk v Švici.
Češki listi poročajo, da je državni poslanec profesor Masaryk v Švici, kjer bo-ostal do sklepa miru. Tam piše neko fiiozofično delo.
Kcenik knjigJ
y/	katere ima v zalogi	y
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
j) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. -
MOLITVENIH:
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za duio, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura. elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	,—,40
POUČNE KN7I1E:
Abecednik »'oveiiski. '.an —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.73 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 Nemščina brez učitelja, 1.
tur 2. del po	t—.50
nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$1.00
Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	i—.20
Baron Trenk	— 20
Belgrajski biser	—,20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—,30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	_.25
Cerkvica 11a skali	__.15
Cesar Jožef II.	—20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar)	$1.00
Cvetke	_.20
Don Kižot	_.20
Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Pabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—,10 Grof Radecky	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	.—.20 Ilnstrovani vodnik po Gorenjskem	*—.20 Izlet v Carigrad	.—.20 Ivan Resnicoljub	-—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	■—.20 Jama nad Dobrnšo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	»—.20
Križana umiljenost	—.4(1
Kaj se je Makaru sanjalo T —.5(1 Lažnjivi Kljukec	—.2Cl
Leban, 100 beril	,_,2ol
Lepa Vida (Cankar)	—.80l
Maksimilijan I.	,—.201
Marija, hči polkova	—.2(1
Mati, socijalen roman.	$1.00l
Malomestne tradicije	—.2či
Mir Božji	—.70I
Miki ova Zala	—.33
Mirko Poštenjakoviš	—,20l
Na divjem zapadu, vez. —,60l \Ta indijskih otokih	—.30|
Najdeneek	—.201
Na jutrovem	- A51
Na krivih potih	—Sol
Na različnih potih	—.201
Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.201
Naseljenci	—.201
Na valovih južnega morja —.151 Nesrečnica	—.25
Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	_.20
O jetiki	_.15
Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci	$1.001
Prihajac	—.30
Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Pariški zlatar	—.25
Randevouz	—.23
Revolucija na Portugalskem —.20
Senila	_.15
Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	—.20
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes.
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5,00
Strelec	"H20
Sanjska knjiga, velika -4?30 Slovenski šaljivec	—.35
Atiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
Trije rodovi	—.50
Vojn a na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
t
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji —.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	,—.36
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.3©
12.	zv. Korejska brata —.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angel j sužnjev —.30
16.	zv. Zlatokopi	—30
17.	z v. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—,30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.25 19. zv. Mlada mornarja —.30
T ALU A:
Zbirka gredalilkih iger.
Brat sokol	(—.25
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—.80
Dve tašči	_.20
Pri puščavnikn	—.20
Putifarka	t—.20
Raztresenca	1—.30
Starinarica	._.30
V medenih dneh	—.SO
Županova Micka	>—.30
ftAZOLEDNlOS:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	<—.08
ducat po	- Jf
I
Opomba: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vrač*™	_ ______ .	,__
GLAS NARODA, 14. MAJA, 1915. "
' 4SSkLOV£NSKA llCfit
IZVBSEVALM O D BOB: Frank Sakaer, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X.
Tajniki:
Edward Kalish. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Obla. Rqdolf T rotit, 393 W. Central Park, New York, N. Y.
John Jatfr, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. Jobn Jagru. Vsaka vplačana svuta bode potrjena po blagajniku in razgladena po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-f narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in po.-ljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potoin laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Onim podružnicam in posameznikom, ki so dosedaj naročili Pravila Slovenske Lige smo jih odposlali. — Vse ostale iztise smo po-' slali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki še nimajo pravil, naj se obrnejo naravnost nanj — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. .Jožef Kocjancič iz l>obrut»j št. T."i pri Ljubljani je v mestu Bor*<»k\ v samanski giiUer-niji. — Fran Keše je sporočil ma-1 tcri Mariji K«-š<", stanujoči v Kobri št. iS v Ljubljani, da nahaja \ ruskem ujetništvu, in si-Jfecr \ mestu Petropavlovsku v Si-' ^ biriji. — Fran .luršič je ondan pi-^asf >vojenm prijatelju, tla so ga Ru»i nj«*li in odpeljali daleč v rusko A/.ijo. — Poročnik Anton Drašček pi"-'*. da je prišel v rusko ujetništvo in pozdravlja i/ daljnih daljav \sr prijatelje in znance. — Vah-ntiu Meriolj, enoletni prostovoljec i»ri 27. domobr. i>ol-
7 .	.... ..	. 1
ku. je 111 < 11 ruski ujetnik, kakor je pisal te dni v Ljubljano. — V ruskem ujetništvu se nahajata dalje Ljubljančana Henrik Kcnda in pa "lostp Hammei >chmidt. Zadnji se nahaja v Spaskoju in je bil ujet s svojim stotnijsikm poveljnikom poročnikom dr. Keibithnem vred. — Fran Kosmač je pisal te dni bratu Antonu v Mostah pri Ljubljani, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v mestu Orenbur-gu, ki leži v podnožju rudonosne-^ra uralskega pogorja. — Anton Perhave i/. Seitoiee jc pisal te dni i/. Spa-koja v Rusiji. — <> t o vod-j ,ja Karol Kr»-*al piš**: "...S*- sem med živimi, hvala Bogu! Pri (iro-deku v Galii iji sem bil ranjen in raiijeneva so me H>i>i v avojo oblast dobiti dne |O. oktobra. Od-j vedli so ......Uleč v Sibirijo. Vozili smo s«' več tednov. Zdaj sein v mestu Krustiojarsku, ki leži na siliirxki železnici. Ilog daj, da l»i bil že kaj kmalu mir! Kako si želim videti drago domačo deželo!" Pismo je pifeatio dne 4. sušca. — O Matevžu Krivicu ni bilo več mesecev ne duha. ne sluha. S*'daj pa j«' Matevž Krivic pisal, da j«* v Kiirpnu v Sibiriji. Tudi je več Slovencev tam. — Bernard Potoka r i/. < ešnjiee, pošta Sent Yi<l pri Zatični, jc tudi v ruskem ujetništvu. Nahaja s«*, kakor piše, v mestu t'istopolju v kazanski gu-berniji v evropski Rusiji. — Fran Zupančič ^r nahaja v iu<*>tu Bo-
Fran Peternelj. ki jc služil kot častniški sluga pri domobrancih, je pisal in sporočil žalostni ženi Ani in drobni deci: "...Ž- od meseca novembra ne vem ničesar od vas. Dosti sem prestal in prebil hudega, tudi lakoto sem trpel. Pisati pa nisem mogel (iz Prze-m\s!a*>. Od 22. marca smo v ruskem ujetništvu. Vozimo se že več kakor en teden po ruskih ravninah. Danes smo v velikem mestu Kijevu, ki leži na reki Dnjepru. Pojdemo pa še naprej, a za zdaj še nič ne vemo, kam. Zdrav sem, ■•aLi liopu. a jako slab. Hrane imamo tukaj dovolj." — Iz ruskega ujetniatva se je nedavno tega oglasil tudi posestnikov sin Pr. Zupet iz .šmarijske župnije nad l^ubl^mo, ^ fig«! fc u ^ckgteri-'
u	t	—r--- mm ■
novske. — Alojzij šli k, železničar v Mariboru, korporal pri 47. pešpolku, je bil meseca avgusta pri (Jrodeku ranjen in ujet. Sedaj se jc šele oglasil iz sela Sergejev-skega v tomski guberniji v Sibiriji. Svojcem, ki jih ima v Krškem. piše, da se nahaja pri kmetih in da se mu dobro godi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez Mohar. vulgo Jakler iz Re-tij pri IjOŠkem potoku. Svojcem priše domov, da je bil ujet in ranjen v desno roko. Piše. kako je bil ujet: "šli smo na patruljo. Bilo nas je pet. Kar pridrvi vse polno Rusov. I lilo jih jc 50. Mi začnemo streljati, a premoč. Zelo , veliko smo jih pobili, pa ker nas je bilo le pet. smo se konečno morali udati." To pismo je hodilo domov 50 dni. — lz ruskega ujetništva se je oglasil že drugi član "Orla" v Hrušici. Janez Jevšjak. Pravi, da je tam hud mraz. snega ni veliko, burja je huda. Nahaja se v sibirski guberniji Gorta Ala-ter. — Oglasil se jc iz Cembara. ■ gubernija Penza, iz ruskega ujet-j ništva vojak Ivan Sedej. o kate-i rem ni bilo ne duha. ne sluha od i začetka vojne. Naznanja, da je živ in zdrav ter pozdravlja svojega tednika, očeta in znance. — I/, gubernije Tomsk pa j«v prišlo {»otoni Rdečega križa obvestilo, da /ivi in jc zdrav v ujetništvu korporal Fran Cuk, ki je bil iz-ka'an že /a mrtvega. — Alojzij Kuiistelj, ki je «luž.il pri lovskem bataljonu -^t. 7. je pisal, da j«" v ujetništvu v mestu Skobelev. Tur-k»*s.tan. azijska Rusija. Pisal ni bil ž«* od jo. decembra in se je že pripovedovalo, da je bil ubit. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Polak iz Device Marije v Polju pri Ljubljani, o katerem že štiri mesece ni bilo vesti. Nahaja se v mestu Kovno, nedaleč od ga-liske meje, v bolnišnici, pismo pa je romalo nič manj kot 57 dni. — I/ Tržiča poročajo: Dne 26. avg. je bil ranjen v boju z Rusi tukajšnji jHMiestnik Fran Rot ar od 17. pešpolka. Po izpovedi mnogih je bil ranjen v glavo. Mnogi so kar odločno trdili, da je mrtev. Nobenega Lrlas.ii ni bilo čuti od njega do danes. Mnogo se je poizvedovalo in povpraševalo po njem. Njegova soproga se je večkrat o-brnila na Rdeči križ. Potom poiz-v dovaluega urada za vojne ujetnike na Dunaju pa je pred par dnevi izvedela, da se nahaja njen mož v Berezovki pri Transbajka-lu. Po osmih mesecih prav vesela vest. Ko se vrne domov, bo našel mladega sinčka, ki. bo dragega o-četa ljubko pozdravil. — Iz ujetništva v Rusiji se je oglasil vojak 27. domobr. polka Karol Schulz. doma iz Ljubljane. — V ruskem ujetništvu je poročnik 4. bosan-sko-hercegovskega pešpolka Jo-ško Trtnik iz Ljubljane. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil nad-por«»čiiik brzojavnega polka Stanko Sirca, ki je bU ujet za eno g
jprzemvslsko posadko. Na razgled-' ilici, ki jo pisal dne 31. marca iz Iiadzilova v Rusiji, pravi, da se . vozi že tri dni proti kraju svoje določbe. — V ruskem ujetništvu | v Orenburgu na azijski meji se nahaja rezervni praporščak bos.-liereeg. polka št. 2 Boris Černe z Bleda. Z njim vred se nahaja v O-renburgu ujetih še 7 slovenskih vojakov. V pismu navaja imena teh vojakov; Ferdo Ulrieli iz Trbovelj. Blaž Marolt iz Litije, Andrej Grbec iz Litije. Fr. Prosenc iz Koprejne, Matevž 1'čakar iz Zagorja hi Alojzij Cebin iz Zagorja. Vsi ti vojaki še niso dobili . nobene vesti od svojcev od doma. 1 Njih naslov je: Voenoplennvj (i-me, naprimer Boris Černe) mje-novoj dvor vzvod Nr. 46, Orenburg. Russia. ► Ruska ujetnika umrla. V ijub-- ljanski bolnišnici je dne 22. apri-L la umrl ruski ujetnik Dimitrij Pirco, vojak ruskega pehotnega polka št. 16. dne 23. aprila pa ruski ujetnik Fedor Fitvcnko. vo-' jak ruskega pehotnega polka št. ■ 50. Oba so pokopali z vojaškimi i častmi s sodelovanjem pravoslavnega svečenika. Na zadnji poti ju , je spremljalo 12 ranjenih, takisto ujetih tovarišev, ki so na sprevodu prav ubrano peli pravoslavne cerKvene žalostinke.
Štajersko.
V ruskem njetništvn. Hčerka praškega trgovca Zischega. Roža Zischeg. ki je delovala kot usmi-Ijenka v Przemvslu. se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu. Zaenkrat je ostala še v neki przemvsl-ski bolnišnici, potem pa jo bodo prepeljali v Kijev, ali pa v smislu ( haške konvencije pustili domov. -Iz ruskega ujetništva se je zglasil dne 16. marca z marškompanijo iz Ljubljane odišli kadet-aspirant 27. domobr. pešpolka Ernest Sor-ean, učitelj v Rajhenburgu. Ujet je bil v Karpatih.
Namestništvo v Gradcu, kateremu treba priznati, da je glede preskrbovanja živil pokazalo veliko dobre volje in res storilo, kar se jc dalo. je začelo 24. aprila samo prodajati živila. Prodaja fižol po 25 vinarjev pol kilograma, masti 10 dek velja 25 vin., krompir pa 14 vinarjev kilogram.
koroško.
Umrl jt» v Dobriivasi starosta vse duhovščine celovške škofije, upokojeni župnik in kuezoškofij-ski svetovalec Valentin Legat v starosti !>1 let. Pokojnik, rodom iz ljubljanske okolice, je bil vedno odločno narodnega mišljenja, jako toleranten duhovnik in si je, ko je bil župnik na Jezerskem, pridobil največje zasluge, da je ta občina postala prava narodna postojanka. Slovel jc pa pokojnik v mlajših letih tudi kot lovec.
Porcčil se jc v Celovcu stotnik Hugon grof Auersperg z gospodično Ilildo Raimaun.
primorsko.
Smrtna kosa. V Kraju pri bo-vranu je umrl, kakor poroča list "Piccolo della Sera" od 12. apr., akademični slikar Valentin Lucas. rodom iz Labiua v Istri. Svoje nauke je dovršil na akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Bil jc dober port ret ist in znan cerkveni slikar. Kot človek je bil čudak. V Kraju, kako uro hoda od Lov rana, ob lepi veliki cesti proti Moščenicam. si jc zgradil vilo po svojem okusu. Že od daleč te preseneti na desni visoko nad cesto, med trtami in lovorjem, rdeča stavba, podobna orientalskemu svetišču. To je vila Lucas. Zidarji popravljajo obzidke na terasah, dekleta jim podajajo opeko in malto, vse pa nadzira umetnik Lucas sam, ki se je ravnokar vr-•nil iz Lov rana, v eni roki noseč živeža za par dni, v drugi pa kositrne posodice z barvami. Ko zapazi tujca, ki z zanimanjem ogleduje njegov Tusculum, prišepa dol po mnogih stopnicah in ga povabi k ogledu njegove delavnice. Vstopnina 1 K, kakor je napisano ob vhodu. Pod bizarnimi o-boki iz rdeče gline, čez katere se vije spomladno brsteča trta, pod lepimi geniji, iz rmene terakote, ki nosijo težko breme višje stavbe, vstopiš v delavnico. Velik prostor, prazna kocka, kakih 100 metrov na vse strani, ob njem pa lesene stopnice na desno. Ob južni steni visi, ne od stropa, marveč od strehe do tal velikanska slika, nad 100 štirijaških metrov v obsegu. Umetnik te povabi, da se povspne« po stopnicah navzgor na galerijo. Med to strmo potjo po »kripajoeih deskah opazim v o-kencu na desni krasen lik: avto-portret mnetjiika iz mladik let.
' Lep je bil Lucas mlade dni! Danes je star in bolehen. Umetnik vzame 50 metrov dolgo, sestavljeno "kanelo" (istrsko trstiko) ter prične razlagati svojo življenjsko nalogo — podobo, kako se je razvijal svet od ustvarjenja: "II progresso del mondo" — napredek sveta. Uvodoma mi jc rekcl. da namerava vrhnjo skupino, to je sveto Trojico, boj angelov z upornimi duhovi itd. preuarediti. Pod sličico iz raja (Adam in Eva) slede očaki: Abraham, Noe itd.— celo sveto pismo. Obenem pa se že prikazujejo Kitajci. Indijci, Per-zi, Grki, Rimljani — sodobniki. Potem cela vrsta srednjeveških vladarjev in mogotcev, bojevnikov in književnikov, naposled možje iz reformacije in revolucije. Konečno novejša doba. Poleg Vuka Karadžiča naš Vodnik, nedaleč od Puškina naš Prešeren (kakor je naglašal umetnik, ko je nanj pokazal: "največji slovenski pesnik"), poleg Bleiweisa, Costa, pa tudi naš Gregorčič itd. itd. Sliku je torej povsem internaeijo-nalna. Portreti naših mož so dobro pogodeni. — Dne 17. aprila je umrl v St. Mavru pri Gorici Josip Mašera. najstarejši duhovnik goriške nadškofije. Pokojnik jc bil rojen leta 1S2IK na Livku pri Kobaridu. V mašnika je bil posvečen 21. septembra 1853. Pokojni Mašera je bil v goriškem javnem življenju zelo markantna osebnost. Udeleževal se je narodnih bojev za pravice Slovencev in bil pred enim desetletjem še odbornik svoječasnega društva "Sloga', ki je v prejšnjih časih vodilo goriško narodno politiko. Bil je zelo požrtvovalen mož. ki je velike svote žrtvoval za narodno šolstvo in posebno za deško semenišče. Velike zasluge si je spletel za čebelorejo in sadjarstvo. Do zadnjega je bil v šoli podueeval vse predmete. Na svoji rami je nesel pet k večnemu počitku: Lušina, Gollmayerja, Zorna, Jordana in kardinala Missio. Prijazen je bil do vsakogar in ponižen. Dasi vpo-kojen, jc do zadnjega po svojih močeh vršil dušno pastirstvo v Št. Mavru. Pokopali so ga 10. aprila.
Nesreča v premogokopu. V pre-inogokopti Carpano v Istri je po električno v žgane m strelu nastala eksplozija premogovnega prahu. Devet oseb je bilo ubitih, tri pa težko ranjene.
Regulacija Soče in njenih pritokov. Dne 15. aprila se je na tržaškem namestništvu vršila seja permanentne komisije za regulacijo Soče in njenih pritokov. Določil se je delovni program za bodoče poletje. Z ozirom na sedanje razineiv se imajo vršiti dela le v omejenem obsegu, vendar pa so se sprejela v program nova nujna in važna dela. Za ostala dela se izdelujejo podrobni načrti in pripravlja vse potrebno, tako da bo mogoče razviti živahno delavnost na celi črti, kakor hitro se vrnejo normalne razmere.
HRVATSKO.
Umrl jc v Zagrebu fini. vitez Korvin. Boril se je še pod Radec-kvm v Italiji.
V ruskem njetnistvu. Med ujeto przemvslsko posadko se nahaja tudi rezervni poročnik dr. Viktor Drapezvnski, gimnazijski profesor v Zagrebu in sot rudnik ' Ob-zora". Iz ujetništva je pisal dopisnico svoji materi.
POZOR SLOV. DRUŠTVA!
Kadi neugodnih razmer se proda tamburaške inštrumente za cel
zbor, še popolnoma dobre, z vsemi potrebščinami, partiture in note vezane v trdih platnicah; šola za učenje, torej vse. kar potrebuje novoustanovljeni tambu-raški zbor. Za pojasnila pišite na:
Paul Bartel, 1016 Lenox Ave., North Chicago,
(14-17—5)	HI.
T.i.fn_. j v uradu S2 Telefon, j nadomu
B ■II	VKw
D« J. DINEEN,
poorebnik
310 So. Secoid St., Little Falls, N. I
Slovenci v Little Falls in okolici, ki potrebujete pogrebnika, poslužite se vedno mene, in zado-volil Vas bom. Preje sem delal za D. F. Herlehey & Co.___
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. NAROČITE SE
NANJJ	^
Farme v Wisconsinu.
St. 29. — Farma 60 a krov, ob c glavni cesti, pošta vozi mimo. 20 * akorv je očiščene in 8 orane zem- ^ Ije. Stanovanje za začetek, štala r s senikom, vodnjak s studenčni-co. Lastnik ima trgovino in bo šel kupcu zelo na roke. Farma je od- 5 daljena od mesta s 7000 prebivalci 6 milj. Cena samo $1600, takoj -$400, ostanek na lahke plačilne 1 pogoje. Najlepša prilika za začetek. Več slovenskih farmarjev je naseljenih v tem kraju.
Št. 26. — 320 akrov jako lepe neobdelane farmske zemlje; samo 1} 2 milje oil živahnega mesteca z veliko žago, prodajalnami, ko-vačnico, mlekarno, cerkvijo itd. 1 Glavna cesta gre na dveh straneh. Zemlja je valovita in izvrstna za farme, kakor dokazujejo obdelane farme zraven. Dovolj lesa za dom in prodajo, in ker je železnica blizu, je to velike vrednosti. To je najlepša prilika za štiri ali več rojakov, ki bi se skupno naselili. Ako se ta zemlja skupaj proda, je cena samo $15 aker. Takoj se plača okrog $1000 na ves kos; za ostanek dosti časa. Zaslužka je tu dovolj.
Zemlja na obeli teh kosih se prišteva k najboljši v Wiseonsi-nu. Vzorec prsti se pošlje na zahtevo. — Ako ni danes nič za vas. berite moj oglas prihodnji teden. To sta samo dva kosa izmed mnogih obdelanih in neobdelanih farm. Pridite ali pišite po pojasnila na:
LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis
Iščem dva moja prijatelja MATIJO in JOSIPA KRESOVIC. Doma sta iz vasi Staroda pod Novim gradom na Primorskem. Lansko leto sem prejel pismo od Matije iz Clevelanda. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — John Ujčič, Box 136. Port Josephine, Pa.	(12-14—5)
Zopet boljši časi
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Ze sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Varujte svoje zdravje,	j
Kadar st? bolni io potrebu-	j
; jete pomoči, takrat se zaupno	i
obrnite do nas, da vam poma-	j
gano z dobrimi evropskimi ptd.	{
; zdravili. Ako vam niso draga	!
zdravila pomagala, zato ne	t
obupajte, evropska zdravila ro-	1
jaki hvalijo kot izvrstna za vse	!
bolezni. Na sto in sto zahval-	t
nib pisem smo prejeli, ko se Ijad-	|
je ozdraveli od dolgoletnih bo-	j
lemi. Zdravnik specialist za	j
spolne in kronične bolezni ura-	j
dnje od 4—6 pop. v M. Manufac	|
ture Bldg 3i Zdrav Diski svel	j vsakemu zastonj
DOM. I.EKARNA.
P O. Box 819. Milwaukee. Wis	|
Farme
v slorensko-hnraskl koloniji.
A>j Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se na prepriCate, kakšna pnlika se vam nadi v sfovensko-hrvaški koloniji v okolici Aahlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj ia iesto leto ter ie v njej kupilo farme ie 160 slovenskih io hrvaikin družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmarjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeka pričeti tukaj z gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist , kjer lahko podrobneje Citate o teh kolonijah. Pošljemo
a vsakemu zastonj, brez razlike, ako
i kopiti farmo ali ne.
Naslovite:
Hm Jonos w. Good Compaiy
Dep. 54 Ashland, Wis.
tmwmm
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Sottner
"Doli z orožjem r'
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej na.šel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli,...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na sveta tako slavne pisateljiee kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spi ■ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil, Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli žnjo križemsvet in nčili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v {»osebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA 50 CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
..... ...... ~ - - '
Kadar je kako draltvo umenjtco knplti bendere, sartave, rt-ga • fodbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priv*^kj prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tadi mene sacen« vprašate. Upraiauj Vas stane le 2c. pa ai bode te prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Piilte ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburghu, Pa., in
okolici naznanjam, da izdelujem OBLEKE po meri in po kroju,
kakršnega si kilo izbere. Garanti-' ram za dobro delo in dobro blago. Se priporočam
RUDOLF 31 ESN AR, 5313 Butler St.. Pittsburgh, Ta. (30-4 v pet)
Rad bi zvedel za naslov ANDREJA PRniAVC. Pred 8 meseci je bival v Duluth. Minn. Pro-! sini cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu stricu: Anton Cerkvenik. j Box 51. Mount Iron, Minn. (13-15—5)	1
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
DELO DOBE GOZDARJI!
Ker imam tudi letos dovolj lepega lesa za beliti, zato sem se namenil oddati delo na "kontrakt" in tudi plačam na dan, kakor ko-! mu drago. Plača je vsakega 20ga, ali pa takrat, ko kedo ide proč. Delo jc stalno za več let. Več se poizve pri:
Frank Jurca, i Box 812. Rich wood, W. Va.
(13-14—5)_
Zmanjšane cene za elektriko.
Dne 1. maja se ie maksimalno ceno za elektriko v Manhattanu in skoro celem Bronxu znižalo od 10 na osem centov za kilovatno uro. Pri tem pa ni všteta dobava žarnic ali pa skrb za obločnice.
Od sedaj naprej ne sme biti niti najmanjšega dvoma, da je elektrika najbolj ekonomska in zadovoljiva oblika razsvetljave in gonilne sile.
Oglejte si eno naših prodajalen-podruž-nic in videli boste, kako poceni lahko rabite elektriko.
The New York Edison Company
t P At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street ^	Telephone : Stuyvcsant 56C0
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9S90 ^124 W 42d St Bryant 5262 126 Delancey St Orchard i960 *151 E 86th St Lenox 7780 10 Irving PI Stuyvesant 5600	*27 E 125th St Harlem 4020
*362 E 149th Street Melrose 33-10 *Cpcn Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6001
GLAS NAKOPA, 14. MA-JA. 1!»15.
fSenca meča
I	—
S	ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L
H t	-0-
Angleški spisal Robert Bi chauan. — Za Glas Naroda £	prevel G. P.
10	(Nadaljevanje).
da se zadosti strašnemu slavohlepju enega moža. Kako nam more o-n tlati mir?! Njegov posel je vojna! Sedaj izjavlja .da je Anglija. ki mu ne pusti skleniti mir: pravi tudi. da se bori za mir. On laže, dvakrat laže!
—	Močne besede, mojster Arfoll!
—	Ko je zadnjič jezdil po ulicah Pariza, ga je priprosto ljudstvo prosilo za mir, — mir pod vsakim pogojem. Lahko bi ti ljudje prosili oni veliki Kamen gori na pečinah. Jahal je inimu in ni trenil z očesom, niti jih slišal.
—	Oh Bog. narod je zmučen. oče! — Počitka si želi!
—	To je res, — je rekel Rohan z odločnim glasom.
Župnik se je ozrl v Robana.
—	Mojster Arfoll te j«* naučil, da misliš v številnih zadevali tako kot on. Mojster Arfoll je dober mož in naj ima prav ali ne. Varuj s«' pa takih govorie tu v Kromlaix. Kar more mojster Arfoll svo-1 hodno reči, velja lahko tebe prostost ali pa eelo življenje.	j
Ni sicer povedal, a bilo je res. da je smatralo ljudstvo mojstra' Arfolla za blaznega iu na noben način odgovornega za čudne stvari. I o katerih je govoril. Celo uradniki Bonaparta so poslušali njegova izvajanja s smehom ter si trkali na čela. ko je jenjal.	j
—	Bom že pazil. — je odvrnil Rohan ter zmajal z rameni.
—	Narod ima prav. oče Roland, — je nadaljeval učitelj. — Bogastvo in ponos Francije se je spustilo v zrak s smodnikom v topovih. Izguba denarja bi samaposebi malo pomenila, ako bi le imeli močne roke. da ga zopet pridobe z delom. Kje pa so te močile roke? Nabori so odrezali ie močne roke z okrvavljenimi noži in ostalo je le še truplo, ki si ne ve pomagati.
—	Ne popolnoma. — je odvrnil duhovnik smehljaje. — Napri-mer Roban tukaj ima par močnih rok iu ostalo je še več mladih mož.
Mojster Arfoll se je ozrl na Robana in rekel z glasom, ki je izražal globljo bol kot poprej.	j
—	Pošci s t vojne je še vedno lačna: — zahteva še več človeškega
mesa. Tam zunaj---in pokazal je na deželo, — je dežela za-:
puščena ter temnejša kot je pščava La Bruvere. Možje, ki bi mora-1 li obdelovati polje, leže pokopani pod rušo tuje zemlje ali pod sne-' gom. Rečem vam. oče. Francija je opustošeua. Na svojih prsih je gojila gada. Ah kako morate hiti gluhi tu v Kromlaix ob morju, da ne slišite nje joka. — da ne slišite nove Rahel, ki žaluje za svojimi otroci!	i
Mojster Arfoll se je bil razvnel in Bog ve kako daleč bi še šel v svojih izvajanjih, da mu ni položil župnik svojo roko na rame ter rekel:
—	Tiho!
Mojster Arfoll je naenkrat prestal, a ne dosti hitro, kajti ko je' jenjal, ga je vprašal neki ostri glas:	j
—	Kdo je ta nova Rahel, mojster Arfoll?
Sedmo poglavje. KORPORAL DERVAL BRANI SVOJO ZASTAVO.
\ prasalee je sedel na klopi pred svojo hišo. na glavni cesti vasi. Imel je očala, obrobljena z roževino in pritrjena na ušesa s trakom. V rokah je držal časopis, v katerem je ravno čital. Obraz je imel rdeč kot Črešnja in kratko pristriženi lasje so bili beli.	|
Njegova obleka je bila pol kmečka, pol vojaška ter je obsta-' jala iz dolge, odprte korporalske suknje, kateri so že manjkali vsi našitki, iz prostornih hlač-dokolenk. rdečih nogavic ter copat. Nogavico je imel pravzaprav saino eno. kajti ena noga je bila lesena." j Dober dan. strie Ewen! — je rekel župnik, ki je skušal obrniti pozornost od zadnje opombe mojstra Arfolla. Tudi Roban je želel strieu dober dan ter mu stisnil roko.	,
Pred njimi ni namreč sedel nihče drugi kot korporal Derval. ju-' nak šr-viliiih bitk. strasten oboževalec Napoleona in stric obema,' Marceli in Robanu.	"j
Korporala. ki je dobro poznal in sovražil nazore mojstra Arfolla pa ni bilo mogoče premotiti. Ko je torej pozdravil učitelja ter mu stisnil roko. je ponovil vprašanje:	:
—	Kaj pa je s to novo Rahel, mojster Arfoll? — je vprašal ter fclh'1 naočnike.	i
Pre^em-eeni n- itelj je bil pogumen ter oUvrnil:
- Govoril sem o teh zadnjih dneh v Franciji, korporal Derval. Govori ve, da bodo zopet pobirali novince in meni se dozdeva da je najboljša kri dežele že stekla v zemljo. Našo ubogo deželo sem primerjal z Rahel, ki joka za svojimi otroci, ki so šli od nje iu katere iu mogoče potolažiti. To je bilo vse___"
Veteran ni odgovoril, temveč naenkrat vstal.
To ,|< bilo vse! — je govoril z glasom, ki je zvenel kot pri-' t njeno grmenje.	■
Pri teh besedah je tudi segel z leVo roko V žep telovnika, dočim Je z desmeo zamahni, po zraku ter segel v krajec suknje. Iz teloviii-i
skat Ijico z duhanom ter ponosljal precejšno množino to'aka.
y trenutku je č,ovek zapazil čudno in obenem komično Kličnost
k juh leseni nogi. V obleki korporala in stoječ tako na tleli r- iz-'
gleda kol zelo sl.ibi. in zbita kopija velikega Cesarji. Bd je kot
Napoleon a z lo^m Wellington .angleški general« ter šest č-ev-Ijev Visok.
Ako se ga je od bližje pogledalo, se je videlo, da je njegov obraz temno zarjavel, poln gub iu brazgotin. Oči je imel črne, lica gladko ol>nta .n nosnic, razširjeni vsled neprestanega nosljanja, katero navado je tudi delil s svojim velikim uzorcem. Napoleonom, "malim
k o r p o r a l o m.	,
oi^rom o",>a "T!itL <la V0del Za sliC'nost 8 *vo3™ cesarjem in mojstrom. Opozorilo m- ga je na to. in bil je ponosen. Ta sličnost je
b.la ponos in slast njegovega življenja. Ponavadi je tudi zavzel po-! *«<-ijo. ki Je bila značilna za Napoleona: — nogi narazen, prsa ven ' roki prekrižani na hrbtu, glavo pobešeno. — vse kot je bilo treba' Jn ce je rekla Marcela ali kdo drugi z občudovanjem: — Poglej' Uovek bi rekel, da je Cesar sam*\ — mu je pričelo burno utripati! tree, nosnici sta se mu širili in pričel je hoditi po hiši kot kolos. ki' gre preko zemlje. Pod svojimi nogami pa je videl sosede in sovražnike kot Napoleon prince in kralje.
S tem pa ni rečeno, da ni poznal spoštovanja. Vedel je. kako da-lee je od moža. katerega je oboževal. Žena njegovega brata je bila; pobožna in sušeči veter francoskega brezverstva ni bil prišel do nji-j j in ih src.	j
Korporal Derval je veroval v Boga. ne pa v svetnike in v njegovem koledarju je bil le en svetnik: — "sv. Napoleon!"___
Kljub vsem njegovim dobrim lastnostim je bil Derval bolj nepriljubljen kot pa priljubljen. Vasica je ležala daleč vstran od političnega hrupa. Ljudje si niso želeli ničesar drugega kot to. da izvojuje Napoleon sam svojo stvar ter pusti njih pri miru. To pa se-' veda ni moglo biti. Vsled tega so prav iz srca proklinjalt vedna novačenja in prav na tihem tudi Napoleona samega. V vasi je bilo preveč navdušenih Bona part istov, da bi mogli javuo zabavljati in
prebivalci so držali jezike za zobmi, želeč si časov starega režima (vlade francoskih kraljev). Posebno pa so se ogibali vsake tozadevne opombe v družbi starega korporala.
—	To je bilo vse! — je ponovil stari vojak vdrugič. — Hm, — in vi. mojster Arfoll. vrjamete vse to?!
—	Prav gotov sem stvari, korporal.---
Obraz korporala je postal še bolj rdeč kot ponavadi, črne oči so se mu bliskale in zopet je potegnil v nosnici dobršno porcijo tobaka.
To opravilo mu je dalo časa. da je prestal prvi naval divjega ogorčenja. Rekel je dvorljivo. dasiravuo se mu je tresel glas vsled razburjenja —
—	Vaši vzroki, mojster Arfoll? — Razložite vzroke!
Učitelj se je žalostno nasmehnil.
—	Vidite jih lahko s svojimi lastnimi očmi. korporal. — je rekel. — Ženske obdelujejo naša polja. — sejejo in žanjejo; ženske in starci nad .»0 let. Cvet naše mladine pa se žrtvuje vojni in v kratkem bo naša Francija padla. — kajti ne bo je roke, ki bi mogla dvigniti meč v nje obrambo.
Mojster Arfoll je seveda nekoliko pretiraval, a kot da hočejo dokazati neresničnost njegovih izvajanj, so prihrumeli skozi vrata korporalove hiše štirje mladeniči, veliki kot gore. Bili so štirje nečaki korporala. — Hoel. Gildas. Alain in Jannick.
Korporal je stal kot okamenel. kot človek, ki sliši proklinjati Boga. Med zobe mu je silila kletvica. _ (Nadaljuje se).
Dr. Josip V. Grahek.
;*g EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PEN NA ^
i	Zdravim vse bolezni tnoike, žensko in otročje.
.-11 East Ohio St., [AlWfbeny] N. 3. P1tt>b*r*. P..
'JlaatnS 'Hot«lo!P«»Mii-r« - &«x »ter. 1. S. I Id 4 varijo n»r no do moie hiš«
I Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih.
CH3® Cena 15 centov, gfr i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
w Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Framcije, Belgije in Balkanskih«držaT. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. |
Naročila in denar pošljite na >2
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
________(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) x63| HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa N H ■gffl ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red
nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v lr*iH na 3 MM žili HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri {|§
THE AMERICAN TOBACCO CO,	j 9
Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. I. yZ*S| (1'a ponudba a Kasne 31. decembra 1915.)
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
Ixrrftuje vsakovrstne tiskovine po niiklb eeaaju i
Delo okasao. Irrritje prevod* v 4r*f§ ptšm* UnQ«ko orftnbdrana, PoMbMKt m driitasa przrfla, okrrfaka, piateO, codU M,
Vsa naročila poiljits ag
Slovenic Publishing Company,
82 Cortkndt Street, New York, N. t.
--- — m www ■■■ m	»»vv
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
1
j Zanesljivo pride sedaj
j denar v staro domovino.
Do Jobregafsem [se prepričal, da'dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
I	Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom
in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj' $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
_ HARMONIKE^
HiMTUui p« mmttrntOk mma, a «* <»t«*n la MBMlJtTO- V popr*re aw-nUlo »otlj*. k«r mix nmM «« I«« tokij t tea Mln It ■■■■J r m-l*a iaatBMB domu. V pofnvtc vaueee krujiki kakor tm «rai» huanlk* tar raCaaam po lata kuorta« kOe aa-»»m »m aatellalk rmlui
JOHN WEN ZEL
tSlT a 1. Bu Cleveland. Ohio,
Za slovenske grafofonske plo-l šče, Colombia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kan 8. _(7—11 ▼ sob)_
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie« amd Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki »o bili osleparjeni, oropani ali i katerimi te je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informacije v natural!-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 2G East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in »	avpffpr nd « flo 1®. ura.
POZOR ROJAKI!
Najbolj u-
apešnn ma-	^ ^^SBHBl
žilo la žen-	JpfiBSM^g^^^ttg.
nke in moške	|(T
!ase. kakor tu-	5 l^^Vn^B'
di za moške m	fig ^Efl^B
brke in brado. . ^KSy	tflEk V^^^Bf
Ako we rabi to fjJF^r	7^/ ^B^^B'
mazilo. zra- 7QJ 4	j / ^ ^JD^^^
stejo v Ii te-"
dnih krasni,	T^ trosti dolgi kakor
kra.ne brke brada nebo-
do odpadali in ■^^^^W^^aBBPWW^^^^^
ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in jrrinte, potne noire, kurje oči, bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB \VAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
T
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih dižav in pa kolonij-|	skfli posestev vseh velesil,
1	Obsega 11 raznih zemljevidov.!
i ZOtih straneh in VBaka strar. je 10| pri 131 palca velika, j
|1	Cena samo 25 cei;tor.
I" Manjši vojni atlas
občega devet rasnih zemlj cvidor
■a 8 itraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena s&mo 15 centov, t Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak
I	lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- I 3 bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod 3 tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne
II	države.
^ Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ■ In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri Tečjm I odjema damo popust
j Slovenic Publishing Company,
n 82 Cortlandt Street,	New York, N.
w <s> © ® NAJBOLJŠA <&<*)<&)&
'■SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platno ?ezani{$1.00. Rojaki f Oeveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakstr, 1604 St G air Ave., N. E.
fiqmnagnlB geaeiaie fmiannp
i Francoska parobrodna družba.)
Direktni trti do Havre, Pariza, Švice, Inomista lo Ljubljana
FM fvifld N3	N
oviovncE-	IASAVOOP	*>t.AjLoaaABivt	•iA'nunav
Mdvavifafcs	Mirni !*\m	MM^MJako	MKfrEvlUb«
■kiynrai pwnUl m
'ffcieafo", *la Toiraine", "Eocktmbett" m "fopi*" ulavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Oheiebrccgk liildinf. ?«Ctnl parnikl odplujejo redmo ok iredak Ii frfitiifili fayMkl
__it. m.