St. 53. V Gorici, dne 29. decembra 1893. Tecaj XXIlt „S o 6 a «. izhaja vsak petek o poldno in velja s pri-logama wPrlm«r«c« ia „Go«ppil»r»kl List*4 vred po po§ti prejemana au v uo-rici na dom poSiljana: vse leto .... gW. 440, pol leta .... , 220, &trt leta.....110. Za tuje deieje toliko vefi, kolikor je vefja poStnina. Delareem in drupim manj premozmm novirn naroinikom aaroinino znilahio, ako se oj:la.<*e pri npraviiiStvu. „Prlm«r«c" izhaja vsakili H dnij oh cnem z ravniiui (na par) wS»LlBiml" StevUkaiuL „Qospatfar*lil LUI" izbajainse pnla-ga vaak tnesec v obwgu 1*> slranij. Kadar je v petek praznik, izidejo lbti ze_ vtfetrtek. SOČA (Tzdaja za dezelo) Oznanlla in „poslameea plagujpjo se za Stiristopno petil-vrslo: 8 kr., Le se tjskajo 1 krat, VeJkrat — po pogodbi, Za veSje irke po prostoru. Posamtfne gtevilke dobivajo^se v lo-itakarnnh v Nunski ulici in v Solski ulici po 8 kr. Dopisi poSiljajo naj se urcdniilvu, na-roCnina in rekiamacije pa upravniSlvu „So8e". — Nepla&nih pisem uredniStvo ne gprejema Kokopisi se ne vraCajo. Urtdniitvo in upramiitvo je v Mar-zinijevi hiSi, Via del Mercato fit, 12, II. b" Vabilo na narofibo. .Sofa* dokoiiU s priUodnjo ste-vilko 2:». U'U) svoji'^i zivljenjn, I<<* ft* i-no dobro leto in ilozivl svojo pet-iarlvuj.-i>*II••illicit. katero je ihwlcj urakal so mulokateri slovenski list. Kakor Sofa" dnsli'j vsak hip orilofrio za-frovarjala in hranila \sestraiisk<* koristi slovi'iiskt'»r.i nannla. tako bo rielala tuili ^niinpivj luvz ozira na lovo ali di-sno. „Sui'afc l»o izhajala tiuli zanaprej v (loM'ilanji uMiki vsak petek » pohlue za Corim in •>!» :*'« z«i «Vz>b>. t>na «stam» doseilanja. Nnrocniki ^StiCf" ho(ti) riohivnii Imli v |»riliodiij*k blt*SS-plut'lio ,!'»¦ i ni or <;ah in Jiospo-il a r s k i \* i s t**, ki staueln posebe na-inertia t! glil., tako U-\'Aki mim> i/pa>ti!i prw«i-:»'!i pivoM ilr. HitmULi o prilikir.i-/pr.i\i'vi.i-iliu<> pptlli^'r Ai>tratt i/JrmiuvM >tanj;i. Ui.i\iif uiWi NiM jrnv'ira m» shil«l»"t*: iN^laniM- dr. Ilt-ri»l«! pi»:ilarja. da in-stoji tn kot za^'ovornik f»*k«-jM iiiinxLi. am-p.ik kot toKiiik vla.lf. Vla.ia H' ii.> wj.a n-rt. da >• v JVa^r: vi-Ii-izil.ii>k» ^it'aiij<'. k'-r nima teinu vsky : .C. kr. tatovi!*) IV.ivt.iko je s tajniini druStvi. Zafo/.ba ?.op«*r tlane Omla»Iine se snuje na izpo\s>«li pciUcijskt^M vj.lnina IIu«lo!fa Mr\e. Nnlu-tt '.rovornik ss« ni npal tnlili. tiraujc porot opravi»Vin>. l'oljaki po>to-pajo tako, da je <>pruvifi;no. kaknr jili I'usi pre^aiijajn. Knez Srlnvar/t-nber^ povoril je puv=em neprif-.ikovano. (Ilodc njejra se je v»-ski iiarod zmoUl. Ntkdaj je vsak, ktlor je poznal naroilni ponos sUin>j?a kneza Schwar-zenberjra, jrojil posobne nadeje *r!o*lo njj'jrovih sinov. Te nadeje se niso izpoluile, dozivtmo inorda oelo to. da se bo princ v vrslah nein-skili nacijonalcev zoper nas boril. Star poljski rodoljub rekel jo n princu Schwarzcnbergn: »Kaj takega bi pri nas ne bile mogoCe. V tako teikih Caeih bi se poljski plemenilaS ne odvrnil od svojega naroda". PrepriCan sem, da bi poljsko plemstvo v tako tc2kih easih •vojega naroda ne izdalo. (Viharno odobra-vanje in ploskanje. Podpredsednik dr. K a Hire i n: Oeitalt ste celemu stanu, da je izdal narod.) Ne, reki'l sem le, da bi v vsakeni sluraji poljski kavalir ne izdal naroda, povo-ril win, kak« to boli, fft kdo, ki se fiteje (Vim, tak« ravna, knkur princ Sehwaraen-berg. ('k»ski pleiiienilasi jioslopaio na tiinacin iz nasprolslva zopor na^o stranko. ('"e tudi sinn VaVi iiasja-otniki, vidi'li bi lias li> na uviiji slrani, kadar bi Slo /,u interest ceskegu navoda. Nam je vi><'> za nai-oiliii1, kakor za strankarski' interest-. Vase delovanje je prekleio. Na vsak uaeiu bofete ugoimbiti mkulofeftko struiiku in v to sviiio ste se zdrn?,iii /. naro-dovinii Mivni^niki, a pravi zaslopniki eeskega in nein^kega naroda si fez vase glave po-dajo roke. Povedal mmii Vain to, ker zelim, da bi noben mii reskega namda ne glasovul zoper narod. ('".«• /.e drngare ne niorete, za-pu^tile vsaj dvorano. Narodova jeza na vlado s«» pole/e, j^/,u na tMe poslance, ki so narod zapusiili, pa nikdar ne. V eeli razpravi m> je govmilo o paltijiiti/.mii in o lojalnosti, To je nevurno oro^je, V konstitiu ijonalni drzavi ni vladar odgovoien za vlado, in ft? prileti na vlado kaka pnSira. ne sine je ta dulje dati, ker bi to ne bilo lojalno. Minister je rekel, da je (Iregrov govor dokaz, da so bile i/jemne naredbe polrebne. Ministrov govor, v katerem se je priznalo, da je eeski narod \en in veil Injulen.pa je dokaz, da so bile izjeiniie naredbe povseni iiejiotrehne. Minister je govoril o svetlem seiln, s katerega mora vlada izbrisali vsak imuleji. I»a, mi Iju-biiuo ti> de/elo, na kalere .witu ni iiimit -ta. Ijiibiiuo jo toliko Imlj. ker trpi in glasim tirj.-imn, naj vlada naroilii nslreze. In dasi smo slabi i'J si' borimo moz oh 1110/.11, si're ob Mi II. ll ' odliebaino. ilokler lie dosezeino ve-like idejr. za katero gre. Pminsiii smo na vtiljti. na silo in na k'jllnm reskega naroda in preju-ifani smo, da doseze kmalii svojo jiravii o. Zanimiva razprava. (Koner) P«>laiii'i' dr. liregnre.- pravi, da *> on in tMvarisi nje^'ovi mor.di izstopiti iz llolieiiwarluvi'ga klnba. ker zanje ni nie^la v koaliciji. s kalere miiii.slei>lvom je nenisko-liberalna t-lwnka dohil.i div.. npravo v roke. Nova vlada je iieiis^ko-libeialna in to ponu'iii zapostavljanje in pr.'gaiijanje slovaiiskih na-rodov. nedolakljivosl liberalnega sol.slva in liberaluili konfesijoiialnili zakonov, maiii'b<'-strov-lvo in proletari-iovanje srednjega slaiiit, no.---- dolgove in nova bremena. Take vlade ne morejo jngn>lovanski poslanoi podpirati. Te/.ko nam je bilo. Ii.riti se od dolgoletnih prijateljev, a kriv je toga nas vkupni vmlju. ki je l>rez naic M'dnnsti ill zoper naso voljo podrl grofa Taallea in ustvuril novo sitnva-cijo. Ne Plener z vilirajoCo perjanir-o na slo-iini, amp; V verni Fridolin. dolgoli-tni in i)(»-gmiini vodja !.on-crvativeev je vrgel grofa Taaflea in ne na korisl svoje stranke, ampnk :ui kori>t nasprotnikov. (Jrof Hnliemvart je pred Pkmerjein kapiluliral in drzal .^Ireme, ko se je ta dvigni! na sed'o. Ta kataslrofa avstrijskega konservatizma. pon/roCena jio vodji konsi.-rvativcev, je najbolj presenotila ves svet. Taaffociva volilna refoniia je imda namen. uiiifali premoC nemSko-li'oeralne stranke. Da je grof Hohemvart sain prevzel vlado ali postavil v ministerstvo dvn konscrvativna parlameiilarca, potem bi ffe Jugnslovani ne spodtikali take, kakor sedaj ob vladi. Tako pa je ministerstvo Windiscbgratzovo nova izdaja Lasserjevega ministerslva. Plener sam pomeni popoln program in sicer program liberalnega manchestcrslva. Njegovo imcnova-nje je na borzi obudilo najvecjo radost. Go-spodarski razvoj bo najbrt tak, kakor za fca-sa Lasserja, tudi krah ne izoslane in iz teh uzrokov noeejn jngosiovanski poslanci si ali v koaliciji, ker nef-ejo biti sokrivci tega, kar go-lovo prido. Vlada zableva, naj mirujejo po-liHen.i vprasunju, To si» lahko znliteva od tislili, ki so siti, ne pa od listib, ki so lat-ni. ISvojemn vodji sledili smo vsaj v zmVtku z najvei'-jim zaiipanjein in z oziroin na njegove zaslnge za koaservativiio in za narodno slvar. Kmalii pa je naslala veilno rasloi-u neziiup-nost in niiposlcd je case zaiipanje popolnotiia ugasnilo. Narobe-Mozes uas je vodil Miriuajsl lei po TaalTeovi puftfavi, nazadnje nas pa upcljal zopel v Kgipt, In je pod nellisko-libe-r.dni regime, /aiani lonei z mesoiii so sicer tiikuj tudi, ali okoli njib sloji toliko narodnib nasili liiisjtt'olniknv, da lie inol'emo do lijill. /.do smo se od njega lorili in zdaj mislinio ko! I'lani slovanske konlieije rakiiti, kaj se piiiiieri. Naj hi?, pojdejo za iiami Indi konser-valivri in rim se lo zgodi, spomnili se liodo I l'oljaki svoje dol/.nosti in konoe bode re-II'li liberalni eri ler eas za obnovilev zele/.ne-g.i obroea. Dollej pa se homo jngoslovaiiski poslani'i odloriio polezali za pruvirein tirjat-ve narodove, delnjoe za llnga, cesarja in dn-iiioviiio, (/ivalino odobravuiije in ploskanje.) I'nsl. vile/, Denoe izieie v iiueiii pnlj-skega kluba vladi zaiipanje prirnkuje, da lmde detain v zmislii avlonomije in nslre/.aia zeljam posaiiieznib narodov, v koliknr je In niogof't^ z ozii'om na dr/avo, ler npii, ilu bode vse npiislila, kar bi moglo oskodili jediiakovred-nosl knalirauih slrank. Posl, dr. haginja iiavnjn prilozbe in lirjidve ifflrskili llrvalov in Sloveneev ler pravi: /a avsliijsko vlado je naraviiosl sra-mula, da stoji na i:eln polUiene vlade na Priiiiorskem moz, ki iu? zua jezika velike ve» eine prebivalslva in je odkril sovraznik toga jiaroda. (Jovornik se izre.-e zoper budget. Posl. dr. H ciin an cuk pravi, da Malo-rusi od vlade; nifiesar ne priftikujejo, in da jej zalo Indi ne zaupajo. Posl. Spine-ie dolzi upravue organe na Priiiiorskem, da sovra/.ijo Slovane in jf; preganjajo tor navaja dolgo vrslo vzgledov s katerimi dokazuje ,da se Primorska prejiarira za oi^top Ilaliji in da vladui organi to pod-pirajo". (Jovor priobi'imo. Finaneiii minisler dr. Plener konsla-luje, da so pri hudge'nein provizorijii nekdaj obieajae finaiiene debale prisle iz navade. Vzlie li'iiiu bore Indi s lega slalisra pojasnili budget. (Jovornik razpravlja obsirno o (inane-mipolilieiiib namerab vlade in razvije v tern ozirn eel program, (iledo pnliliencga polozaja pravi, da slranke svojih leorelifnili nazorov ne morejo do pieice vzibzati. Veze jib ]>a lo, da priznavajo opravifeuost avslrijske tradi-eije. Prejsnje vlade so jiar tudi v narodnosl-nem ozirn gresile, zlasli v Islri in v Dalma-eiji, kar pa se zboljsa. Trdilev poslanca Gre-gorca. da je marki Hac(|iicliem a vladnega programa izpuslil tofko o ravnopravnosti, je neosnovana. Osobno obfevanje mej koalirami :.>o nas])rolslva blazilo. Prej se ni mogla se-slaviti koalicija velikib treh slrank. ker se tako slvari ne dajo prisiliti, ampak se morajo razviti same iz sebe. rtevolucijskim govorom se vlada ne ukloni. Seja se na lo zakljuci. * * Posebao zaiiituivi govorniki so bili Fcr-janeifi, Hohenwari, Gregoroc in minisler Plener. FerjaneiC in Grcgnrcc sta izborno zasto-pala ne le svojo poslansko slovansko-brvasko skupino, marvec ftuslva in misljenje vsega slovenskega naroda. Gregorcu so caslilali na izvrstncm govoru cel6 poliliSki nasprolniki, kakorSen je n. pr. dr. Foreggcr. Grof Hohcnwart jc tudi pri icj priliki povsem pozabil, da je zastopnik slovenskega naroda. Ako bi bit govoril kot nckak „pre- viden" dr2avnik, kl hoce plavati nekako vi-soko nad strnnkami, no, to bi bila njegovn ree; ako pa govori na tak naftin mo*, katerega so poslali v zbornico ilovenski volilci, potem je pa v«i reft ipalce drngnftnn — to je laka, da ilovenski narod mora z taQohim serein protestovnti proti tokomii poeonjnnjn iiemAkegM grol'a, ki je na fllovenskili lleh isknl leslve, jro kaleri je prftv visoko sploznl, Tak moz iiuj drugod iSfto volilcev! — Ali so go-lvnjski kuiei'ki volilci zadnvoljni h gvojim poslimcem, legu seveila no vomo; Jtaloitno, ako bi to bilo, Saj momjo biti fce vefi kot uverjeni, da se ta gospod grof bore malo zanimiva za oni okraj, ki ga je volil poslnn-cem. Duron Gauls eh jo mod roxnimi srefl-njimi ftolnmi odpmvil Indi kranjsko gim-nazijo, In glejto* Vm odpmvljono lolo je jsopet iislunovil, le kranjsko gimnozijo no, tliln< kl w* naliaja v volllnem oktu^ii grofa Hahen-wnrln. Ta mo?, je bil Irdna opoia TnnnVJovi vladi, kuleri je kur do 80 glnsov ilnvljal nn i.'izpokigo, a vlada do njega ni imelti toliko tizira, da bi I'/Jvelu kranjsko giiinmzijo, Ako so gorenjski volilcl ziidovoljni » tnkim pOHlivn-ci'in, polem Jim gn privolftimo, ker boljftega niso vrednl, Nad vse znnimlv Jo bil pa llnnnftnl minisler Plener. Mlndoftehov no mora vldell, a da bi nje osiimil, pravi, dn m lio vlada toliko zaninmla za Jngoslovuno, da imfti po-|' slimi'i ne bodo imoli uxroka, dololi toj vladi opozin'jo. IVtenal je, da doRodnnjo vlado so na jugii veliko greSile, a sodmija vlada si bo prizndovola, to pogreSke popraviU. — I*po besede! Koliko jim je veijeti, se kinalu po-kaze! Iz govora minislra Plonerja jo raz-vidno, kakd niofino da se vlada bojl —-slovanske zvcKO. To je dokaz, kak6 neizo-gibno je — potrebna! Da bi vlada to zvezo preprecila, pripravljena jc cold dati nam Jn-goslovanom morsikakc koneesijo. Treba bo pa dobro premislili, predno bi §li vladi Ha limanice, kajti taki nspchi nasili poslaneev bi ulegnili bili le zaftasni, a bi se pozneje lahko liudo maSeevali. Ako so Poljcki doslej" uga-njali sebifcno poliliko, da so gledali le na svoje koristi, druge Slovane pa puS(!ali pod tnjriivo polo, ali naj bi jib mi zaceli posne-mali? Nikakor! Ako bi torej vlada bolela osamiti CcSki narod in njegove zaslopnike s lem, da bi zaftela na videz bo?-kali Jugosio-vane, ne smemo jej ili na limanice, marveC trdno dritali so edino reSilnega n&ccla: vsc-shanske vzajcmnosli avstrijskib S1 o v a n o v. Slovanska zveza je ustanovljona, naprej po toj poti, v tern znamenju zniaga-mo: Hog in narod! llm> a CiaiMine! Slovenci in vlada. Zadnjie smo na kratko podali glavne misli iz govora dr?.avnega poslanca dr. Fer-janciM v seji poslanske zbomico 15. t. m. Danes pa ponatisnemo v doslovnem provodu ves oni del, ki se life odnosajev na Slovcn-skem. Ta del govora se glasi: „Pne 24. novembra t. l.( to je dan po razglasitvi vladnega programa in o casu, ko se ie govorilo Se bolj odkrito nego danes, ko so lako lepo poje o spravi, kakor je ii«eroj stoiil gosp. dr. Monger, torej dan po ^ghi-sitvi tega programa, pisal je „Fremdenblalt , ,,da iiCi ravno v tern, da se odrivajo na-rodna uprasanja, bistvo koalicije". (tujte!) To ie vender dovolj jasno povedano m sedaj vemo, kaj nam je misliti o miroyanji voz-nih politicnih upraSanj. Ker torej ni dvoma, kaj se prav za prav po vladnem programu sili k mirovanju, nastans upra§anje, ah smemo mi Jugoslovani, ali smemo mi Slovenci posebno oddali svoje glasove za tak mir? Sedaj vam ne morem pojasniti razmer, ka-kersne so pri nas, bilo bi preobSirno, ker primanjkuje dasa; ali po teh prostonh od- mevajo vsako Mo naSe pritozbe. Prifgati ho-eem le r ekoliko luCic nagfesujoc: le posa-mezne toCke. V Trstu na primer se slovenski sta-rig ze dve desctlctji bore za slovensko Solo, | pa je ne dobe. Nastopili so ie 3rugi krizev i pot. Ko so bi!i na prvem, ter dospeli ie skc-raj do cilja, odbila sc jim je prav zvijaCno prosnja, CeS, da drustvo, katero se je poga-jaio za stvar, ni upraviteno (Cujte!) zasto-pati proJ-njo Solo zahf.evajocih rcwliteljev. Slvar je bilo ti'eha z nova priCeli »n zdaj se vrSi nreiskavt, ki je z ozirom na 19. Clen o. z. naravncs smeSna. (Popolnoma prav!) Sedaj se starisi izpr.asujejo, nli so pri kompetenlnih oblaslvh uloicne proSnjo tudi prav podpisali, all imajo kaj otrok, kje so stari&i, kje oiroci rojeni, kako dotgo stannjejo starisi v Trstu itd. Da se tej inkviziciji postavi krona na glavo, Izmisli si magistral Sikano. da zahteva od rodtleijev se roj>lvona data, akorarno dobi magistral te ueposret'.no od tupnikov. (fUij-te!). Vsa ta inkvizirija se vrsi, okoravno jev Trstu te nekaj let Irazredna ljudska sloven-ska Sola s pravom javnosti, katrra se vzdr-*nje s privatnim imctjem. To naj t*i fail neovrgljiv doknz, da je taka Sola polrebna, da je taka sola upraviCena in tiniest na. Ne mnogo t'.rugate, dasi netako dolgo, | se bnjwjejo Mfovcnci v Gortri za ljudsko Solo, Tukaj so se roditelji podpisali naravnost pri uolnrju, da se b.ognejo sUanozuim upraSa-njem, all so proSnjo podpisali. Tako se mora postopati pri wis, da se zavamje pred obla-stvi. Goriska Solska oblastnija kaie napram j dezelncmu Solskemu svetu upornost, ki res presega vse meje. GnriSka Solska oblastnija ostanavlja laS^e sole, za katere ni iiiti dovolj otrok, mestni zastop n , oriSki magistral pa sta izjnvila, da nimala denarja in podpore za slovenske Solo, katere pnstaviti jima je dezelni sobki svet ukazal. Ua ho telaSkeSole popolitoma ncpotrebne, dokazuje okohiost, da jo je ukazal dezelni S«»Iski .svet zapreli, in kar je naravnost porogljivo, je to, da se ni zaprla, akoravno dezelni Solski svel lo zahteva. O feni nas pouCi interpelaeije, katero so stavitf v tej zbornh i goriski poslanec grof Alfred Coronini, dr. GregorCit in to-varifti dne 9. t, m, Jaz se sklirujem na njo. Hoji za slovensko ljudsko solo na Koroskem so dovolj znani. Govori se ze 10 let « tern v tej dvorani. Tain se tekmuje, kako bi se i/r.a$la sredstva, da se izpodbijejo in potlacijo proStye roditeljev za slovenske Sole. V' (.eljn je na gimnaziji pripntvljalnica, kanwr pridejo neenci iz kmetskib Sol utilise jedi'.o leto nemStine, ze 1. 1891. podpisal ustanovitev sloven-skill in laskih vzporednic na gimnaziji, to jc je trdil pred poslanci. Proti temu se je uz-dignil tr/aski namestnik Rinaldini rek§i, da se te vzporednice ne smejo ozivotvoriti, ker ni zanje potrebnega prostora. (Cujte!) Tako so mi pripovedali poslanci, ki so to culi iz list bivSega ministra. Kar se kone^no tite odprave kranjske gimnazije, je to jedini ostanfrA famcznega dis-lokacijskega nkaza, kateri se je po mojem mnenju preklical popolnoma, le ona totka ne, ki ?.adeva Slovcnce. V uradu prevladujeta na Primoiskem lasCina in nemSCina, dasi poslednja niti dezelni jezik ni. 0 slovenskem jeziku niU go-vora ni pri uradu, dasi je na Primorskem velika veCina prebivalstva slovanska. Jednake razmere vladajo na Koroskem; o slovenskem uradnem jeziku sc sploh ne da govoriti. Na Stajerskem nam je v poslednjem casu zabeleziti impredek, ki pa obstoji le v tem, da novoimenovani dezelni sodni pred-sednik veL ne preganja sodnih funkcijonar-jev radi njih polilifinega mnenja, katero pre-giinjanje se je preje neprestano vrSilo. Dro-gaCe pa ne opazimo nobenega napredka. Bilo bi preobsirno, te razmere. natanCneje pojasnje-vati, bodoCnost sama ponudi Cas in priliko za to. Da le jedno naglasim, povem, da je dala viada v drzavni tiskarni.izvrsitiveCraz-novrslnih slovenskih tiskovin, da s tem olaj-Sa uradovanje v slovenskem jeziku. Mogote, da so s: okro2ne sodnije naroCiie teh tiskovin, ali uporabljajo jili ne. To je naravnost neCuveno, da se slovenske stranke mueijo z ncmskimi Uskovinami, pozivi itd., ko so vender slovenske tiskovine na razpolago. V pojasnilo razmer, v kako pomanjkljivera. obsegu se slovenSiiina uporab-ija v uradu, sklicujem se na civibie in ka-zenske registralure. Oglejmo si te, pa se bode-no osvedoCili, ali se sIovenLLina samo pri-blizno uporablja v razmerju, kakorsno je mej ¦ obema narodnostima. Na jedni strani je 380.000 Slovencev, na dragi 40.000 Nemcov. Zdaj naj se pa vpraSa, ali se tudi jezika pri uradu rabifo v istem razmerju? Ne mo rem si kaj, da ne bi sprsgovorili tuci nekoliko besed o goriSkih porot-nikih. PorotniStvo je tukaj, in lahko se rete sploh na Primorskem tako, da mora r vsa-kem prijatelju pravice vzbujati obzalovanje. GoriSki poslanci so dne 9. t/ m. oddali prav poucljivo inteipelacijo, ki se nahajamej pro- tokoli in jaz se sklicujem na to. Iz te inler- I pelacije hocem jaz samo naslednje povdariti. V zadnjem L-asu se je vrSHa neka zasebna I iiskovna pravda proti urednikn nekega slo-venskega Bsta.*) Ker je tu easopisov elanek i corpus defieti, mora sc ta elanek kot inkri- j minovano dejanje sprejeti mej vpra&mja, ka- I ! tera se stavijo porotnikom. Gori^ct porotniki I i pa slovenskega vprasanja niti fiiati ne znajo, [ kamoli, da bi je razumeli. Pre«ise«lnik ni fak- J tifno slovenskega urinjenega vpmsanja filal, I ampak je popolnoma !zpustil. (ttajte!). Ta okolnost se je pobijala kot razlog ni^nosti, kajti zakon zahteva, da se pretitajo porolni- I kom stavljena vprasanja. Ali *se sine pri ta- | | kih razmerah, ko s*n kakor ref eno, stavi mej j vprasanja ilanek kot corpus delicti, in po- j znavanjc istega prva in najvaznej^a dolinost j vzakega sodnika, ali se sme pri kikih razmerah prieakovati slvarna razsoilbat ztisli pri J strankab, kakorSne so na Primorskem? j Vse to bi ne bilo potrebno; ako bi se jtMlnostavno iz{M>lnjeval /.ikon, ne dogajalebi se take ne|Mistavnosti. Zakonoststavi porot-nikov na vec mestib piwlpisuje, da se mora j ozirati na znanje dezelni ga jezika |ion4iiikor. fa predstojniki ohtiu *mi»rojti pri zaznanw-no- j vanji sposobnih os«»h poveilali, „kab'ri ib'ielni J j«'zik dotUnik razume". Te lisliw m»mi \nt-tem oknijni glavar pregledafi, t*-r xfci^li v veivolkih dezikib povdariti, kateri priMllaga-nec za porotnika se mn zdi radi jt'/ikoyiie | u|M»ral>nosti najspo-obmjAi za porotnika. Vzprejeii se imajo ie taki Ijiuljo, ki so spo-sobni za porotnikc na Primorskem, ki razu- | mejo slovenski in la^ki, potem se 1km1«- ob ravuava vrSila lahko po potrebi v slovenskem ali tob'in jeziku. Strmeli se mora, da je tr««ki opetovauo vlailo opozarjati na tako kri-tef-e ne|>oslavuo.sli v justie's ali se horejo tudi tu iztakniti strankarske in narodnr te/nje. kjer je merodajna jedino le pravua zadeva V j Na Koroskem se slovenski zupani / globami in zapornm prt^pinjajo, da bi okraj-nim glavarstvom n»>mAki dopisovali. (('•••ji*'!) Doslej smo se pritozevali samo zoper celov-Skega okrajnr ga glavarja in imeli ze priliko interpelovatt o tej zadevi v tej zborniei. Po tem vzgledu jel je tudi veliknvAki okrajni J glavar ravnati, in namesto da bi mnogo go- . voril, dovolil si bodi-m, citati nekatere, rav-nokar dosle mi njegove ukaze, in videli bo- I dele, kako ravnajo tain oblaslva s slovenskim narodom in z zupani. Tu jfs ukaz, kaleri je okrajno glavarstvo velikovsko dne 10. de- 1 cembra tS9± do)toslalo krujiumn Solskemu svetu v Globasnici in ki slove: „()krajnemu solskemu svetu v Globasnici. Vsled naredbe visokega c. kr. dezeluega Solskega svela z dne 1. novembra IS9^. St. WA.i se narota, da je vsem slovenskim zapisnikom in dopisorn do-dati nemske prevode (Gnjte!) in tako oprern-Ijcni akt zopet sem doposlati, sicer se nalozi globa". (Cujte! Cujte!) Ukaz okrajnega glavarja na znpana v Bistrici pri Plibcrku intimiran dne 1. janu-varja 1893. se glasi: „V prilogi se vraca zu-panstvu porotilo z due 12. decembra 1S92. St. 1499, s katerim je prosilo za dopoSilje-vanje slovenske izdaje drzavnega in dezeluega zakena in za re§evanje slovenskih ulog v slovenskem jeziku z naroCilom, rabiti \ sluz-benem obCevanji s c. kr. okrajnim glavarstvom | v zadevah preneSenega dclokroga v zrnislu veljavnih uredeb nemski jezik". (Cujte! Cujte!) Tretji ukaz — na Koroskem je bilo paC 2c mnogo takih izdano, a doSli so mi samo ti trije — poslan je bil zupanu v Globasnici in slove: „Visoka c. kr. dezelna vluda je plasom odloka z dne 28 novembra t. 1., St. 1775 praes., odbila VaSo pritozbo zoper tuuradno kazensko obsodbo z dne IS. oklo-bra t. 1., St. 114 praes., s katero ste bili za-radi opetovan^ga kisenja tuuradnega narocila z dne 1. jan.- rja t. 1., St. 23457, dolocu-jotega, da se imate v obCevanji s c. kr. okrajnim glavarstvom v zadevah prenesega dclokroga posluzevatJ nemSkega jezika, obso-jeni na globo desctih goldinarjev (Nivalin: klici: Cujte! Cujte!), in sicer iz razlogov obsodbe, zoper katero ste se pritozili". Priznali bodete, da o takih razmerah ni smeti molcati in da gledamo skeptit.no na koaiicijo, ki pravi, da morajo take zadeve mirovati. Vsak pameten Clovek, zlasti pa vsak pravnik, se zastonj vpraSuje: kdo daje oblast-vom pravico, tako postopati, kje je zakon, na katcrega se opira tako ravnanje ? Da je minister notranjih del navzocen, prosit bi ga naravnost, naj zaustavi to, narod razdrazu-joce potenjanje, te ocitne samovoljnosti. Da navedem Se jeden slucaj. Ravnokar sem Cital v casnikih, da je bil v najnovejSem Casu voditeljem popolnoma slovenskega okrajnega glavarstva na Kranjskem imenovan urad-nik, ki slovenskega jezika ni zmozen. (Cujte! Cujie!) Izraziti moram svojc zatudenje, da se je tudi na Kranjskem zaCelo na tako odlicna mesta, kakerSna so okraj».;a glavarstva, postavljati ljudij, ki ne t»ozriujo narodovega i jezika. (Posl. N a b e r g o j : NajbrS jo to spet [ kak grof?) Ne, baron. | S tem niso razmere vsestranski popi- j sane, ker sem, kakor reCeno, hotel navesti samo posamiCnosti, ki pa so korakteristicne in pojasnjujejo vse razmere. | Z ozirom na te razmere si ne moremo kaj, da bi ne izrazili svojega obzalovanja, da I *) Namrec proli .Softi". je sicer velespoStovani driavnik, ki je sode-lovaf pri sestavi koalicije. da je drzavnik, katcrega slovenski narod ie dvajset let poSilja v to zbornico, vse to prezri ali pa udusil v sebi (Zhralmo cdobravanje .in ploskanje>, da je mislflT da se moremo s samim konserva-tizmom zadovoljiti". Solkanski „napad". Citateljem nasim je prav dobro znano, koliko hntpa je uzrotil takozvani solkanski .napa'-. ki sp je ba^|e izvrSil 6. avgusta t. L, ko so se Slirje vinjeni Gorifani vratali pf»zno v noe od pogreba ptrkojnega Bortolo-mei-a iz S>lkana. V»-s Siihniiski izraei je hii po knncu, kri-fK- in divjajii*1 proti slovenskim divjakoio, ki |M»bijajt» italijaii-.ke meSi-ane. Brez stnihu pre*! katerimibrfi misleilki so Lig.;!i pr«»tf Hloven-eem, iznt^ljtili si strahovite |MMlr»»bnosti, ki so v nujgrsib sttkali kazale raz«livjaii(Nl, na-rixlni tUitatizeiit. divjaski nagon in bestijalna iMistva .Slovenes v »>lrf»*. Zaf eb se je r»>tra prei-ikava proti Sol-kam-ertt: veiiko inla.leni.ev je bilo dejunn v prelskovalni za|«»r. d»> sto Solkaniev pa je bilo zasliSanih |mhI prisego. Toda vsa oslrost in previdnost ni nasla kriiev. Naravtio, ker jih ni tarn, kjer so jib iskali. Zdaj je vse tiho.'l-thonski lisli moke, saj so se tr do^ti nalagalL f>a »>!)lastiuje nis*> liable krivcev vkljttb najostreje preiskave, tega m»fejo po-vedati. BS o c a* in „H I rv n « v a m e n I o* sfa imeta tezavno slaliste, kajti zaplemba je sle-dila za zaplembo; pri najboljsi volji jima ni bilo mogote braniti krvavo zfiljenih Solkancev ter odbijafe zlobne napade na ves slovenski narod. Cela zadeva pa oskrbi sh»ven-.kenm na-rodn Se neko dnigo preseneeenje, ki dokaie, kako dalec sega zagrizeuosl in pekleiiska strast nekaferili goriskih kihonov. Fpamo pa, da uprav lo pripomore, najti p.'ave krivee, ki m bodisi i/tvrSili oni »napanjene tiskovine in ukazano uniCenjc vie zaseienih iztisov v onih, Id bi se ie zasegli, — po zaslisanjn na-mestnika drzavnega pravdnika Zoerrer in vgo-vornika pri danaSnji javni seji dol*>Ceni /. odlokom 17 t. m. rttzsodito: se zavrie ugovor podan od gosp. Antlreja GabrSCeka, izdajatelja in odgovornega vretl-dnika tukajSnega tednika ^Sota", proti tu-sodnemu razsodilu z dne i 2. septembra 1893. St. 4749. in potrjuje se islo razsodilo. V Gorici 25. oktobra 1S93. Fie gar 1. r. R a z 1 o g i. V zaplenjenem Clanku BDr. Ma rani" pozivajo se Sloverci na deieli, da naj se .,,«asijo s j rotesti proti sklepu mestnega sta-reSinstva goriSkega, ki na predlog Dr. Mara-ni-ja, ielivSega pridobivati odobravanje goriskih irredentoveev, je sklenilo protestovati proti znancmu napadu na solkanski cesti, ki po Dr. Marani-ju bi bili izvrSili Slovenciedi- I no le iz sovraStva do Italijanov, — slovenci, kateri nzaslepljeni po fanatizmv niso izbir-iSni v sredstiih in oditno kaiejo svoj Livin~ ski znacaj, svoj dhjaSki instinkt, kuterega ni $e mogla tikrotiti onrika..." Isti elanek obrata se ne samo proti dr. Marani-ju, pa tudi proti mescanom, ozi-roma proti rnestnemn zastopu, ki je sprejel resolucijo dr. Marani-ja in stem odobril so-vraStvo Goriskih irredentoveev proti Sloven-cem, ne da bi bil poliliski Sef za slovensko okolico kaj temu nasprotoval, — in nagovar-ja, spodbada in zapeljati skuSa S!ovence k sovraznostirn zoper mestno staraSinstvo in zoper meStane italijanskega naroda. Otividno obsega vsebina zapienjencga Clanka dejanski obstanek pregreSka g. 302. kaz. post, eiiako kakor govor dr. Marani-ja v seji mestnega staraSinstva, ponatiskun v Casopisu ,k ,SoCe* 7. septembra t. I, pa objavlja nekatere In-sede dr. Muani-ja govorjene pri onienjetii seji inesttiega starasinslva, katere so bite pona-tiskam' v zaplenjenem clanku „t^rriere" St. 105. oil 2. septembra t. I. S tern je v objektivnem oziru pregn^ek po §. 2t ti>k. po.-l. ie izvrsrn; ker za to zadostuje, da je Ce tudi d»-J obja\ljenega spisa de facto identiCeu s prepovedaitini in ni treba, da je ohjailjeni spis po napisrt ,«lr. Marani" vzet iz zaplenjeiiegu clanka ,11 CousiglKi ciimtiu.tle di Gurizia eil i fatti di Salcuiio" Casopisa ,Corrierv*. Moral k« jf^ ton-j odklouiti ugovor nred-uika Andreja GabrACeka in potrditi raz.so-dilo o zaptembi /. due 12. septembra 1893, :\. 4749. Flegar 1. r. - Dr. Pinaucig I, r. Za tocnost prepisa Zigoi. To razsodho je spisal svetovalec ita-lijanske naroduo^ti. V jezikovnem oziru nam prav iigaja, ker nam daje dokax, da tudi italijanski nradniki lahko uradujejo v sloven-skem jeziku, ako je treba. Ker pa v slvarnem pogleilu m< moremo bili i njo -',a-tinvriljni, podal je uivduik itlok tudi proti tej razsodbi, vsled Cesar se bo vrsila obravnava pri visjem deftelnem sodisdi v Trstu. Ttok se glasi: Veleslavno e. kr. okroxno sodiste. Proti razsoililu z due 25, novembra 1793. St. 355 Den 4875 pen., s katerim je bila v prvi instauci potrjena zaplemba #SoCe" st. 37. z due 7. sejit. t. 1, podajam v zako-nitem Casu u t o k s prosnjo, da ga veleslavuoisto predloii drugi islauci, I. Clanek .dr. Mar.uii" na tretji strani za-plenjene stevilke z noheno besedo ne iali i t a 1 i j a n s k e g a n a r o d a, niti ne ilra/j SlovenciM- proti njemu, — paC pa obdeluje edino f a k t a, ki so se godila v j a v n i seji mestnega starasinstva goriskega, o ka-terih je Casopisju ne Je dovoljeno, marveC (eI6 dolinost ra/pravijati, presojati in jih tudi krilikovati. Dr. Marani dr/.uil se je v javni s»ji strahovito tidrihali po Siovencih, med kate-ri;ni iivi, vzdignjenim gtasom krvavo ialiti ves slovenski narod, e to, kar se je javno godilo — in to v zastop-stvu, ki hi moralo hiti uzviSeno nad take strankarske Cine, kajti ono zastopa tudi 7(KH) slovenskih meSCanov — glasilo goriskih Slovencev nikakor ni smeto: zlasti zalo ne, ker je Maranijev govor in ves dogodek v stare-Sinski seji na dolgo in siroko opisoval „(!or-riere*. kateri je Cital vsak GoriCan, Ce tudi je bit zaplenjen. „SoCa* se je zategadel oglasila in pro-testovaia proti takim za Slovenco skrajno ia-ljivim ilogodkom v mestnem zastopu goriskem — predno je sodna preiskava le kolickaj do-gnala, «a bi bili Slovene's napadli GoriCane. Ako javno glasilo protestuje proti takim do-godkem v javni seji, posluiuje se svoje pravice. kajti avstrijski driavljani imamo po : svojih ustavnih zakonth pravico, take Cine | kritikovati. Kdor to stori, ta ne hujska zoper j .zakonito priznane skupSCine", I kar je po g. 305. k. z. prepovedano. —Ako [ je pa BSoCa* povabila Slovence na deieli — | umeti treba: zastope slovenskih obCin — da j protestuje proti neutemeljnemu sklepu mestnega starasinstva goriskega — ali je to sma-I trati kot hujskanjc, ki je prepovedano po §. 302. k. z. Kam priderao, ako se bodo pa-ragrafi tako tolmaCiiiy .Sofia" torej ni scu-vala proti mestnemu zastopu, marvefi'le slo- I venskim obcinam svetovala k povsem zako-nitem koraku, kateri so bile skoro da dolzne storiti v obrambo zaljenega slovenskega na-roda. I H. Povsem novfa, pa mi je utemeljevanje, da se je »Soga« pregresiia z gori omenjenim ftlankom tadi po |. 8*. t.-z*, ktr je oMivila nekatere besede dr. Maranija, ki so Dili. ze poprej zaplenjene v St. 106. lista «Corriere di Gorizia". Kakor ima .Corriere8 svojega porete-valca pri staraSinskih sejah, tako ga ima tudi .Sofa", Ker je pa Marani govorll iste hesedc v | javni seji, je..nnravno, da so priSle v _,,Corrie-re" in tudi v „Soc«>» Jako, kakor jih je go-vorii. VsakorSno zvezo onih par „Socinihg besed iz Maranijevoga govora z zaplenjeuim rtankom v /'.onii-ru* St. 105. moram zate-gadel odioeuo izkljufiti in izjaviti, da zaple-njeni t'lanek v ,Soei» je povsem samoslojuo delo, Ako jepa el.uiek samostojen, ne more se nikdar smatrati /a .razsirjevanje zaplenjene ti»koviiif» v /uikIu §. 21. t. /.. I'le-meljevjjiije, ila za pregreSek po g. 21. t. •/.. zado«ea, da je «I«*I nbjavljenega spisa de fai-lo ide''.'.ieens prepovedanim iuda ni treba. da je ohjavljeut spi* po napisu ,dr. Marani" v/.«'t iz zaplenjenega '"tanka ,il Consiglio eo-nmnale per." v ^llorrie-ru", zdi se mi iia-sprotno ja>nemu be.-edilu g. 24.JL z. Ako se je govpodu drLuvuemu ptvivdniku zdelo, da je tkuiek »dr. Maniiti" potrebeu zaplembe. storiti bi bit nwr.il to kot s samostojnim elati-kom v zniMu dol-erii!: paragrafov ka/. zak., ne pa kot z tiekakim posnetkom iz zaple-hjeiiega rlauU v „Corrieru" po $. 21. t. /.. Kit se tni Zategadel zdi, da se mi je s potrieim zaplembo uaredila kriviea, prosim: Vi'lfslavno •¦. kr. nkio/no sodisfe uaj htagovoli m«'i utok prcillo/.iti drugi iiistatiri v koiieriio olmivnavo in ruzsodho. V (ioriri, due ft dtremhra \S'X). Andrej tiubrfteek itreduik „Sotp* DomaCe in razne novice. Sreflio novo lelo vo^'imn vsem svo-jint p. n. gg. fibiMjew bre/. izjenie. &• pn-s«?br pa zelimo svojim tiaioi'uikom V uovi III Mu vsega, re^arsisami zele, da bonjib >reea popottui, a da bi se v svoji cirri r e d u o spominjali tudi „So^e', da bi ji taKt'i zare-iili nine* kal«*re ji je v.M'kalo dokouriijufe VeleC'. tf. d.rn Ant. tirreorMeu se zdravje vidno vraea, za kur bvalimo previd-nost bozjo in zdravni^ko spnktuo»t jjosp. dr. Aleks. Itojra. Nevarno^li ni do zdaj nikake, I a lioljro doljro oasa prelete, predno bo zopet povsem zdrav, kar mu gotovo iskreno zeli v«ak Sloveneev v neprerenljivo korist naSejta dobrega narrKbi, ki v dosedanjili teikih Ca.«ib zivo lre!»a tako delavnili votbteljev, kakor^eu je na^ tMtlni gosjMMt poslaner. — Toliko na znanje ti>tim rtijakom. ki skrbno |M)prsiSiijejo po zdravju p. dr. A. V*. Da vsem nismo pis-rneiio edjwvorili. naj ne zamerijo, kef nam to res ni biio mojrofe. j Sllrt'htrov Tffer priredi „(J«ri-ka ft-taluira" svojim udom v nedeljo vei-er po ne-dolof'enem spondu. Zatetek bo ob '.». uri V dvorani boito nsize: >krbelo ?e bo za do-bro po.«trez)>o. — l*rr lej zabavi bila je vsako lelo precej dobra udelezba. ki je z najvefjo zadovoljnostjo in ztvabnostjo doiakala porod novega leta. Xoto slasbeno draStro zaOelo je 2e vznemirjati na^» Ijutieznive sosede. Ce!6 v {jra-^ki »Tag»isp«sti" so ze razlijali svojo f.6l(: (JoriAko zidovsko glasiio tvnlke Dorfles fu Paternolli je eelo prosilo vlado, naj bi ne potrdila tega dniStva, ki bo uganjalo politiko. — Lejte si no, kako^ni so ti naS; zidovski liberate!! Toda pri vsej z;iprizenosti. ki jih napolnuje s slepoto, morali bi vedeti. da \Iada nima obiasti prepovedali, oziroma ne dovoliti takega dmStva J Pravita so fe sestavljena. Tudi za or-kester se je oglasilo zadostno Stevilo gospo-dovT kt bodo igrali: flavto, klarinet, gosli, vijole, vijolonfel in kontrabas. Le vstrajno na delo! Pevski zbor v «:vezi s tamburaSi in orkestrom prines^ novo 2ivljenje v gori§ko mesto, ki bo Slovencem delalo tost pred vsem svetom. wSloTaiiska fcnjizniea". — Jutri izide 7. snopie, ki prinese konee povesli , Star a Romanka" in spis o pisateljici E. Orze-szkovi. — Ker je pnrih 5 snopide? obsegalo 32 stranij nad doloCeno povpreCnieo po G4 slranij na snopie, obsegala sta 6. in 7. sno- pie le po 48 stranij, da smo priSli zopet v ravnotezje. To nam je bilo jako ugodno, ker bi zaradi praznikov tudi ne mogli dotiskati nad tri pole. — GoriSki narocniki dobe G.in 7. snopift skupaj vezan. Tudi v knjigarnah bo le dvojnat snopie na prodaj. — V Trstu prodajata knjiznico knjigotrzee RaiTaelli na borsnem trgu in tobakamar LovrenCie na-sproti velike vojasniee. - ' I St. lnlsijoii- •v-*eei-kvi sv. Ignaeija na Travniku v Goriei konCai je na praznik sv. Stefana z navadno slovesnostjo. Zakljucni J govor imel je f. o. Doljak. Ceikev je bila natlafena do zadnjega kotifcu Sploh je bila udelezba ves eas b'odisi pri propovedih ali spovedi in sv. obhajila velikanska iz yseh slovenskilt krogov goriSkega niesta in z dejSelo. I NaSe laliom'-ke je silno vznemirjala la | poboznost v siovenskem jeziku, kajti doka-zovala jim je, kako neoporefno mnran je stovenski zivelj v (iorici. Da naftim ziilom ka-loliSke sveeanosli niso Ijube tudi iz drugib | u/.rokov, ui (reba pravili. Zalo je glasiio lu-kajftnjr tvrdke Dorfles fu Paternolli zabavljalo proti misijonu in neolesane zabav-Ijiee so prinaAali tudi Ir^.aSki lisli. Da bi /a-vraruli te zabavljice, ne pade nam v giavo, ker ilokazujejo le to, da: mi vslajamo in njih je strab. - - Zuiiimati lii pa ulegnilo nafte eitatelje, da goriska „K e e« deil.it o-I r a I e" ni inn-la ne ene besede v oliranibo sv. misijonu pred zidovskiiui uapadi. Zakaj? To ugane labko vsakdo sain. 0 dezelnlh podporah iinAIm vlso-1 koMiIeem, - Nas de^elni zbor )>od(>ljuje vs.iko leto Tia^iiu visokosoliem podpore do KMI ^.'Id. Lansko leto je i/.dat v ta nameiil tiHOO f. Popolnem prav, da he podpirajo rev-ui dijaki na vi.-okih i^olah, kajti (iorieanje imuiiio jako, jako iiinlo ^(ipeudjev, a muogo, uuiogo jiolielmih dijakov. NiL bi ne ugovar-jali proti (emu, ee bi deHni zbor odiueril Se verjo svoto v podpoi'o visokosolcein. Pae pa moraino iigovitrj:tti, prav resiio ugovarjati proti iiaeilill, kako se ]Mide|jlijejn le podpore. Na;i de/elui orelje uaiuree prav nit*1 ne po-zvi-dujejo, kdo je v I'esnii'i potrebeii, in kdo ne. Vsakito duhi podporo, ki ulozi prosnjo, ali je polreben ali lie, ali je vreden ali nt», da le pritozi neko uboslveno sprieevalo, navadno jako domljive vrednosli, in da ;,» vjiisan na kakej visoki soli. Tako do-bivajo veasi podpore taki dijaki, ki niiuajo nujiiejse potrebe, nego da si za deftelno podporo bitro uarofe kolo (buikel). Nam sta zuana dva taka slucaja iz zadnjih let. Celo taki dobivajo podpore, ki imajo po 100. 000 gold, in eez premozenja, tudi taki, ki niso niti domafiui, in tu
  • itcein, a dajle toliko vecje podpore zares revnim, zan s potrebnitn dija-icom, ki morajo biti na vseticilisfu bud boj za obstoj. Nasim mladim prijateljem pa, ki dobe od dezele kako podporo, svelnjemo, naj se prav pridno uee, gld., -zupanija Rihemberg pa 24 gld, podpore za 1. 1S04. Cast zavednim staraSinam, ki so dovolili ti podpori. — Naj bi tudi oslale zupanije poriiiemale ta izgled, saj karkoli stari slovensko prebivalstvo na d e z c I i za okre-pitev slovenskega zivlja v Goriei, stori tudi sebi v korist. Kedar bomo Slovenci v Goriei dovolj moeni, bomo v r a <• a I i rojakom na d«kzeli izkazane dobrolc. Zato naj si vsak Slovenee na deZeli Steje v svelo dolznost, podpirati naSe napore v goriskem mestu. V liranlci jc umrl 25. t. in. velcpo-sestnik g. Florijan Cebovin, zadnji brat slavnega slovenskega junaka Andrcja barona Cehovina. Star je bil 75 let. - Bil je obte spostovan mo?, in na dalef. okrog znan kot znacajen rodoljub. Bodi mu zemljica lahka! Jfa STabrciini priredita pevsko dru§tvo .Nabrczina" in „Bralno druStvo" skupno veselico dne 21. januarija. Spored priobftimo pozneje. — Cujemo, da bo tudi la veseiica vredna vrstnica dosedanjili, katcre sle prirejali imenovani dmSlvi. Sviral bo vo-jaski orbester 15 moz iz Trsta, ki bo sprem-ljal tudi pe'je. Narodn.t Citalnica v Cerknem bode imela v nedeljo dne 31. grudna t. t. ob 2. uri popoldan svoj redni obeni zborznasled-njim dnevnim rcdom: 1. Pozdrav predsed-nika. 2. PoroCilo tajnika in blagajnika. 3. Vo-litev novega odbora. 4. Razni nasveti. Po kcnCanem zborovaiiju bode v pro-storih g. P. Jurman-a prosta zabava s petjem in Saljivo tombolo. K mnogobrojni vdelcSSbi vljudno val)i. 0 d b o r. Iz Brd. — Dne 17. docembra imela je „Briska podru?.nica sv, Girila in Meloda" v Bib>ni svoj redni obCni zbor, pri katerom sc je pokazalo, da je C. g. Josip Vidmar §vojo nalogo kot blagajnik Casino izvrSil. Radi tega mu je zbor izrekel priznanje! Pri volitvah se je izrekla zaupnica naCelniStvu, s tilm, da je bilo zopet izvo\jeno z vzklikom! torej zopet .nacelnik preC. g. L. JuvanciC, blagajnik 6. g. Vidmar, tajnik g. A. Sirok. Pri zboru so bili posestniki, trije duhovniki in osem uciteljev. Prav je, da se zanimajo za druStvo — vsi stanovi. Le v edinosti je mo6 zadostna. Pri 2rtveniku drage domovine naj za-sebna mr?-nja hitro izgine. — Gradenski. Iz AJdoTSdinc. — Vsled zadnje do-polnilne volitve v okrajni Solski svet so za lctos Ajdovci nekoliko zaostali. (Toda ajdov-ski okraj ima razmeroma veC zastopnikov nego drugi. Uredn.) Tern bolj pa nekateri zaost(ya,jo v na-rodnem oziru. Zlasti zapa^amo to pri ncka-terih obf inskih staraSinih, kateri se pri sejah, in sploh pri vaSncjsih poslih, veeinoma le ' ncinAfino poslu?.ujojo. Sevedn, to se jim no-kako bolj mofoto zdi, — no glede na nora-zumnost in na neprostano prltotovanjo noka-lemikov. Oeft, pnrtnlincnvftolnliko prezremo, Dnigega prnvega vzroka k lemu no vein. Saj vsled dveh v odhoni prisotnih Nomrov gotovo ne delnjo tega, ker prneoj dobro Hlovonikl raxiuiipla in govorita, Ilrftkouo pa v»lod po-znbljivosli miHlijo, da so v kakom nomAkom „rnjhuu. — No! leinu bi sn golovo kak tu-je<-, vsled poftttiega edino lo nemfekoga po-rala in nje npravlleljslva, no Cudil, ko bi ga nekatera sem tor tjo mo Relajoca goepodn, L iijonn kot nalaftc ghiHr.ojo ao pogovarjnjofto laSMno, ne iznoiiadlla, Upajmo, da io v novum letu olirno na boljo, Ik Bolcu. -» Gosp, Mnlija Jonko, trgovec, in velepoBORtnlk v Bolcu, Imel j» v Hobolo pred tipravnim HndiAcoiu na Diinuju konerno obravnavo proti vlrokcnm finaneiw-mn ornrjti, oximmn proll reMlvl c. kr, flnnn-fnega vodBtvu IrftiMd^gn zaradi d ml at no nulnfceuo dohodarino za 1, 1HH0. do 1HU1. m voc nego in. OIK) gld. flonpnda J. Jn /nolnpal hloveiiHki odvolnik na Dunnju g, dr, Klemunt Se^iin liiko Izborno, da upravno Hodi^e nl moglo drugaee nego tigoditl priln^hi in razvo-Ijavili raMlov fiimncnega vadMva. ¦— h loga je razviduo, da nase niajo davtno obltiHlnljo le prerade segajo eez njim doloceni dolokrog in tako delaj«> orilnn in veliko moraino in gmotno Skodo lislenm eravju, kaiercnm na-meravajo slu?,iti. Odltkovanje. - Dezelni glavar kranj-ski g. Olon I) etc la jo dobil vilc^ki rod fco-lezne krone HI. vrstc. — Da je bil g. Do-tela odlikovan, jc naravno; vlada bi mu bila skrajno nohvalczna; ako bi mu ne izposlo-vala vsaj vitczlva, ako jc baronstvo zanj pro-visoko. Moz jc Slovenee po rojstvu, a ne po duhu/kar jc dokaz ncmSkutarstvo, ki cveto v njcgovi hisi. Kot polilik in ljudski zastop-nik ni nikdar pokazal ne sposobnosti nedo-bre volje, kakor§ne mora imeti vsakdo, ki bote vredno vrSiti prevzetc dolznosti narodo-vega zaslopnika. In uprav zatd, kcr ni nikdar vrsil dol^nostij slovonskegaposlanca, dolctelo ga jc to odlikovanjc. Baron Hoim pozna svoje ponizne sluzabnikc v dezeli! Srctna vojvodina kranjska! PoIitiSkl uinor. — V Pragi je bil 21-lelni rokovicar Rudolf Mrva v sluzbi poli-cije. Kot tak zapeljal je do 80 mladenicov, da so ustanovili neko skrivno druStvo „Om-ladina", ki je s svojimi deli dalo najvefi po-voda, da jc vlada razglasila izjcmno stanje. Njegova ljubinka je dobila v roke beleznico, ki obsega jasne dokazf, da je bil Mrva slu-?.abnik policijc. Ker je pa tudi njen brat kot ud tajnega druStva priSel v nesrefto vsled Mrve, maSCerala se je nad brezvestnira lju-bimeem in izroCila ono boleznico dr. Hc-roldu, ki je naznanil to novieo v poslanski zbornici, kar je vzbudilo v vseh politiskih krogih veliko hrupa. Omladinisti so silno raz-kaeeni na Mrvo — in v soboto vecer sta ga dva iovarisa umorila. Ta dogodek bo sluzll vladi zopet kot izgovor, daneodpravi izjem-ncga stanja. Proti Omladinistom se vrgi ka-zenska obravnava. Vodstrn druiM sv. CJrilain Metoda so izrocile Cast, odbornice 2enske Sentjakob-sko-Trnovske podrugnice za novoletnico 200 gld., — 100 gld., je ze cetrta pokrovite\jina te podruznice; pokrovite\jiCine pravice so se pa podelile odbornici gosp. Ivanki Prapotnik; 100 gld. je podruznicin prispevek za leto 1893. V Boleu bo imela Citalnica svoj letni obCni zbor v tetrtek dne 4. januarja ob 5. uri popold ; % navadnim dnevnim redcun. K obili udelezbi vabi odbor. Bronhijalni praSki dr. Nelfson-a, izdeluje jih kemik - Ickarnar G. CKISTOFOLETTI c. kr. dvorni zaiagatelj v Gorki. Ti izborni pra&i delujejo fcudezno proli kalarncnnt, krCevifemn in oslovskemn kaslju, proli suhcnm kaslju, angini, dnvici, bronbili in unciju grla. ZahrnU iskreno izrekamn vsem pryateyem, znan-eew, fcuditi dubov&'ini, goSkitn in rif.n-iMTjkim pvccni, kaleri so doe 47. L m. k jorobu Hjiremili titanic a&»*%» Ijub-yfiwjRi In wptvena znamke. B. FKAOXER PRAGA St.Si8.aM,K«i*»tnMi«fl«k»w»„|iri?nie» •rl*« ^NP"* 1'oalna raaj»«^ilj;ib>v v.-a*' <{.»n ^KMi Kiijiifarna in priMlajalnica papirja J. "pallid y Gorici priporm-a iliistrov.mp In m»dn«' .»sopls«> In knj|j;c vs«>h vr>U Daijt* prirof-a vsi-h vrst pisalniii in Solskib polivbsfin po lutjniiyiti cciiali. Za Btbzie In Novo leto! Priporoftf podpisani si. obf'in.itvn, bo^ato svojo zalojro vsakovrstnilt ukns-n» izttrlanili slvarij za olfpsavi* bo- 2idnega drevesa. VoSdilne liste najiiovi'js« i/.-dajo, iz iiajznamciiilcj^'di Ivornii'. Za novolatna darovs primarno. wiika zbirka: koledarjevt knjig- s podobami, albunov za i'otogrralUe *m poeziie, pa- plrja za pisma v lifnili kasclah, itii. Ant. 4araliL tr^coviiift i>»|>lrja In kiijlff luslna iztU'Iovalnint SoIhMIi zvczkor v»nke irntv. Za Bozid in Novo leto! . Genisovo ^ledisee carodejstva, duliov in specijalitct. V Goplel, star! trg". VELIKI PBEDSTAVI v sobofo in nedeljo 30. in 31. t. m. ob 7'/. zvcCer s povsom noviin profrramom l.jcd drn-gim: zira osclia izu'inc. — Grof Adalio meil rainami (Jalesira. — Prikazni duliov ltd. itd. Na novo lelo in v torck 1. in 2. jan. 1WH. Teliki HYceani predstari z novim programom, Prvic- bo na sporedu orijentalsko earodejstvo Crna umelnost pred 1000 leli itd. itd. — NatanCneje povedo lepaki in lislki. V nedeljo in ponedeljek bosta po live predstavi. Prva oi» t. pop. in dniwi ob 7'.', zvecer. SrCna voSCila k noveniu Ietu. L. Geni. ravnatelj. a 53 ZAHV ALA Potrtim srcem izrekamo najprwrtncjao zalsvalo vswn iiasim prijatplj^m in znarovnt. kateri so naSega srfno ljubljoiM»ga sopnwa, nzironia ovttln. Cesare Cstan de Zan v njcgovi kralki a mm-ni bolezni s svojimi prijaleljskiaii obfcki tolazili, nam pa. v najlezav-nojSih Irenulkih ncnadomesVnc izgubc z izrazi fekronetra soculja olajSevali prebritko iolwt. Zlasti pa srcno ahvsQnjema p. n. prijatpljft k Gorice, Plavi, Kanala, Rocinja, Voir, Kobarida, Trnovega, Srpenicein 2age za e.uslne sprejcmc in blagoduSnc pozilrave mrlKkega* 8provodamcdGoriCoinBovcein,potemSIavnoboISko zupanslvo in staresinstvo c. kr urad-nike in .lofabnike in vse bolSke trzane in okolKane za Caslni Sprejcm mrliSkepi sprevr.da pri pnhodu v Bolec m za izredno sijajon sprejern pozcme^kHi oslankov rajnkcjra k vofnomu po-cUku, boUke povce za gWjiro pctje in dobrotaike za kra-nc vence. MflooUvi Botf obilo povrni vsem! BOLEC. dne.as. decembra 1893. 2alujoea rodbina Ostan-ova. Izdaiateli in odcirnmi nmuir>;ir a~j r»«u_*._i_ Izdajalelj in odgovorni urednik And. GabrSCek. ^ Svecarna na par I I JUoizija Qaderia | I r Gorici, ScmeniSka nliea St. 34. | ^ Oilltkovana na raznih >vet«»nili raz^tavah, na $ A varitaib-kt raz^tivi 1. lfvSS. pa z A ^ zlalo svctinjo ¦ cerkvc- J in Jfir-V iz iTi-!tv» ˇ i dah«.»S."in l. V'fhk'ino'n*- ^ ' t»»li okras^ttinrt z >• ˇ 1. Frtnaja »* ^ nim ««.-kr!»JiBt.i A in»r.»K?«ivaii-.v^ tfE-fiar^a v»>L.ji. kiMau^ p««I ^ ˇ !Ki4z»r>-tvf>rEii j'.rcva^tiliv-'*- tn-z«»en:nc in tniskw z.is Zivij-iii,;^. ˇ i' \YI&«.pth"iw **'**"twit iz «'i-!tva vr,-*k.. ˇ okra^ni z |!l••» -JH ^ fn^i >i>«-» ia J».n"e z.i r«- A vkffj.ivfi. iii pfr,:ri'lH t:4. it.u«r«-.": A ai Svi*i"p v»«Vm> L. -'i-tav.! j»* av-liv-k-111 11a- J unit 9M. SUM kit" tJ-r.Viklni iLt'imi flM ISC kd->. r>. N'.ijKn.-;;.' Linblo I.;tvniii:8 Oti-n!.jii ^ Ji. Kadiio niijf vr-!f v zrrtih 70 kr. kiir., ^ A kak(tf tudi -(firm* in ^tirriij .Mirni A A 1H» m> I-V.-.V is pr,u-«va «*Uliv« «"fl»"lin--a w»- A Y rLi. jnir.uitujr' -f . l«Hi»> ^W. Y »-vim"»", in v-ch vi'-l nn'ib'tin pn-ivo. V \*>i'» Anion Ktir.-tt, trpvwr m poni'l.mo i« raztt'>* vr-tnirri pt^odji ru v ..|.«>:,ki itlin. fBtf"a»llT -lt1aT»T»l^gL5y»5|g^^ W Jipkarna I rnkoczv-jsi © >a '#>#•»•«.'itn rikiitvvrti v l-l||bljaili B' i.n« |..,.;i..iu*|..,;,i> y Maiija- (fei i-,.ijHko in kapljice »| zciodcG >: zdavm» prrvrr- .C! jeno in znano r^l zdrawlo h rvr- ^ W SExrawn rotovisa y Ijiibijan I'5o,l,(j., ijij I'Sndaja in v>ak il.in Edina tovarna „Caffe Vittoria* V TRSTU. Kava .Viauiia* J« atfina svaja vrst*, ka, r.ibi x" sania, kar j«* iyi-n.1 posebnont, da j«»j 111 Ueli lodtj i:i fcoiottijafiia kava I Z ndiki.i.i j«> •lastaa. Ak» #• pa print«'siii» «wij-«-!uii» pr.ii.»' kavi', poxtatw* Ixfcaraat Km a .Viiloru* *r vi.inko i»»ni, kar j«» izndu ziira^iiiu. oku-L1m,i, kavc. .^ kavo »Vit(niia* |>ril»r,tnirii>< yutmn 800 ai •laMiav v pniiit'ci > k' po ¦M. I.hii; tl./uio pa kaut .ViMona- >lam> lc 00 kr. o'tittuto r.iziix'ck ^-I'J. t.-Jo kar ji- enako 200 ai aiffuv/.ft-aK/.-aa ¦ iftiirrs if. kn,_ tgi pitnim vplivoiu pri iiiolcnt-m pri'liavtjanjii, rSt pri kirn v ;.trioilcu in zubasanju. v?i dnrala 1 ^'MM I ducat i! j:td.t ."> d»- Jli rcilov sanio S {.'Id. ff*J Kfiiiii'uji analiz.i (.r» ff.-'-rja kci.yo in zapriM-ii-iit-i;.! uwilcma-, kiinMn analih-k.v,t''li""l'»r^kct.,i poMkuA,iii»«'a i'.aiia Ham Hubar-|a, ihi iul, kukur tudi la?.kava nmnijii inimj!i iidlii'mlt Zilsa'.iukdv (Li jo iia/ivajo kavo ImmIo.'ih flu; ako m- dostavuiU', d.. to kavo labijo L«> uekalfi boliiiniiit'c. dotiMid'-lni zavinii, kolcyijl ill xriiit'iiidt'-ii daljc (U k.fttisunif'titi lila«tno popi.t»np'p> po iiji \i-t»i M„aj»id po:iju;c, (Ja kau .VilUnia* IhV d..nc>i piv iiu-.tto meil \ii>mi iio ulii ziitinitni ,»ritn—ill, linlo to kavo rabila vcik rodbina, k"ji y. mar idrav^v in Steriiua. Usarei braapladna. - - '/a |i<..^k:iAnj«) h tazpniiljajo po pnAti x.ooji pa 5 kil proli puvzctj 3 <|ltf., ako v.- jc idoiiii na zaloznika II. «u Bai • Trstu, I'wzza I.ip-ia -J. Zai.iznik v (ioiii-i (,'i^p. Krin^t Slcn-kt-r, .rVrviiy.mii |,i».|i. Iiiu.«>p|»> Ori-nv r. ha in a. N a z n a n i I o. L'o(l|iiKiiii iiiiptnik ^oriAki^i pivovarja na (ioriAc^ku — Ka-tarinijcv trg v (SonVi — ita/ua-njain |». 11. obciiistvu, lno i.'finkovali-. Zf nino^o dcsrtlctij so t«- kro^iicc >|«lo>in» r.iz;irj»tic in je main obiN-Iji, kjer I , bi ne iiui'li v*aj main za!op> trira izbornr^a dornaee^a sredslva. , Mno^'i zdnivniki so pripivrofevtilt in priporovtijejo le kroirlife kot ilomaOe srod- stvo. vziasti proti vsern bolezniiri, ki nastanejo v>I*'d »lalH* probave in v.-led ob.strilkeij. O.! teit kn.irlir stane: 1 >katljiea s 15 kro^licami il kr., 1 zvltek h 0 ' .skatljieatni 1 gld. 5 kr.. f-e w po*lp« nefrankovano pndi povzctju pa 1 arid. 10 kr. ' (lv se poprej vposlji' deitarni znesrfc. potent >fain* (Mi>tiiine pru.^ta poAiljatev: zvitek kro»lic I. pld. i"» kr.. 2 zvitka 2 pld. :J0 kr.. :J zvilki :i {rid. 35 kr., 4 1 xvitki 4 pld. -M> kr.t 5 zvitkrA* 5 pld. i.'t) kr.. t«> zvilkov « pld. 20 kr. (Manj ko je- ( den zvilek se ne more {MiMIjati.) Prosi s«, izreeno „j.l. Ps«rhofer-ia kri Llstiln« kroglice" zahtevati in na to paziti, da itna napis na pokruvn vsake skatljire vm navwiiln o nporabi stojef-i podpis J. Pswhofer in sie<»r z rudadiml frkamt. Balzam zopor ozpFilinoi^JfEnt Ziv]j<»nska pspnca SuS^j^r. ' • 1 bkatlja fek to kr. s postniiH* prosto poSiljatvijtr fi5 kr. Sok od ozkpga trpotca ^^ Fijakmki pi-aspk za prsi J?S? 1 stekl. 30 kr. fo5tn'm*> *,r<,-to l»«>3Ujatvyo «) kr. I Ameri&nisko mazilo rf^njTanniicIiiiiti-poniadat^^ \ 20 kr. snntlvo za ra^-t Ia*.ij. 1 puSira -2 aid. I Prasek zopcrpotno «ogi\^^ Univorzalni obliz ^^^'! ( ki-., s poSlnme prosio pu;iIjatvijo ~. kr. ^^ ptosU, l(l,;iI;alvi:4, - k'r. * ) Balzam zopor goISo. I ,^! i!h: fr • i v. , i v w , posiijauuo «3 kr. ° ^ pnhto L mvprzalna cislaiia sol JJ^f ( An«"elski balzam l slckfcnica r,° kr- ,,o,,,nft?.!,ro,lslvoi,ro,i!i,i,biP,*bav|» ,zav°j' t-'1'1- Razen tu imenovanih propratcr so v zalopi so v^e v avstrijskih f-asnikih opla-§ene tu- in inozenske fannacevtiSkc specijalitele ter se poskrbe vsi preiimeti, ka-tcrih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje toeno in najceneje. Poiiljatve po posti izvrSujejo se najhitreje proti temu, da se pwj vpo§lje denar, vecje na-roCbe tudi proti povzetju zneska. 6e sa preja vpoilje danar (najbolje % poitno nakaznlco), potett ' jo poitnlna mnogo canajia, nago pri pooSlfotwah proti povzatju. Tiska ,Gori§ka tiskarna* A. GabrSCek* '; Die Seiaea-Fabrlk U. Heaaeliera; (k. u, t- Hon.), i; ZIrirh send<*t direct an Privates sdroarae, wrfsse and finMge Sriarartote von 45 to. bis :: 1L Il.e5 p. Meter - ptatl, pestreift, karrirL Se-.'. master*, Danuule elc. <«u 2*0 wwh- QanL t. In3l. Najrl. M<-3. Lredp |*wlp. |>»p. I*"l'- l»°P' sari a-— t.x» «.— wr> 8-+2 fi-il l.Vi—.-- «.:« Oioiir- r,.:u» s.;t: iwr. Vtd»»m .... Kortiiiu ... Oihh.1 .... Huli'yp Smoditji , Zdno&'ina-UradiS'i' Zat*rad .... Hnnki..... Trlif..... Bh'in-Iieviii . . • Nabreiiim . . ¦ (irinjiui .... Ti>l..... !»:tebr:$» '#-,7 n:«n za Pri-morsko, iahaja t Train in stane za coin li-to 0 gjd„ «» H Wa 5 »W»» za *°,rt fc,a -gld, f>« kr. in <.»o kr. na miser. Bronhijalni praSki dr. Nelson-a, izdelnjo jib kemik - tekarnar G. t'RIHTOFOIiETTI p. kr, (lvornl salngntelj v Uoriri. Tt Mmni praSki dchijojn Ctuio^no proti katarnemu, krCcvitcmti in oslovskemn kaSljn, proti suhemu kuslju, angini, davici, bronhiti in nnetju gvla. Gun ikalljlcl 35 kr. Spricevalo. Podpisani s tem potijnjcmo, da nam jo gospod France B r o i I i, zvonar, zvonovc na§e fame cerkve sv. Petra, natan^no po ojstri pogodbi prelti. Tako, da je nas presenetil z deloni, da sirio ""vcC" in boIj§c" vcTobili, kakor smo priC-akovali; deb je tak§no, da mojstra samo hvali. Zvonovi imajoclstc, prijetne, milodoneCc glasove in veliki zvon z mogoinim nizkiin brenPanjem. PriporoCamo mojstra vsakemu zupanstvu in farnim predstojni§tvom Zvonovi imajo naslednje glasove po glasbenih Crkah B, c, d,; s tezo 4.500 kilogr. V St. Petru, 28. decembra 1893. v imenu vsega prebivalstva JoSef Mertic, denarntCar, podzupan; Valentin (jernic, podzupan; Ludvik Lticina, zupnjiski-cooperator Svecarna na par Alojzija Badsrja t (joritj, SrmrniSkn uliea 5t 24. OtUikovana na niznih svrltivnili rat-Iavaii, na valikaiirki nizstavi 1. ImSS. pa z zlato svaUnjo r,rkv«- 1. r.umja ra-tili iluhu-.;.-nini rt>fc. iini^Lvoin .*-vi»j«» «\i-»V int»>r.V tz f i-t»-jr,i ^iiran!ovuno}.'a rfln-liiraa vo-la. izil. !.i»f p«»l iiaUtnii prrt*.^lil«va Liii'zona«!>k«.tii^ko^-a onlinarjula porBk^tM; "a vs<'» K priH-n^tHa Ivnrniska ztuimka. pnfloknlovana v rebirth •*-kr. nhla»tnij>. CVna zna.%1 ll*. 2.50 za kilo s pl.ir-iI«m[>o t-nem \c\n ali pa»3u« popw-ta pri tak.^njenn plariln. Nani.'il.i ?n + kili> [»«>Xs5j;,Ir. >«' pr.i-E«> |K»lnin«> in ln»;k«>\ za z.i\ij.inj«\ i Vcl'tkoiiiM'tM -\«s\» lml; 5z i"i-t«ira *«»~ka. okr.i^'iw Z pl«.Sinn'«l«t, •A«»Hi«,aini in p»«1a'f-niiui onunM-nti kar ?¦»» A'la \»«* v \i>->kn. :V Wlik«.«c,"nr s\t«,V - sliktinti n.i »U»- m tutli okraMitinti z ornaiufiiti v iluztlrvtsi .-ItLiriti 1. Iz.Mnj. »i. Kutliio iiizj*. \r>I«' \ zrniU 70 kr. kit. , kakor tutli storat" in [-iiniij Miira. Da ><» s\»vi- iz praviva <'i-tc-a iVIielmva *' cka, puautuj*- >.:¦ s !«»»> jrl.l. .! Svqjo voliko znlouo olja iz oliv priporofa Enrieo qui. Curio Gorton, ?Ia €«srrina 4, Tret [naspr. plTaral Pllxen | Dr. Rose Sivotni balzam je nad J>0 let znano, prebavljanje in slast pospeSujofe in rutpenjanja odstrnnjtijoee ter mito razloplajofe domarie sredstvo. Velika stekl. 1 gld., mala 50 kr. po poSti 20 kr. veft Na vseh dclili zavojnino jc tnoja tu iloiluna, zakonito varovana varstwana znamka. Zaloge skoro v vseh Ie-karnah Avslro-Ogerske. Tamsc ludi dobi: Prasko domace zdravilo To sredslvo pnspeSnji! jirav izborno, kakor svedofijo mnojre skuSnje, ubenje. zrnonji: in lo-cenje ran ter pnlrj; tcirabolcrine. ristlaz^a V Skatlicah po 35 kr.in --------------~------ S*kr.Popo3tt«kr.fre Na vsoh dflili zavojnimi je moja tu dodana za-konita varstvena znanikc. Glavna zaloga B. FRAGNER PRAGA St. 20!{. 204, Mala .strtnia.lrknrna ,,j>ri ernoinorlii" I" 8t.2ftt.204.: ,o5tn.'» rnzpo&ujntev vwik dan Proti hripi inieiuijejo vsi profesorji zdravilstva koi obva-vanijoee sredslvo konjak. Fz vina v svojiii, vinogradiii distilovani konjak po&ilja v steklenicah po :{Va litra po pogtneni povzelju za 12 gld. Jos. Krava^na, vinogradnik in ktibar zganja v Ptiijn [IVttanj Stajersko. L. (xonisovo glccUscc carortejstva, duliov in spocijalitct. V Goriei, stari trg:. laiumiiiiiiiiiimnmn ¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦——< Pcnlpisani priporofa velefastiti flniiorsrini. <«rkv. o.-kibnsslvum t.-r >l.ivi!»ii»i obfinstvii piste ijraimK ctltkurKCMt sveeo -•• 1 v^rriir /Titkr. svrfe ni/jlU vrst za ytrawskw ra/svrtljavo 1 rrk\a in p«»srrlMr. Kadilo las- f j rima. sirnje in strkla za vrfno Iu<*. Za prE.-hm.-4 svt-r-. kab-re sio-# >i[.i probikti!. fv««rmik»» zn.nuko, jiiiiirrin •/ .HWgM. ali -^» k.". Sadr-jap* >** i>bib».t iiaroril /u^iit'tvEjain brf-tto p«>-fr»-zbi» p« ittiigiH'-i- nizki »-at. 7. *ntlirtt(ltl ^|M^b»v.i»lj»'»l J. i\opac, svecar «i,iHHiiiiiiim««tit Wi;»- t far* I. Ml illlll.......HinilTHTfT EdBna tovarna .CafRj .Vittoria- nlii K.iv;> ,ViM..ib* {a arfina avoja vrsta, kajt i, karji- tij.-ma poM't.n.^t. dajej ni tn-ba do.l,,:,lti '/. mil Imiu j<> alaatna. Ak>» s1' pa i-rinn-iiiuo d»aj-..fiiin i.r.ni- k;u.-, po^iaiu- Izhornal K;na ,Vi!»i• \\fit\ut rciii. kar jh izrrdiio /lii.iuEna. iii.ii-ii,i. i>»r|ii!ii.t iii t'mttwtmu'm, Izt'W'Ka UU *•¦ lovo 800 od-afotkev \ piuinii s kolntiijatno k.i\r., kulrni, in m- ri-r na\mini' Vt !(', pi'i'i III ill Zllili'tii (if MuilK pml vhl. I i*«»s flo.-ini pa knt.i .Visl.-iu* Miiiii.* |i< OOkr., ilobiruo M/J'.-iA ,M. I.-J!Or kar j- i-tiako 200 •<• Vu/iti listi in lov< mi lisli v Ameriko. Kralji-v.-ki lM-!gij>ki po.lni p.irolirob „Ri»«I StiMirn liinit^ iz Autv«'i:|Kiia llit'fklllti V New Jork & Philadelfijo konceHijonova»ta frbt, oil c. kr. avslryski- vlade. Na upra^uija odgt>varja brf-no: krsit^esijovant Zitslop „Red Star Llnie" na l)VNA.IU, IV W«.yrii'iKiri JOSIP-U STRASSERJ-U Stalbnreati ic eoiiinii'n'iellcr flom'spoiidctil dnr k. k. Kt.-ialsbalineii in Innsbr'Ul'k Knjigiinia in prniiajaliticj papirja J. pallich y Gortci pripon»fa iltistrovane in mod lie fa*»pi*r in kiijlise vseh vrst. I>;ilj«' prirofa vseh vrst pisalnih in Solskili poln'bsfin po najnizjih ei'iiah. Kuiii.'iia asiali/a pi-puda Avguftta VJar-lhalar|af prnf.-oija na c kr. aka>l<'iniji z;i kuji-i"ijo i» imiiuai^iviii j'lMpnd.i ivana Parhaui-i.pro- it-nty.i kuiiij.- iti zijiii-ira uvi'di'itra: &>*••¦¦>•"'¦¦••* ai..i!i«iiki••/;¦ (• liimlni'iikiv.i pi^ku^.ilivn I.ana H*Mr. Huhar-|a, ill il«l, kakm tudi lu»Utu imi-tija mrn^ili iiilhriuti Z'liaviuk-iv |kl jo Ua/.iv.ijii kavii boiinriiu->tn; ako j<« do-lavimij, da to kavo r.ibijo zc lu'kn'i'M* biiltiiMiii't'/didiioili'liii y„twnli, kuli-^iji in MimniVa; d.il<,f da koir In >-i;.ijim poiijaji', ill ka '. (Vittnri.k* tit> dalle-, prvn ni'-o iiii'd vscini do zdaj ziuiiiini jirim'iiti. i.-i/j -lAiljajii )>o [xkU Za'.nji ao O kll pioli juivzi-tju 3 gld., ako r.f jc nl,mil hi za!»2iiik.i R. rfu Ban « Trafif. \'u7,/.,i r.ip^ia -i. Zali.ziiik v tiomi Kosp. Krm-s! SliM-ker, , , (Vninjaim j.'ohp. (!icv|.|,pi, Drc«i-ii r. Fram-ii. U|JlX«ZXatXXMIal If | (iltiHovir || skoro iiov sc jnoiln no H upije univepzalne krogliee iinenovane, zasluzijo sifditjr ime pn v^ej praviei. ker jc v ie*-nifi jako innogu bole/nij, v kojib so tc krogljier zares .zvr.-tno iifiiikovale. Ze miiogo desetlefij so tt- kroglici* >plo^»o razsirjene in je tnalo obitelji, kjer bi ne imeli vsaj malo zalogo tega i/.bornega diunafega sred»tva. Mnogi zdravniki so pripomf «vah in priporoetijejo te krogliee kot dotnafe sredstvo, vzlasti proti vsem boleznint. ki nastancjo vslcd slabe prrbaTe in vsled obstrukelj. Oil teh kroglie statu*: 1 skatQica s 15 kroKlicamt 21 kr., 1 /.tltek s <» skatljfeami 1 trld. 5 kr.. fe se poslje m>lnuikovano proti pov/«-lju pa 1 «ld. 10 kr. (Ie se poproj vposljv den.i.rni yjifsi-k. imtfin slane postnine prosla posiljatev: 1 zvitek kroglie t. gld. 55 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 'i zvitki :J gld. :$.'> kr., 4 zvitkt 4 gld. tO kr.. 5 zvitkov 5 ghl. ft» kr.', 10 zvitkov «> gld. 20 kr. (Manj ko je-dtMi zvitek se ne more poAiljati.) Prosl se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri Llsliln« krogllc«u zabtevati in na to pa/.tti. da itna napis na pokrovu vsake skatliice na navodilu o nporabi st«tjef t podpit; J. in sieer z rudaLimi frkami. Balzam zopn ozf4*lint>fJ;.J,^: Zivljrnska osenca ilSCS^'S'S; l iVk 40 kr. s poBtnint1 pro-lo [lo^iljalvijo ti."» kr. Sok oil ozkeea trpottm ?TT ^jaki^rski praSok za preii?^; I slekl. 50 kr. " * pt^niw prosto fu.JiljaSvijo m kr. Amoricansko maziio rj:lt.rt,:!!l; Taimocliiiiii-pomada J,P"JJ-Jfjl; ilO kr. r sretl-tv.i s.i ra-t lj*ij, t puSira x» gld. Pnisek zoporpotne liogo.^i Univorzalni ohli* Eravk^vT*??'' J kr -^.ne^a^jioTrjkr pf)S^ Pr.,to p.^tvijo 7, ^^ ^ ^ " ISalzam zopor jrolso,! ru., ^ K - Y, . . w. . . . w posiijauyo m kr. k ' "l'""' l L inwrzaliia cislana sol «uirl"na, All^elski balzani l !,leUl>nic* :'° kr. ^>»i;lC^lv,I-tv^ I-n^i .-UW prclwvi. Izavoj I ulil. Hazen tu imenovanih prepralov so v zalogi Se vse v avstrijskih fasnikih ogla- Sene tu- in mozein^ke farmaeevtiske speeijatitete ter se poskrbe vsi predmeti, ka- 1 lerib morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje tofno in najceneje. Poiiljatva 1 po posti izvrgujejo se najhitrej* proti temu, da se pr»j vposlje denar, veeje na- rofbe ttidi proti povzelju zneska. 6e se praje vpoilje denar (najbolja s poitno nakaznico), potem Je poitnlita mnogo canajsa, nego pri poiiljatvah proti povzatju. Izdajatelj in odgovorni urednaTAn^rGabrsCek. Tiska _fiori5ka tiskarna" A. 6abr§Lek*