<; or ion" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (TriMliii&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pinma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokopisi dopisov se ne vračajo. OORIC/V „Gorica" stane na leto 10 K, za pol lets 5 K, za Četrt lcta 250. Upraviiistvo st' nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za oglaBtt se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PoHamc/ne št^vilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 83. V Gorici, v soboto dne 16. oktobra 1909. Leto XI. Volivcem frgov, mesl in obrfnih krajev. Prihodnji četrtek 21. t. m. vam bo stopitrna volišče, da si izberete vsi sku- paj enega zastopnika v deželni zbor. Pri tcj priliki pokažete, ali prema- guje med vami nasproti drugim dežeia- nom še vcdno tista napetost, ki se je umetno zanesla v vaše vrstc, ali pa je zmagalo spoznanje, da treba spravlji- vega in složnega nastopa v zasebnern in javnein življenju, ako si nočemo brez potrebe greniti kratkih dnij, ki so nam dani na svetu. Svoje razpoloženje pokažete po- sebno pri izbiranju kandidata, ki naj zastopa vaše koristi v deželnem zboru. Lahko se odločite za ošabnega petelina, ki nestrpno brska na kupu gnoja ter drzno kliče na boj vse sosednje pete- line, dokler ga ne opraskajo do krvi in mu izrujejo ponosni greben. Lahko se odločite za skromno in neutrudno kok- ljo, ki potrpežljivo in mirno išče na dvorišču in trati hrane sebi in svojemu naraščaju. Prvega delo je drzno in raz- burjajoče, druge pa tiho, koristno in plodovito. Dosedanje volitve so pokazale, da slovenska ljudska stranka je med gori- skimi Slovenci najmočnejša. Zato jej ne more nihče šteti v zlo, ako se prva oglasi glede bodočega kandidata za slo- venske trge in mesta. K temu je opra- vičena tudi iz razloga, ker v tern voliv- nem razredu ne volijo le tržani in me- ičani, prebivalci trgov in mest, ampak tudi okoličani, prebivalci tistih vasij in selišč, ki s trgom ali mestom tvorijo eno politico občino ali županijo. Če ima ljudska stranka rnnogo pristašev v trgih in inestih, sme trditi, da v njih okolicah med kmečkim ljudstvom ima pretežno večino na svoji strani. Slovenska ljudska stranka želi, naj bi bile letošnje volitve v trgih in mestih z a č e t e k p o m i r j e nj a in s p ra v e in ed slovens kimi prebivalci g o r i š k e d e ž e 1 e. Kaj imamo od pre- pira, ki buči že deseto leto med nami? od bratomornega boja, ki požira riaše najboljše moči ? od pohujšanja, ki se širi po deželi? od podivjanosti, ki raste med našo mladino ? od surovosti, brez- boštva in prustomiselnosti, ki se vsiljuje že v zadnje kote? Vse to so pojavi nezdravih od n o š a j e v, izvirajočih iz g n j i 1 e g a '• i b eralizma, katerega so sc že vsi drugi narodi otresli, katerega se pri nas nekaterniki poslužujejo, da si daljšajo trenotke svojega nečastnega, po- krubnega d elo van j a, da bi odvrnili pozornost odgospodarskega p o- , Io m a, ki se jim bliža. Takemu pogubnemu početju se niora vs a d c ž e 1 a k ut e n m o ž staviti po robu ; trgi in mesta kot nositelji omike in kraji blagostanja naj gredo z le- P i in i z g 1 e d o m naprej; drugi kraji ji'n bodo radc volje in z veseljem sk'dili. Slovenska ljudska stranka hoče ^ati tržanom in meščanoni priliko, da Pokažcjo svojo dobro voljo v tern oziru, il;i ta način, da jim priporoča kot s k ii p n e g a k a n d i d a t a moža, ki pnznava krščanska načela kot veljavna ncga pohujševanja, ki je vnet za resno, koristno in složno delo vseh Slovcn- cev na podlagi, ki se je skoz stoletja izkazala kot edino prava in rešilna, na podlagi krščanske resnice in pravice. Ta mož naj bo kandidat vseh strank in vseh volivcev, katerim je splošna blaginja ljudstva v resnici na srcu. Ta mož, znan in spoštovan po vsi deželi, je Matija Fabijan, sodni svetnik v Kanalu. Rojen na Krasu v Kobdilju šteje prijateljev in spoštovalcev po vseh ta- mošnjih vaseh in krajih. Službujoč v Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Kobaridu in zdaj v Kanalu, si je znal pridobiti zau- panje in spoštovanje vseh, ki so imeli ž njim opraviti. Hnako znan in spošto- van je tudi v Bovcu, kamor je večkrat zahajal, in v Sv. Križu, ki ima svoje sodišče v Ajdovščini. Stranke, ki imajo s tern možetn opraviti, ne nahajajo v njem strahovalca in zapoved- n i k a, marveč očeta, brata in sve- tovalca, ki skuša vsakomu s sve- tom in dejanjem pomagati, kakor more. — Da mož ne išče časti in bogatstva, pričajo lahko reveži in ubožci, ki se k njemu zatekajo, pričajo prazne miznice in predali, v katerih bi zastonj iskal zakladov celo oni veleračunar, ki po- slancem in upravnim svetnikom žepe obrača in dohodke prešteva. Mož je dobrosrčen, radodaren, požrt- vovalen od nekdaj ter zasluži zaupanjein glasove tržkih in mestnih volivcev. Zato naj prihodnji četrtek vsak v o 1 i v e c oddä glasovnico, ki nosi ime: Matija Fabijan, sodni svetnik v Kanalu, katerega prav toplo priporoča vsem vo- livcem vodstvo Slov. Ljud. Stranke. Kazen, ki ie morala priti. Ni zanesljivejega pregovora nego ta, ki pravi: Vsaka nepoštena stvar se maščuje. Da je tej usodi podvržena tudi nepoštena politika, so nam dokazale vo- litve teh dni. Kazen, maščevanje, katero so prinesli te dni deželnozborske volitve takoimenovani „kmečki stranki", je bilo nekaj tako naravnega, neizogibnega in gotovega, da smo je mogli pričakovati z uro v roki. Ta stranka je v kratkem času svojega življenja zagrešila toliko poglavitnih zmot, da si je že prvi čas svojega obstanka vcepila kal razpadn, katerega napredovanje je bilo le vpra- šanje časa. In vendar ni šc bilo v Slovencih stranke, ki hi bila stopila v življenje v tako veleugodnem času in za naše go- riške razmere s toli vabljivim progra- mom, kakor ta naša „kmečka". Naša sedanja „ljudska", nekdanja edina slo- venska, stranka je bila vsled politic'uega razpora, katerega sta zanetila razkolna pobratima, in vsled importacije tujerod- nega liberalizma na goriška tla, prisi- ljena zagrabiti za orožje neizprosncga nja naŠega ljudstva. V ta namen je ustanovljena naša „Gorica", ki je n rala zvesto stati s puško ob boku nä*- sproti demoralizaciji, katero je začela Ij^c-d ljudstvo širiti brezvestna in pohujš- ljiva pis*i"H „Soče". Kdor pa pozna „So- cinegä'"" 'lastnika, ki se sam „hvali", da je povsod napravljal prepir, koder je bival, kdor ve, da je temu človeku na- rodni prepir steber življenske eksisten- cije, da ta človek prav za prav od tega prepira živi in se redi, ta uvideva, da nam pri vsej miroljubnosti doslej ni bilo dano odložiti orožja obrambe javne morale proti pohujševanju „Scče". Ra- zumevaino prav dobro, da preseda že marsikomu ta dolgotrajen boj. in to tudi nam samim, ki se ga pa ne moremo iznebiti, dokler nam je tako izzivalno usiljevan. Nerazmerno bolj kot na naši strani se je občinstvo na nasprotni strani naveličalo tega boja. — To je dalo povod misli in sklepu, da se usta- novi nova stranka. Dejstvo, da se je ta nova stranka že v prvem začetku re- krutirala le iz pristašev liberalne stranke. kaže. kje tici krivda tega usiljevancga nam boja. Nova agrarna stranka je bila tu in z vzrokom nje postanka ji je bila začrtana tudi pot: v sredi med obema starima strankama. Ali nje voditelji se te poti niso držali, in to je bila prva njih zmota, ki kaže, da jim je bil pri ustanavijanju stranke prepir v deželi le pretveza, pravi vzrok pa želja, poiastiti se političnega voditeljstva v deželi. Ta Želja jim ie kvarila zmisel za naraven napredek strankin. Hoteli so imeti na- enkrat velik uspeh, hoteli so postati na- enkrat politični gospodarji v deželi, a bili so sami še prešibki in zato so iskali, na katero starih strank bi se na- slonili. S tern so se pa že odrekli mo- rali in bitstvu svoje stranke. V zname- nju nasprotstva proti obema drugima strankama so nastopili, ali koj zaCctka vržejo ta glavni in bistveni del svojega programa v koš ter se združijo z eno stranko proti drugi. Vsak otrok lahko razume, da se tako ne spravlja prepir iz dežele, da se tako politični boj i^e le razvnema. „Kmečka stranka" se je pri porodu izjavila, da je protivna klerika- lizmu in liberalizmu. nato pa se zveže z liberalizniom in pride temu na pomoč ter še le prav razvname tega bojevitost proti onemu. In šele kaka zveza je bila to! Kaj zveza?! To je bila pravakemična spojitev, kar dokazuje dovolj razmerje obeli strank v takoimenovanem „Slo- venskem klubu", v katerem se je nova stranka „mini in sprave" kar potopila v liberalnem načelstvu stranke neiz- piosnega boja! S tern si je zadala nova stranka smrtni udarec. Občinstvo, ki je težko pričakovalo začetek izvrševanja „pomirjenja duhov", je obstalo razoča- rano ter se je videlo postavljeno pred nove in Se hujse političnc viharje. TalvO je navdušenje za novo stranko rapidno ginevalo. občinstvo je kar trumoma pri- hajalo do priznanja. da je bilo speljano na led, da je nova stranka le se prive- sek onemogli in se mnogo šibkejši stari liberalni stranki. (Dalje pride.) Kaj jß pomagalo klerikalcem do zmage? magalo klerikalcem do zmage pri volit- vah v de^'lni zbor. „Soča" zvrača krivdo na .Mrmoljev „Kmcčki Glas", ki je klobasal kakšenkrat take oslarije in prismodarije. da so seljudje prijemali za glave. ,/ilas" je vse zmešal, le obljub- ljal je kmetom, delal pa nič. Trosil je le nezadovoljnost, storiti pa ni znal ko- raka. Mrmoljevega kvasenja so^bili ljudje kmalu siti. Xato se ie vrtojbenski pre- rok .Mrmolja vrgel na zadružništvo. Cstanavljal je zadrugo vrh zadruge. ki naj bi mu služile v dosego njegovega nainena. Agrarstvo je silno škodovalo napredku na (ioriškem. Agrarna stranka je zanesla med ljudstvo politično ne- značajnost s svojim nedelovanjem. Kar so agrarci počenjali ob volitvah. presega vse meje. Tako smešne in neumne po- litike še nismo imeli na üorisktm. Na koncu pa napoveduje „Soča" neizprosen boj šarlatanstvu in likfakovstvu. Tako sodi „Soča" agrarce. Precej resnice je v tej sodbi. Saj „Soča" po- trjuje vse to. kar smo mi o agrarcih vedno trdili. Za časa volitev pa se jim tega ni upala povedati. ^e zagovarjala jih je v nadi, da je morda vendar taka politika agrarcev prava. ki najbrže od- trže marsikoga od klerikalne stranke ter ga priklopi k agrarni. „Soča" je takrat vedela, da taka pisava „Glasova" ji ne more škodovati, ker na vse zadnje. ako bi zmagali agrarci. bi jih tako koman- diral (Jabršček. Ker pa se je ta igra po- nesrečila, vihti ,,Soča" sedaj bič nad agrarci ter jih dolži poraza. „Soča" ima za to delo kaj lahek položaj. Ako hoče dati pravo sliko agrarnih demagogov, naj ponatisne naše članke in naše no- tice. Kar ni popolnega. naj pa ona po- polni. Več oči več vidi! Kako sodi pa Mrmoljev „Glas" o porazu liberalnih agrarcev pri volitvah ! Ta „ülas" krivi „Sočo" in liberalce. da so oni vzrok poraza. Zadnji „Glas" vprasuje „Sočo", kdaj so agrarci skle- nili pogodbo z liberalci. da morajo oni resiti potopljajočo se liberalno ladjo« Nadalje vprašuje „Sočo", naj pove. kdaj se je med liberalci in agrarnimi libe- ralci sklenil kompromis. da bodo skupno nastopali pri volitvah. Tako se kavsajo med seboj libe- ralni bratci. Mogoce bodo spravili se kaj na dan iz temnih kotov gresne ljubezni agrarno-libeialne stranke. Le dalje, sle- pilci. - Ker pa je uganka neresena obema, zakaj smo pri volitvah mi zmagali in zakaj so oni propadli. jim povemo mi vzrok. Vzrok je namreč ta-le: Ljudstvo je spoznalo liberalno gnjilogo. kateri je lastni žep nad vse. narod pa molzna kravica, ljudstvo je spoznalo. da od stranke. kateri stojijo na čelu liberalni učitelji, trgovci, liberalni kremarji in razni dvomljivi dementi v dezeli. ne more narediti nic za kmečko ljudstvo, kujti ako bi v resnici kaj uaredili. bi se pregrešili zoper svoja nacola. Saj libe- ralec ni se nikjer nicesar naredil za ljudstvo. Nadalje je ljudstvo spoznalo far- barijo novopečenih agrarcev. Kot slabo- znani židje so barantali po dezeli in oznanjali po svojem vrtojbenskem pro- roku novi politicni evangelij. Vse sku- paj pa je bil šviudel in mi smo poskr- beli. da je ljudstvo zacasa odprlo oči in .».w.,-1.,1^ iim.ivMi.i I'm-h-irii» li;i k.'lllini" Nasprotno pa je ljudstvo spoznalo, da ne v liberalni, ne v agrarno-liberalni stranki mu ni iskati svojih prijateljev, marveč le v naši, ki so se kot taki uže pokazali, se žrtvovali in delali za narod, za domovino, za svoje volilce. To, vidite, agrarno-liberalni bratci, vas je pahnilo. To je pravi vzrok va- šega poraza. Pred ljudstvom ste stall praznih rok, med tern ko smo stali mi pred njim z doseženimi vspehi za narod. Sicer mi smo prepričani, da to vam ne pojde v glavo; a vprašajte narod, vprašajte množice ljuds:va, vprašajte poštenejše liberalce in agrarce, vsi vam bodo tako odgovorili. Tako je, vidite prepirljivi in od ljudstva zavrženi bratci! Dopisi. Z dežele. (Resna beseda vo- lilcem v mestih in trgih.) Spošto- vani volilci! Stojite pred dnevom. ko si bodete izbrali svojega zastopnika za de- želni zbor! Mi, kmečki volilci, smo vo- lilni boj dokončali. zatorej naj nam bo dovoljeno, da izrazimo svoje želje na- pram vam. Saj smo posestniki in vi, tržani, v ozki zvezi! Ako imamo mi, imate tudi vi. Mi se pri vas postrežu- jemo, kupujemo in vam tu in tarn tudi kaj prodamo. Ko smo stali mi pred vo- lilno bitko, smo imeli pred očmi neob- hodno potrebo, da naj bi naš deželni zbor po tolikem času vendar enkrat začel delovati, kajti potrebe so velike, prošenj za občekoristne naprave, katere more rešiti le deželni zbor smo uložili mnogo, ki bi bile, v slučaju ugodne re- šitve velikega pomena za našc blago- stanje. Da bo deželni zbor deloval, je pa potreba, da so poslanci enega duha, vneti za blagor svojih volilcev, previdni politiki, pravični presojevalci danega položaja. Deželni zbor ni mesto, kjer naj bi se butalo z glavo sedaj na desno, sedaj na levo. S kričanjem se v danih razmerah nič ne opravi. Z netaktnim nastopom se omogoči našim narodnim nasprotnikom, da nas še bolj pritiskajo ob steno. Ker je velika večina našega ljud- stva v splošni skupini in v kmečkih občinah se izrekla za kandidate ljudske stranke, jih izvolila in jim poverila man- date, kandidate, ki so vsi izvoljeni na program ene stranke, pričakujemo tudi od vas za trdno, da se prihodnji četrtek pridružite veliki masi goriškega slo- vensktga ljudstva, ki želi, da bi deželni zbor delal in želi, da bi bili vsi po- slanci prešinjeni enega duha, duha res- nega dela za ljudstvo. Od vas, spoštovani tržani, je mnogo odvisno. Velikanskega pomena je v se- danjih razmerah edinost med poslanci v deželnem zboru. Ako se vi izrečete za to edinost, smete pričakovati tudi vspeha od deželnega zbora. Ako se pa izrečete proti edinosti s tern, da si bo- dete izvolili kot svojega zastopnika rnoža, ki bo le razdirul in metal polena pod noge vsemu, kar bodo dobrega pripravljali naši poslanci, potem morete tudi vi malo pričakovati od deželnega zbora. Pridružiie se množini zavednega slovenskega ljudstva, ki vam bo hva- ležno za to; kajti dela v deželnem zboru je jako veliko; med poslanci mora pri tako ogromnem delu vladati edinost. Ta pa bo mogoča le, ako se vsi zdru- žite za skupnega kandidata, ki je po- znat kot vrl rodoljub in delavec, ki je pustil med varni, koder je služboval, najboljše spomine. Verujte, da ne zgre- šite, ako njega volite. V korist dobre stvari pričakujemo, da bomo šli mi, kmečki volilci in vi, vrli tržani, roko v roki skupaj. Naša skupna korist to zahteva! Kmečki volilec. Iz Povirja. (Shod — semenj sebnega hrupa. Ker je bil shod nadvo- I rišču g. Mahorčiča, gostilničarja, nabralo se je na shodu jako malo ljudstva. Šel sem po cesti, kar zapazim, da gndo kravji mešetarji iz Sežane proti Povtrju. Mislil sem si: kje mora biti danes semenj ? Ko pridem v Povir izvede sem, da imajo shod. Radoveden sem bil, kaj bo na tern shodu. Ker so videli ti kravji mešetarji, da ne bo nič politič- nega „gšefta", so se raztogotili ter začeli razsajati kakor besni ter napadati po- štene ljudi. Neki znani kravji mešetar je napadel velespoštovonega moža ter ga zmirjal z biki. To je sad naprednih kTavjih mešetarjev. Ti kravji mešetarji 30 si mislili, da se njim bo njih poli- tični semenj dobro obnesel. Ljudje so se spametovali in niso volili kandidatov kravjih mešetarjev, čeravno so kupovali človeške glasove s kroncami in z dop- joni. Dne 5. oktobra je bib v Povirju za liberalce oblačno. Malo št^ttf so skupaj spravili. Dne 5. oktobra |e tre- ščilo v kraške liberalne trdnjave, ki so se začele rušiti. Pogorele pa so v nede- ljo dne 10. oktobra. Dal Bog, da bi nove trdnjave, ki se bodo zidale na podlagi naše stranke, bile trdnejše, neomahljive in trajne. Opazovalec. Brje na Krasu. Številke, katere ste objavili v vaših listih o izidu ožjih vo litev v splošni kuriji v naši občini, niso pravilne. V vaših listih stoji, da sta do- bila naša kandidata pri ožji vblitvi 24 glasov, dočim je res, da sta jih dobila po 42. Ravnotako se je urinila pomota pri navajanju številk za našo občirio v sku- pini kmečkih občin. V vaših listih stoji namreč, da je dobil Zlobec 1 glas, Štre- kelj pa 14 glasov, dočim je v resnici ravno nasprotno, namreč res je, da je dobil Zlobec 14 glasov, a Štrekelj samo 1. Op. u r ed n iš t v a. Izida o Vaših volitvah nismo dobili direktno marveč posneli smo ga iz „Edinosti". Zato nas pa ta pomota jako veseli. Zatorej slava vrlim volilcem! Devin. — „Soča", ki nobenega ne more pustiti v miru, ako ne trobi v njeni liberalni rog, se tudi mene spo- minja radi moje agitacije v Doberdobu pred ožjo volitvijo. Ker sem Župnik tudi doberdobske sedaj prazne, duhovnije ter nosim kot tak odgovornost tudi za one ljubeznjive ovčice, ki so pot zaprle dušnemu pa- stirju v novo vikarišče, si štejem v dolžnost stopiti od časa do časa med nje po potrebi. Sveta nevc'ja me je obš1^ po vsi pravici, ko sem čital nepričakovano ža- losten izid pri prvem glasovanju za kandidate naše poštene S. L. S. Ker je pa prišlo do ožje volitve med 2 kandi- datoma naše .nasprotne stranke, ni se mi zdelo nepotrebno podati se med Do- berdobce, da bi tudi pri tej priliki vi- deli svojega župnika, ki se vsaj par- krat v letu žrtvuje za nje ter jim službo opravlja brezplačno, kajti stara bira v žitu se je opustila. Zdelo se mijetoraj, da imam ne le pravico, marveč tudi sv. dolžnost, poganjati se za našo stranko, ki je ob enem tudi načelno verska. Sklical pa nisem snoda, ker bili so skoraj vsi na delu in hiše po >|ečjem prazne razven otrok. Po dolgi vasni cesti grede srečujem nekaj možkih in tudi gospodarjev; jim razdelim nekaj volilnih oklicev naše stranke, da bi se poučili iz njih, za kaj se gre, in tudi nekaj glasovnic. — Enemu izmed teh in tudi v neki bolj znani nisi, kjer pu- ščam konja po navadi ob mojih letnih izletih, sem v ta namen pripomnil re- koč: „Kam ste zabredli Doberdobci? Pri zadnjem vašem glasovanju se je pokazalo, da ste presneto fnalo hva- ležni cerkvi in tudi škofu, ki se je pu slabem vremenu potrudil do vas, da vam je otroke birmaval v domači cerkvi, ne da bi jih bilo treba peljati v daljni Štivan po stari navadi. In zdaj pozabite, daje našastranka tudi verska javno ampak na 4 oči govorjenih pošlje | en dopisuti iz liberalnega gnjezda v Doberdobu eno spakedrano zlovoljno presukano notico v „Sočo" češ, da sem rekel: „glasujte za ubogega škofa". Tako nesmisel zamore le en slaboumen ali pa spriden človek izvajati iz mojih besed, ker ne ve ali noče vedeti, da škof ima že svoj virilen glas v zboru, ki mu po njegovem stališču in dosto- janstvu pripada. Če pa je 2kof tudi nad strankami, vendar mu ne more biti vse jedno, ali zmaga verska ali pa libe- ralna vse razdirajoča stranka. Če pa sem možu tudi omenil, da glasovanje za katoliške (ali kakor se jim zljubi imenovati klerikalne) kandi- date zna biti bolj zaslužljivo pred Bogom kakor pa da bi šli k sv. maši brez pra- vega namena spričevati svojo vero. iz teh besed Še ne sledi, da en glas velja za 30 maš, kakor mi podtika „Sočin" dopisn. Te najnovejše cvetke farovške agi- tacije se studom njemu zavračam, ker so liberalne in stare, kakor sam peklen- šček — cvetke vzgojene najbrže pod al- koholom, ki se navadno obilno preliva ob liberalnih agitacijah, izklile tudi na dan iz liberalne jezice nad dobro za- služenim porazom. Toliko komentara naj zadostuje k „Sočinim" besedam. Sapienti sat! Zlobnim bedakom pa niti boben ne zda. To trdi, doberdobski žup- nik kot agitator po sv. dolžnosti. Jožef S koči r. S Sežanskega. — Nesramno sum- ničenje. Širi se po Štjaku in okolici čudna govorica, da ima duhovska stranka letos plačati za škofove zavode 2 milijona kron. Zato se pa gospodje nunci tako poganjajo pri volitvah, da pride na vrh njihova stranka, da ne bo treba njim toliko vplačati, ampak da bodo morali kmetje. Sleparji! Kdo in kedaj je dal kak tak plačilni nalog in komu? Na dan, tatovi duhovske Časti! Smo vam na potu? Smo in bomo! Pri tern nesram- nem obrekovanju igrajo vlogo, kakor pravijo, neke vrste možje, ki bi imeli za vse prej skrbeti nego za prenašanje kvant. Pazite, ne prizanesemo nikomur! Kmet, ki j e šlišal. Politični pregled. Ministerstvo Bienerth pred padcem. Deželni zbori 4 „samonemških de- .žel", Qornj in Niže-Avstrijske, Solno- graške in Predarlške, so votirali dva zakonska načrta, s katerima se: 1. od- loča nemščina kakor uradni jezik za deželni zbor, deželni odbor in podrejene mu urade ter za občine; in 2. se določa nemščina kakor učni jezik za državna učiteljišča; privatne realke in privatna učiteljišča bodo smela izdavati veljavna spričevala tedaj, ako jim je nemščina učni jezik. Ti zakonski načrti so naperjeni v prvi vrsti proti Čehom in potem sploh proti vsem Slovanom. Čeravno naspro- tujejo osnovnim državnim zakonom, ki zagotavljajo vsem državljanom jednake pravice, so se dotični vladni zastopniki ven,dar izjavili, da bode vlada predlo- žila te zakonske načrte v sankujo in je to potrdil sam Bienerth nasproti neki češki depuiaciji. Naravno je, da je na- stalo vsled tega med vsemi Slovani in posebno pa še med Čehi najveeje ogor- čenje proti Bienerthovemu ministerstvu. Vse češke stranke so vsled tega skle- nile, zahtevati od čeških ministrov Za- ček-a in Braf-a, da podasta takoj svojo ostavko, kateri zahtevi se omenjena mi nistra ne moreta vstavljati. S tern pa, da izstopita češka ministra iz Bienerth- ovega ministerstva, je usoda tega mini- sterstva zapečatena, kajti na strani Če- hov stoje vsi drugi Slovani s poljsko ljudsko stranko vred. Take nasilne pro- tislovanske politike ni še nobeno mini- sterstvo do sedaj vodilo in prav z ozi- ••^™ no t/cn ta [\c\<\yn in hiv.^i češki zdaj pnčne boj na nož med Nemci in j Slovani. Vsi Slovani se bodo kakor en mož vzdignili. S. L. S. bo stala slejkoprej v tem boju v vrsti najodločnejših boriteljev zoper nemško nasilje in njih krivično nadvladje! Uradni list „Wiener Zeitung' je priobčil cesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 20. t. m. Parlamentarna komisija „Slovanske Bnote". Dr. Susteršič je sklical parlamen- tarno komisijo „Slovanske Enote" na torek, dne 19. oktobra. Z vprašanjem podraženja živil se je bavil avstrijski min,istrski svet 12. t. m. in sklenil ustanoviti komisijo, sestoječo iz ministrov Haerdtla, Brafa in Weiskirchnerja, ki imajo izdelati na- črte, kako preprečiti podraževanje. Darovi. Za „Š olski Do m". je došlo našemu upravništvu: Andrej Mesar, kurat v Lokavcu 2 K, ravno to- liko za slov. Alojzijevišče in za Slov. sirotišče. Spomin na Kanal. 7. 10. 1909. Takoj po volitvah, ko Križnič je pal, obiskal sem narodni, lepi Kanal, da tarn od domačih katero izvem, ki potlej jo znancem po svetu povem. Na „Soči črez most" tu me sreča nekdo, opleta z rokama, poveša glavö; klobuk mu potisnjen na levo je stran, na tla pogleduje, ko bil bi zaspan. Pogledam natančno in glej, kdo je bil! Sam Župan kanalski se tu je hladil. „O zdrav, gospod Križnič, kako je in kaj? Ste srečno dospel iz Gorice nazaj ?" „Kaj zlodja me vprašaš? Zadost farbarij Na zadnje sramoto še grenko izpij! V štafažo sem Drejcu že dvakrat se dal! In zdaj se mi v pest bo ta žabovc smijal I" „Kaj misliš, zakaj sem bil jaz kandidat? Zato ker me Drejc je pritiskal za vrat! Kaj ve* o agrarcih kotlar in mesar ? Vse prej sem kot kmet in ne bodem nikdar!" „Ta Gabršček zviti kar not' nas je dal, ker močno za svojo se kožo je bal. Agrarc liberalec vse eden je spak, kotlar je Andrejeu popolno enak!" „Pa tiho bodimo, tolažil nas je, da kdo za nakane te haše ne zve! Zato sem postal jaz njegov kandidat! Zdaj gre naj pa kožo on mojo oprat!" „Vse norca se dela z nedolžnih nas treh, katere nas Gabršček stisnil je v men; a počil je skrpani, oflikani meh, zdaj vse se nam roga; po tleh smo, po tleh!" Obupno zgovoril besede je te in zibal po „placo" šepave noge ... Jaz poslal za njim pa pozdrav sem še vroč: „0 Križnič Antonio, vse proč je, vse proč!!" B i c i k 1 i s t. Domače in razne vesti. Tombola v prid „Sloven- skeinu oirotišču'' bo jutri ob 4 in pol nadvorišču restavracije „Cen- tral" v Gorici. Kartele se proda- jajo pri upravništvu „Prim. Lista'1; v trgovini Likar, pri trgovki An- dlovec na sadnem trgu in v to- bakarni Krebelj. Na dan tornbole estavratijo ^cnuai . iritoAi^rjw no je tudi za pevsko zabavo. Pri- čakujemo obilne udeležbe. Ves či- sti dohodek je namenjen sloven- skim sirotam! Pozor voiivke. — Novivolivni red za deželni zbor je mnogim še premalo znan; zato je bil po nevednosti ali ne- marnosti onih, ki so volivue imenike sestavljali, marsikdo izpuščen iz vrste volivcev. To se je godilo posebno v škodo ženskam, ki imajo volivno pra- "vico v prvem ali drugem volivnem raz- redu za občinska starašinstva. Vse tiste ženske imajo volivno pravico tudi za deželni zbor v kmečkih občinah ali pa v trgih in mestih, nimajo pa volivne pravice v splošni kuriji. — Ženske, ki imajo volivno pravico za deželni zbor v kmečkih občinah ali trgih in mestih, morajo voliti osebno in ne morejo dati pooblastila, katero je dopuščeno samo v veleposestvu. Ženske, ki so bile izpuščene iz volivnega imenika, ne mo- rejo voliti in so bile tedaj prikraj- Sane za svojo volivno pravico. Naj pogledajo naši zaupniki vsaj zadnji trenotek, ali so žene volivke vnešene v ¦volivni imenik trgov in mest. Ljudsko tajništvo. — Hoteli smo že poprej v goriških listih opozoriti vse naše somišljenike na neko zelo važno zadevo. Da tega nismo storili do danes, je vzrok ta, ker smo vedeli, da bi zadeva vkljub vsej svoji važnosti v hudi volivni borbi ostala v ozadju in bi le malokdo imel časa, prernišljati o njeni važnosti. Zato prihajamo v jav- nost Še le danes. Goriška „S. K. S. Z." je s prvim oktobrom s pomočjo nekaterih so- mišljenikov otvorila „Ljudsko tajništvo", ki bo dajalo nasvete članom in somiš- Jjenikom „Zveze" ter pridruženih dru- štev. Vsak somišljenik se bo lahko obrnil na „Ljudsko tajništvo" v vseh zadevah društvenega in javnega živ- Ijenja, tako na primer v društvenih, zborovalnih, organizacijskih, občinskih, šolskih, službenih, delavskih, poselskih, vojaških in sličnih zadevah. Prav tako pa bo to tajništvo skrbelo za službe našim somišljenikom in za poštene uslužbence krščanskim delodajalcem. ¦Uradne ure bodo o ponedeljkih, in četrtkih od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih „Slov. kršč. soc. zveze" (Gosposka, ulica št. 6, drugo dvorišče). Tu se bodo sprejemala ustna vprašanja ob^teh urah; pismena pa vedno. Taj- nišfvo da nasvet takoj ali pa ga oskrbi pismeno v teku 8 dni. Ustni nasveti so brezplačni; za pismene nasvete se pa plačja najmanj 30 v, ki naj sevpošljejo naprej v znamkah. Pisma brez prilo- žene znamke se ne bodo reševala. V krogih naših somisljenikov se je želja; in potreba po takem tajništvu izražala že večkrat. Kolikokrat potrebu- jejo naši ljudje sveta, kako ^težko je včasih dobiti dober svet in kako drago ga je treba plačati. Zato ni dvoma, da se bodo naši somišljeniki z veseljem posluževali ugodnosti, ki jim jih nudi „1 j u d s k o t a j n i š t v o". Vse za- upnike prosimo, da na to opozore druge naše somišljenike. Odbor „S. K. S. Z." Kraševci, čitajte! Čujte, Kraševci, kako sodi o Vas „Soča", tista „Soča", ki Vas je povzdigovala v deveta nebesa dokler ste ji bili ob volitvah za štafažo in ste slepo volili tiste može, ki Vam jih je dela na krožnik. 0 priliki, ko ste vrgli Štreklja, piše: „Slučaj, ki se je primeril državnemu poslancu Štreklju nima kmalu primere v politični zgodo- vini. Ljudstvo, ki je tako fikfakovsko, ne zasluži, da se njegovi najboljši si- novi žrtvujejo zanj. Pravi, resnični mo- žaki morajo z žalostjo zbežati od takega pokvarjenega Ijudstva". Tako torej! Sedaj nakrat je postalo ljudstvo na Krasu flkfakovsko, pokvar- Jeno, kl ue zaslužK, da se njegovi naj- boljšl siuovl žrtvujejo zanjl Lansko leto pa je bilo ravno to ljudstvo vzor V VLgicu „LCLiuix.a.uiui wiYvuwauu«» m i voliicem v niših hribih. Da, da, vzor rodoljuba je vsakdo v „Sočinih" očeh, dokler trobi v njen rog! Ko spozna li- beralno slepcto in ji obrne hrbet, je največji zarukanec, pokvarjen človek ild. — Vrli nap redn i, zavedni sinovi kršnega Krasa so bili v „Sočinih" očeh lansko leto Kraševci. Ko so se pa otresli terorizma raznih liberalnih magnatov, jih zmerja „Soča" s fikfakovskim, pokvarjentm ljudstvom in napoveduje boj „raznim prodancem" in „podlim značajem". Kraševci, ne zabite teh žalitev! Na smetišče s takim listom, ki tako kruto žali zavedne Kraševcel Dr. Marko se je zopet oglasil v „Kmečkem Glasu". On hoče zdraviti „rane in notranje bolezni goriških Slo- vencev", a je sam zdravila najbolj po- treben. Temu revežu se namreč v glavi tako meša, da sam ne ve, kaj piše. Na- vedimo en sam značilen slučaj. Gospod' Marko je lani 5. junija trdil v „Našem Glasu": „Klerikalci nagovarjajo svoje za romanje na sv. Goro, celo v daljni Lourd, kar je v protislovju z evange- lijem". Te besede smo dobesedno pona- tisnili. In zdaj nam g. Marko v „Kmeč- kem Glasu" 7. t. m. očita, da smo iz njegovega stavka izpustili besedo „pro- cesijo" in besede : „kar je v protislovju z evangelijem". Ne eno, ne drugo ni res! Besede „procesijo" ni bilo v Mar- kovem stavku, torej je tudi nismo mogli izpustiti; da pa nismo izpustili besedij: „kar je v protislovju z evangelijem", lahko vsakdo razvidi iz „Prim, lista". Tu imamo dokaz, da dr. Marko res ne ve, kaj piše. Zato kličemo temu zdravniku „za rane in notranje bolezni goriških Slovencev": Medice, cura te ipsum! „Kmeöki Glas" si ni upal priob- čiti podrobnega razkaza oddanih glasov pri volitvah kmečkih občin. V kot lista je stisnil kratko poročilce ter zapisal: ta je dobil toliko glasov, ta toliko, iz- voljeni torej klerikalci. Jako čudno od lista, ki nosi naslov „Kmečki Glas", torej glasilo kmetov, kakor se štuli, a ne pove, kako so v tej in tej kmečki občini volili. Ustanovljen je bil nalašč za lanske volitve, da je pri istih huj- skal proti našim poslancem in da je potem poročal s številkami o vspehu svojega hujskanja, kar je tudi storil. Letos je ravno tako delal, a njegova hujskarija ni imela vspeha. Zato ga je bilo sram priobčiti številke, ker bi s temi povedal, za koliko so od lanskega leta nazadovali. Ali ni tako ? Sdo ne pozna sramote ? — Ta je pač tisti, katerega se je vrglo skozi vrata ven, pa sili zopet skozi okno no- ter. Gospod Lojze Štrekelj! Vas smo tako imenitno vrgli pri volitvah v splošni skupini skozi vrata in zdaj ste hoteli pri kmečkih občinah po sili skozi okno zopet notri priti. Ali se Vam ne zdi tako usiljevanje nesramno ? Volilec iz Avbera. 13 iger in šaljivlh prizorov za ženske uloge posebej in za možke ulo- ge posebej izda te dni v posebni knjigi „Narodna Tiskarna" v Gorici, na kar opo- zarjarno posebno bralna in izobraže- valna društva po Slovenskem. Šaljivi prizori so polni humorja in Jbodo med ljudstvom vzbudili cele salve smeha, ko se bodo predstavljali na odrih. Naročila sprejema uže sedaj „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini 9. Goriška podružnica „Društva slov, profesorjev" priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. oktobra ob* 10h dop, v hotelu pri „Zlatem je- lenu" s sledečim dnevnim redom: a) Odborovo poročilo. b) Volitev novega odbora. c) Morebitni predlogi. č) Slu- čajnosti. Za novince. — Tukajšni municipij je izdal naredbO; da se imajo novinci, ki so se rodili leta 1889 in so pristojni v mestu Gorica, prijaviti pri vojaškem oddelku municipija (Via Municipio št 7) OUTUIIJU T IIUVVIMV • uiim.uv. t Prošnje za uživanje ugodnosti po §§ 31., 32.. 33. in 34. vojaškega zakona se zamorejo uložiti od sedaj pa do konca meseca februvarja 1910 ali pa najkasneje do dneva nabora pri istem uradu. Tekom meseca novembra t. 1. se imajo tudi prijaviti vsi oni, ki so rojeni v letih 1889, 1888 in 1887 in ki imajo v drugih okrajih domovinsko pravico. S seboj imajo prinesti potovalne liste ali pa druge izkaznice ter zamorejo v gori omenjenem roku vložiti prošnjo, da se jim dovoli, da pridejo tukaj k na- boru, ali pa prošnje za olajšanja v vo- jaški službi na podlagi gori omenjenih paragrafov vojaškega zakona. Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 24 letnegr lvana Čermelj in njegovega 35 letnega brata Karola, oba iz Kamenj, na J5 rnesečno ječo, ker sta 8. avgusta 1.1. hudopretepla Andreja Kandus-a iz Vr- tovina. Osleparjeni duhovni. — Minule dni se je vršila v Gradcu kazenska razprava proti neki Treutier zaradi go- Ijufije. Omenjena Treutier se je namreč izdajala kot lastnico zavoda, ki izde- luje in popravlja cerk^ eno obleko ter druge v to stroko spadajoče cerkvene potrebščine. Obiskavala je duhovne po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in tudi po Primorskem ter jim iztirjala znatne vsote denarja kot predplačilo za naročena dela. Tudi je prodajala cerk- vene oprave, katere so se ji izročile za popravo, na svoj račun. Ne samo da ni izvrševala naročenih ji del, marveč na zahtevo tudi predplačil ni hotela po- vrniti. Okolo trideset duhovnov iz naših krajev ie bilo zaslišanih v Gradcu kot price. Porotno sodišče je Treutier zaradi tega obsodilo na petletno težko ječo ter pride po prestani kazni pod polieijsko nadzorstvo. Nesreoen konec ciganskega živ- ljenja. — Cigan Ciril Mayer, rojen leta 1874 v Kronbergu, a pristojen v Anhovem, je bil zaradi njegovih hudodelstev našim deželanom in meščanom še predobro znana oseba. Mnogi od njih se še mo- rebiti dobro spominjajo, kako so ga leta 1895 ne daleč od soškega mosta pri Pevmi, namreč na cesti, ki pelje ob Soči proti Stračicam zasačili redarji Humar, Pavlin in Butinjon oboroženega od pet do glave, s puško, z revolverjem in raz- nimi bodali, ter ga po daljši borbi are- tirali. Imel je na vesti vse polno tatvin in roparskih napadov. Zaradi vsega te- ga se je moral 1. 1896 zagovarjati pred porotnim sodiščem, katero ga je obsodi- lo na 8 let težke ječe in na tri leta po- silne delavnice. Po prestani kazni so ga vzeli k vojakom. Vojaška disciplina pa ni ugajala Mayerju. Porabil je prvo pri- liko, da je ubežal od vojakov in ubežal je na Laško. Na Beneškem je Mayer v družbi drugih ciganov nadiljeval svoje tätvine in roparske napade in bil sode- ležen nekega umora, ki se je izvršil v Čedadu in s katerim se je mnogo bavi- lo videmsko časopisje. Vsled tega je bil od italijanskih sodnih oblasti preganjan in zasledovan. Pred nekoükimi dnevi se je Mayer zopet prikazal v naši okolici. Videvali so ga blizu Solkana. Orožništ- vo je zaradi tega poskrbelo vse potre- bno, da bi se polastilo tega nevarnega cloyeka. Pred par dnevi sta bila Mayerju za petami dva orožnika. Mayer zapaziv- ši ju, je izpustil na nju jeden strel, ne da bi ju zadel in jima je potem izginil izpred oči. V torek zapazil je zopet ne- ki orožnik Mayerja blizu Ročinja. Ko mu je orožnik zaklical, naj se ustavi, spu- stil se je Mayer v beg proti Soči, ki je bila pa Še precej velika, z namenom, da bi skočil vanjo ter jo preplaval. Orožnik, posluživši se svujih pravic. pomeriljes puško na Mayerja ter izpustil dva stre- la, kojih jeden je Mayerja zadel ravno tik vode. Mayer se je zvrnil vSočo, ko- je valovi so ga odnesli ne ve se kam, Poskuien samomor. Včetrtek pred- poludnc okolo 9. ure si je hotel končati svoje življenje 29 letni delavec opekar Va- lentin Sova, doma iz Št. Viškegore v tolmin- skem f>olitičnem okraju. Ustrelil se je v ulici Ponte nuovo v bližini „Tirolerhofa" v sence. Smrtno ranjenega prenesli so ga v tuk. bolnišnico. Pod voz Je prišel v sredo popolu- dne na Verdijevem tekališču 6-letni deček Alojzij Nardin, stanujoč v šolski ulici St. 1. Hudo ranjenega prenesli so v bolnišnico. Deček je bil sam kriv svoje nesreče. Obešal se je namreč od zadaj na voz nekega iz voščeka ; a v hipu ko je skočil od voza, je pridirjal od nasprotne strani drug izvošček, ki je dečka jedva takrat zapazil, ko je bil pod konjem. Poginil je vol posestniku Antonu Remec iz Vitovelj St. 11. Vol je bil vre- den nad 400 K. V nedeljo popoldne se je pase! na senožeti in ko so ga prig- nali domov, je v par urah poginil. Ljudje mislijo, da je moral kaj strupenega požreti. Vol ni bil zavarovan in torej toliko večja nesreča za ubogega kmeta. Porotno sodišče. — V četrtek ob 1 • 2 po polnoči je na tržaškem porotnem so- dišču bila izrečena razsodba proti vlo- milcem v koperski stolnici. Na podlagi pravoreka porotnikov so bili obsojeni Rusich, Jenko, Norbedo in Plojer po 4 leta težke ječe, poojstrene z enim po- stom vsake tri mesece, Fumi 3 in pol leta in Bassi 5 let težke ječe, Tercion 1 leto in Persich 6 meseeev. Alojzija Plo- jer, Brandolin in Metuglio so bili opro- ščeni. Ferrer usmrčen. — Iz Barcelone poročajo: Vodjo španskih „svobodo- mislecev", provzročitelja zadnjih anar- histiških napadov na Španskem, Ferrera, so v sredo usmrtili. Ferrer je odklonil duhovnika. Ustrelil ga je oddelek infan- terije. Mož je plačal z življenjem stra- hovite grozote, ki jih je koncem julija aranžiral v Barceloni. Značilno je, da se je liberalno ča- sopisje vsega sveta zanj potegovalo, da Krojaška zadruga GORICA R n. Povodom pricete jesen- ske in zimske sezone dovo- ljujem si Vašemu blagoro- dju udano nazuauiti, da so nam došle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flanele, forštaj- ne in razno drugo blago. Do- voljujem si, Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim eenj. obiskom in si ogiedate vse novosti, ali pa blagovolite narociti vzoree kateregakoli blaga, koje Vam pošljem radovoljno franko na dorn, da se prepričate o nasi krasni in najmoder- nejši izberi. Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja te prošnje, bi- lježim odličnim spoštova- njem Teodor Hribar. bi bil pomiloščen. Mož je bil pač organ internacijonalne „Svobodne misli". Sto- ril je brezmejno zla tudi kot voditelj „Svobodne Sole", v kateri je troval špansko mladino in ji trgal iz srca vero ter ljubezen za domovino. Po vzgledu francoskih in laških framasonov so v sredo brezverci, na čeLu jim mazzinianci in socialisti tudi v Trstu uprizorili demonstracijo v pro- test, ker je bil vodja „Svobodne Misli", uprizoritelj strašnih morij, ropov in po- žigov julija v Barceloni. Franc Ferrer, v sredo ustreljen. Demonstrant! so prisi- lili, da se je več gledišč zaprlo. končno pa jih je policija razgnala. Upili so: Živio Ferrer! Doli klerikalizem! Mno- žico je nagovoril soc. demokraški po- slanec Pittoni, češ, tudi v Avstriji so take razmere kakor v Španiji. Pozneje okoli 11. ure ponoči je neka gruča svo- bodomislecev pozgledu barcelonskihbra- tov v ulici Molin grande razbila in ugasnila luči ter potem razdrobila vsa okna na cerkvi jezuitov in demolirala vso fasado. V četrtek pa je bilo v Trstu grozno razsajanje vzdivjane ljudske mase. S silo so zahtevali naj se zaprejo trgo- vine, kavarne. gostilne itd. itd. Kdor se z lepa ni udal, so mu šipe razbili. Pre- pevajoč in kričeč so korakali po niestu. Še celo tramvaj so napadli s kamni ter šipe razbili. Na več mestih je prišlo do krva- vih spopadov med štrajkujočimi in po- licijo. Ta se je branila s sabljo in z re- volverji. Več ljudi je hudo ranjenih; med njimi se nahaja tudi ena ženska. Nek policist je dobil kamen v glavo ter ima vsled tega 15 cm dolgo rano. Okolo 50 oseb je bilo aretiranih. 14 odnjih se bode moralo zagovarjati pred sodiščem- Tržaška „Edinost" je priobčila vče- raj p Ferrer-u uvodni članek, ki dela vso cast iidovskemu listu „11 Piccolo". Sadna razsfava pri Sv. Luuji ob Soci. (Konec.) Priznanje druge vrste so dobili: Hadalin A. in Zakriža 13'; liadalin Va- lentin iz Zakriža 14; Vončina Andrej iz Masore 130; Magajne Franc iz Masore 152; Prezel Stefan iz Ravni pri Cerk- nem 40; Kobal Franc iz Cerknega 23; Lapanje Ivan iz Jageršč 32; Selak Jer- nej iz Jageršč 46; Rafret Blaž iz Ma- sore; Kobai Janez iz Šebrelj 77; Er- Žen Filip• iz Qor. TrebuŠe; VonČina Ludvik iz Gor. Trebuše; Jan Matija iz Gor. Trebuše; Brešan Josip iz Gor. Tri- buše; Kos Mat. iz Kneže; Kavčič Ivan iz Ljubinja; Rutar Ivan iz Ljubinja 9; Pervanje Fortunat iz Prapetnega 76; Kuštrin Andrej iz Rakovca; Pipan An- ton iz Tolmina; Ljudska sola v Tol- minu ; Selak Jernej iz Jageršč 46; Str- gar Jožef in Loga 10; Fortunat Anton iz Modrejc 8; Monfreda Franc iz Modrejc 32; Kenda Gašpar iz Sv. Lucije 26; Kavčič Tomaž iz Modrejc 7; Valentinčič Štefan iz Prapetnega; Berlot .Josip iz Morskega 23; Valentinčič Anton iz Bod- reča 12; Berlot Franc iz Morskega 2; Cargo Josip iz Anhovega 38; Kurinčič Anton iz Iderskega; Kurinčič Franc z Iderskega; Miklavič ivan z Iderskega; Miklavič Anton z Iderskega; Uršič Ivan iz Mlinskega; Urbančič Anton iz Staro- sela 31 ; Kofol Ivan iz Sužida; Gruntar Ivan iz Kobarida 64; Ljudska sola — Kobarid; Pignatari Ivan iz Kobarida; Uršič Ivan z Idrskega 31 ; Kurinčič Ka- tarina z Idrskega; Kurinčič Anton z Iderskega 16; Fortunat Franc iz Čiginja 26; Pitamic Anton iz Volč 9; Konc Franc iz Volč 20; Gaberšček Valentin iz Volč 18; Lazar Josip iz Volč; Fortunat Lud- Vik iz Volč 19; Jermol Andrej iz Volč 21; Uršič Franc s Kozaršč 9; Kragelj Josip iz Modrejc 2; Bratuž Stefan s Ko- zaršČ 16; Brezovšček Josip iz Gor. Tre- Idrijce 3; Kovačič Venceslaj — Hotešek I — Idrija 50; Munih Matija s Kozaršč 13; Hvala Anton iz Slapa 17; Vogrič Andrej iz Slapa 12 ; Hvala Franc iz Roč 22 ; Kragelj Peter iz Volč 35; Florjančič Miliael iz Volč 37 (za orehe); Pregl Va- lentin iz kanal. Loma 54; Pavšič Franc iz kanal. Loma ; Levpušček Josip iz kan. Loma 23; Kofol Miha iz kan. Loma 30; Winkler Andrej iz tolm. Loma 39; Štru- kelj Josip, tolm. Lom; Pregelj Ivan, kan. Lom 27 ; Rutar Andrej Grahovo 31 ; Ivančič Alojzij na Kamnem 40; Bene- dejčič Anton iz Volč 68; Fortunat Franc iz Ciginja 26 ; Lužnik Andrej iz Volč 32 ; Zega Miha iz Kanala i. p.; Žnidarčič Josip iz Šeberjaka 36; Žnidarčič iz Bri- tofa 34; Bajt Štefan iz Lovisča 16; Bol- tar Josip iz Gorenjepolja: Dugar Janez iz Bodreža 20; Mavrič Miha iz Skale 132 (za orehe); Kovačič Alatevž iz Tre- bočnika 10; Murovec Josip iz Podmelca 46; Kovačič Ursula iz Sv. Lucije 2(); Valentinčič Anton iz Modrejc 20 ; Ohojak Anton iz Sužida 4. Gospodarske uesli. Razstava goveje živine. — V Go- rici bo 22. t. m. razstava goveje živine za občine goriškega sodnega okraja. iz- vzemši občino Ločnik, in pa za občine Dolenje. KoŽbana, Aledana in Biljana. Podeljevala se bodo darila v denarju, in sicer dve po K 50. štiri po K 40, šest po K 20 in osem po K 10. Kdor se ni še vpisal za to razstavo. naj stori to takoj! Pomoč vinorejcem. Pod tern na- slovom dobili smo z dežele ta-ledopis: Trgatev se bliža koncu. Po nekod so naši vinorejci jako zadovoljni s tr- gatvijo. kajti natrgali so več, nego so pričakovali. „Kmečki glas" in njegovi vo- ditelji ustanavljali so pred volitvami vinarske zadruge, ali to ustanavljanje je imelo zgolj agitatorični namen za ravnokar minule deželnozborske volitve. Da bi vendar le še nekoliko peska na- suli v oči zapeljanim vinorejcem, bobna „Kmečki glas" tudi v svoji zadnji šte- vilki o svojih vinarskih zadrugah in sicer tudi tam, kjer jih ni, kakor n. pr. na Gradišču, ter vabi kupce vina, naj se v zadevi nakupovanja vina obrnejo na te in čujte! na koga še — na „Kmečko banko". Vse to je seveda samo slepenje javnosti in goli švindel. Kajti kupci vedo sami, da je pač najboljše, ako se zaradi nakupa obrnejo naravnost do vinorejcev samih. Mi pa bi nekaj drugega svetovali, kar bi bilo velike koristi za vinorejce, ako bi se to uresničilo. Svetovali bi namreč, da bi se de- žela zavzela za naše vinorejce ter jim priskočila s tem na pomoč, da bi jim priskrbela posojil in sicer 5"/,, obrestnih proti temu, da jih vinorejec vrne koj ko vino proda. Ta posojila naj bi zna- šala toliko, kolikor znaša vrednost po- lovice pridelanega vina. Na ta način bi se obvarovalo kmeta, ki potrebuje denar, da ne bi bil siljen prodati špekulantom vino po prenizki ceni, kajti le revni kmetje so siljeni prodati vino za slepo ceno. Ravnotako bi se dalo pomagati tudi našim krčmarjem, ki nimajo do- volj kapitala na razpolago, da bi si pravočasno nabavili domačega pristnega vina za celo leto. Taki krčmarji naku- pujejo sedaj zaradi pomanjkanja kapi- tala le malo vina pri kmetih in po navadi že o veliki noči morajo romati po vino v vinske zaloge največ k židu, ki je v jeseni prav po nizki ceni od revnih kmetov kupil vino in je zdaj po visokih cenah prodaja našim krčmarjem. Ako bi se zamogel uresničiti ta naš nasvet, potem bi imeli dobiček od vina naši kmetje in naii krčrtiarji. Ne pa žid, ki se ni za pridelovanje vina prav nič trudil. Krniaškftsi nomočitika ač v Solkanu. I Od sobote 16. t. in. naprej se nahaja na izvoznem trgu vGorlci svetovno znani Hnaiomični muzej Traber, ki je odprt vsak dan od 8. ure ijutraj do 9. ure zvečcr. Tu je videti vse najbolj razširjene bolezni ter razni načini zdravljenja istilu Razstavljenih je veö nego 1000 novili in najpopoinejsih preparatov. Razlaganja se vrše vsak dan ob 10. in 11. uri predp., ter ob 2., 4., 6., 8. in 9. uri pop. Vstopnina 40 vin. — Vojaki do narednika 20 vin. — Dijaki pod 17.1. plač. 20 vin.. -^z-------------------¦_ Pobivajo se katalogi v vseh jezikih. ~---==^-^---— Pravo ime Schichtovega IZVLECKA ZA PRANJE je „Frauenlob". Ta je najboljši milovi prašek za omakanje perila in nadomestuje popolnoma beljenje pe- rlla na solncu. -----== Dobiva se povsod! --— — Doktor Hlojzij Pontoni se je preselil dne 15. oktobra 1909 v ulico Usina h. štev. 7. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnau (odgov. L. L u k e ž i č.) Naznanilo. Slav, obciinstvu uljuclao naznaujam, da sein prese- lil svojo podružnico, združeno s prodajalno in de- lavüico, iz Gosposke ulice št. 1 v MT Raštelj št. 32 (v lastno hišo). "Wi Z oziroin na to, da imam tamkaj že vec let obsto- jeco delavnieo in prodajalno, born laliko postregel slav. obcinstvu / zmcrnojsimi conami in tocnejšo postrežbo. Za nadaljuo blagohotno naklonjonost se toplo pripo- rocam ^ , rn j. ^ cevTjarsfu mojster.