r:
N«»lor — Address:
NOVA DOBA
6117 St. CUir Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
:r»c
(NEW ERA)
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske a!i slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
“□1
II v n
'l n
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15t.h, 1925.
No. 51 — ŠTEV. 51
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 19TH 1928 — SREDA, 19. DECEMBRA 1928
VOL. IV — LETNIK IV.
DROBNE VESTI IZ
Cu
r/	-------
-f Občni zbor Slovenske Narodne Čitalnice, ki ima svoje prostore v Slovenskem Narodnem | Domu na St. Clair Ave., se vrši v četrtek 20. decembra. Začetek točno ob osmi uri zvečer, pitalničarji so vabljeni, da se občnega zbora v obilem številu Udeleže.
A
Pretečeni petek 14. decembra se je vršil redni občni zbor Slovenskega Sokola v Clevelandu. Upravni odbor za leto '5029 je bil izvoljen stari, namreč:	Joseph Žele, starosta;
pgnac Kos, podstarosta; Janko Rogelj, tajnik; Frank Šo-'er, blagajnik. Načelnikom telovadcev je bil ponovno izvoljen w’at John Marinšek.
I! Na večer 13. decembra je dramsko društvo Triglav, v zve-j*i s St. Clair Merchants Improvement Association in Community Welfare Club, priredilo Zanimivo “vaudeville” predstavo, katere čisti dobiček se porabi za božična darila revnim slovenskim družinam v Clevelandu. Predstava je bila sijaj-Ijtio obiskana in je posetnike v gsPlošnem prav zadovoljila. Ne gpore se trditi, da so bile vse ||očke prvovrstne, toda, kot ce-|f°ta je predstava ugajala. Med | Hi bolj še točke gotovo lahko | dejemo:	petje gospe Pavle
\ Lovšetove, operne pevke n l^jnbljane, petje domačih ftevk I Josephine Lnusčhe iri Mary l^dovich in čarovnije mojstra J. §1 Grdine. Sploh pa gre pri-ŠsNanje vsem, ki so se v eni ali fprugi kapaciteti na odru žrtvo-|pali za plemenito stvar, in se-fr^da tudi obenstvu, ki je pri’ §Nditev v tako častnem številu Iposetilo in s tem pripomoglo do J lepega finančnega uspeha.
A
/ 1
j 1 Slovenska mladinska šola Slovenskega Narodnega Doma priredi v pondeljek 24. decembra pVečer zanimivo božičnico v avditoriju Slovenskega Narodne-* pa Doma.	Začetek ob sedmi
jllri zvečer. Vprizorjena bo lepa mladinska igra, nakar nastopi Miklavž, ki bo obdaroval ;|°troke. Tudi naraščaj Slovenskega Sokola bo pri tej priliki j °bdarovan.
 o--------------
DANAŠNJA IZDAJA
I	NOVE DOBE
i i
TEDENSKI PREGLED
čitatelji bodo našli v današnji vMevilki poleg običajnega gradila tudi nekaj “priboljška”, ker jSe za božične praznike spodobi j Priboljšek tudi v duševni hrani.
I priboljšek so v glavnem omo-] bočili listu naklonjeni sotrudni-
I
Lep članek “Ivanu Cankarju j v spomin” je napisal za Novo I bob o naš slovensko-ameriški I lesnik in skladatelj Mr. Ivan j Norman, znan po svojih pesmih ?i? pesniških prevodih mnogim |: deviškim Slovencem.
I Ljubko mladinsko bajko “Pre-I "risani Jurček” je napisala go-1 s»a Pavla Lovšetova, operna in j °ncertna pevka iz Ljubljane, j se začasno mudi v Ameriki.
"Tri božične štorije” je napi-I za Novo Dobo Mr. V. J. V., I katerega originalne črtice in j Prevodi so bili v tem listu že j Večlcrat priobčevani.
“Pred petnajstimi leti”, se 1 ^enuje zanimiva črtica, katero J Je iz lastnih doživljajev napisal I s°brat Janko N. Rogelj. On je j tatcljem, Nove Dobe že znan I številnih spisih, delegatom I ktošnje konvencije JSKJ pa še
UNIJSKI DELAVCI, zaposleni v tovarni David Adler & Sons Clothing Co. v Milwaukee, Wis., ki so bili izprti 2. aprila, dasi je pogodba s tovarno potekla šele s 1. majem t. 1., so dobili na okrožnem sodišču zadoščenje z odločbo, da morajo lastniki tovarne izplačati svoto $75,000 v zamujenih plačah, Sodišče stoji na stališču, da je bila pogodba enako veljavna za tovarno in unijo, in da bi jo morali obe stranki enako vpoštevati.
V ZVEZNEM SENATU je bila sprejeta predloga za zgradbo takozvanega Boulder jeza na reki Colorado. Proti tej predlogi so vodili hud boj zastopniki električnega trusta. Sprejeta predloga se precej loči od predloge sprejete že prej v nižji zbornici, torej bo poseben odsek, sestoječ iz članov obeh zbornic, skušal priti do gotovega kompromisa, katerega bosta morali potem obe zbornici potrditi, predno se predloga predloži predsedniku v podpis.
BOJNO RAZPOLOŽENJE v južnoameriški republiki Boliviji se še ni poleglo, in predsednik Hernando Siles je odgovoril na noto Lige narodov, da za enkrat ni mogoča mirna poravnava med republikama Bolivia in Paraguay. Panameriška konferenca, ki zboruje v Wash-ingtonu, je ponudila za rešitev spora med Paraguayem in Bolivijo svoje posredovanje. Zadnja poročila javljajo, da je vojaštvo Bolivije zavzelo nekaj paraguayskih obmejnih fortov in da je republika Paraguay odredila mobilizacijo.
V WASHINGTONU se je sešla International Civil Aeronautics konferenca, katere so -,e udeležili zastopniki 50 narodov. Konferenca se bavi z ukrepi večje varnosti zračnega prometa. Zborovalce je pozdravil tudi predsednik Coo-lidge, ki je povdarjal, kolike važnosti je zračni promet za Zedinjene države.
Kot častni gost na konferenci je Orville Wright, eden izmed obeh bratov, katerima se je posrečil prvi polet z aero-planom. To je bilo 17. decembra 1903. Konference se je udeležil tudi Charles Lind bergh, kateremu je bila izročena Harmon kolajna mednarodne lige avijatorjev za največji čin avijatike v letu 1927. Lindbergha je pri tej priliki spremil na oder prvi uspešni letalec Orville Wright.
BOLIVIA IN PARAGUAY
Baš ob času ko zveni v ozračju božično geslo “mir ljudem na zemlji,” sta se prav nekr-ščansko sporekli južnoameriški republiki Bolivia in Paraguay. Spor je tako resen, da so diplomatski zastopniki obeh republik pobrali svoje kovčeke in odšli hladit svojo jezo v domovinske wigwame. To ne bo tako enostavno, ker tam doli onstran ekvatorja imajo zdaj višek poletja, oziroma tak letni čas, kot je pri nas o Kresu. Mogoče je to vzrok, da nimajo tistega božičnega razpoloženja, kot ga nam o Božiču pričara gorak zapeček.
Bolivia je velika dežela, saj meri nad pol milijona kvadratnih milj, torej približno toliko, kot ena šestina Zedinjenih držav. Je pa še zelo redko naseljena, ker prebivalstvo republike se ceni komaj na tri milijone oseb. Od teh je 50% Indijancev, 25% mešancev, to-
ANGLEŠKI KRALJ Jurij je še vedno nevarno bolan in njegovo okrevanje je dvomljivo Prestolonaslednik, princ wale ški, se je z največo možno naglico vrnil v London iz Južne Afrike, kjer se je mudil na lovu. Tudi mlajša dva kraljeva oinova hitita domov.
INFLUENCA se polagoma širi od zapada preko srednjega zapada in vzhoda. V mnogih krajih so oblasti zaprle šole Epidemija je bolj lahkega značaja kot je bila pred leti in zahteva le primeroma malo smrtnih žrtev, bolnikov pa je mnogo.
ZDRAVNIŠKI NASVETI :	OREHI	IN	LEŠNIKI
‘Munšajn” — “Influenca’’ “Pljučnica” “Smrt.’’
1?
posebej kot konvenčni zapisnikar.
Po eno krajšo črtico vsaki sta poslala sobrata Frank Troha iz Barbertona in Joseph Rudolf i, Omahe.
rej odpade na kavkaško pleme le 25 prebivalstva. Dežela je po večini visoka planota, zelo pripravna za poljedelstvo in živinorejo; ima pa tudi mnogo dobre rude.
Na vzhodu meji Bolivia na republiko Paraguay, ki meri le okoli 200 tisoč kvadratnih milj. Prebivalstva šteje približno en milijon. Tudi Paraguay je v splošnem dežela poljedelstva in živinoreje. Glavni izvoz dežele tvori živina, kože, les in tobak.
Zanimivo je, da nima ruti Bolivia, niti Paraguay dostopa do
morja, torej nobenega morskega obrežja in pristanišča in ni-cake mornarice. Vse druge de-ele ameriškega kontinenta imajo dostop do morja.
Vzrok sedanjega spora med ■jbema republikama je obširno, po večini še nerazizkano ozem-je, imenovano El Gran Chaco, d leži med njima. To ozemlje je pravzaprav “no man's land,” dasi ga namišljena meja deli nekako čez polovico. Obe državi vzdržujeta po nekaj straž na sni ali drugi strani namišljene meje, med temi stražami je pri-?lo do bojev, in padlo je nekaj vojakov na obeh straneh. To je bil povod za pretrganje diplomatskih zvez med obema republikama in za vojno razpoloženje.
K sreči pa ni dosti možnosti, la bi prišlo do prave vojne, in temu je vzrok baš sporno jzemlje El Gran Chaco. To ozemlje je petkrat tako veliko kot naša država Ohio. Velike irmade, četudi bi jih republiki meli, bi se sploh ne mogle doječi. El Gran Chaco je po večini ogromna suha planota, ki tii pripravna za poljedelstvo, in niti ni dosti prida za živinorejo. Cest in potov ni in o želez-lici ni govora. Tuintam životari kako pleme siromašnih in bojevitih Indijancev. Ce bi armada ene republike hotela napasti drugo, morala bi najprej prekoračiti ogromno suho pustinjo, kjer so vsi pogoji, da bi napadalno armado uničil glad, žeja ali pa sovražni indijanski rodovi, predno bi zagledala prvega oficijelnega sovražnika. Stalne armade ima Paraguay približno en tisoč, Bolivija pa sedem tisoč mož. Več ali manj zanesljive neorganizirane rezerve ima Paraguay sto tisoč, Bolivija pa 230 tisoč. Ker je za vojno treba denarja, denarja in še enkrat denarja, tega pa obema republikama manjka, Stric Sam se bo pa tudi stokrat premislil, predno ga bo posodil, je verjetno, da bo ostal “mir lju-
Kombinacija štirih gori navedenih stvari daje največ dela pogrebnikom. Da ta kombinacija (zveza) v pretežnih slučajih v resnici pospešuje smrt, o tem ni treba dvomiti. Ako tega ne veruješ, le preštudiraj zgodovino življenja prihodnje žrtve.
Nedavno smo govorili, kako takozvani munšajn, pospešuje oslabelost v človeškem telesu, vsled česar se pacijent ne more braniti napadom bolezni. Ako torej kak prijatelj “munšajna” zboli vsled influence, je zanj manj prilike do okrevanja, kakor pa za onega, ki ne vživa strupenega žganja. Morda slučajno tak bolnik začasno okreva, ali se iznebi influence, ni pa
še s tem na varnem, kajti po prestani influenci še lahko sledi jetika; vse to je odvisno od vaše telesne odporiie sile. Jetika se lahko pojavi že tez nekaj mesecev ali šele čez eno leto.
Pred vsem vam svetujem, da ne pijete več “munšajna”. Vži-vanje te strupene pijače ni samo v nasprotju z navodilom zmernega življenja, ampak je tudi v nasprotju s postavami naše dežele. Vsak'vesten državljan bi moral deželne postave izpolnjevati.
če se vas loti influenca, bodite zelo pozorni in ne pustite te bolezni v nemar. Ne odlašajte, da ne bo prepozno. Zdravniška pomoč danes vam ne bo samo življenja rešila, ampak vas bo tudi obvarovala pred velikimi denarnimi stroški. Ali ni to velike vrednosti?
Nikdar ne bodi v bolezni nepremišljen in ne prenagel, če te vrže bolezen v posteljo, zdrži toliko časa, da popolnoma okrevaš. Ne izgovarjaj se: “Še- en dan ali pa še en teden, to je vseeno.” Razliko in posledico boš pa gotovo sam skusil ali pa tvoja družina.
Čudno, da za razne druge nepotrebne stvari večkrat potrošimo mnogo denarja, med tem, ko se ne zmenimo dosti za lastno zdravje v slučaju bolezni. Vsak slučaj influence postane lahko pogubonosen, ker se večkrat influenca razvije v pljučnico, kasneje pa v jetiko ;ti bolezni pa ni-;ta nobena šala. Ako si že enkrat bolehal za influenco, skrbi zato, da se iste docela iznebiš. Če si za časa te bolezni krvavel iz nosa, pljuval kri, če te še boli v prsih ali če te vročica napada proti večeru, tedaj gotovo pokliči kakega izkušenenega zdravnika; ravnaj se natanko po njegovem navodilu. Ne jemlji zdravil, katere ti domači, nevedni sorodniki priporačajo; s tem si bolestno stanje le poslabšaš. Kako te naj potem zdravnik zopet ozdravi V žal, da dosti ljudstva od zdravnikov čudežev pričakujejo. To je nemogoče.
Jetika v prvem stadiju je še ozdravljiva bolezen, neozdravljiva je pa če jo zanemarite in če se ne ravnate po zdravnikovih navodilih. Najboljši prostor za jetičnega človeka je bolnišnica; vse bolnišnice pa takih pacijen-tov ne jemljejo v oskrbo, ampak le gotove in posebne; to pa ravnajo vsled tega, da bi se drugi bolniki od njih jetike ne nalezli.
Dr. Jos. V. Grahek.
lem na zemlji,” četudi si re publiki napovesta vojno na papirju.
O Božiču vidimo skoro v vsaki hiši na mizi posodo orehov in lešnikov. Orehi so različnih vrst, pomešani navadno še z mandeljni. Tudi otroci dobivajo med darovi, katere prinaša Santa Claus, orehe, lešnike in podobno sadje.
Na Slovenskem tudi spadajo med dobrote božičnega večera orehi, lešniki in posušeno sadje.
V tej deželi imenujejo orehe, kot smo jih poznali v starem kraju, angleške orehe (english walnuts), to menda iz vzroka, da jih ne zamenjujejo z drugimi orehi, ki imajo domovinsko pravico v tej deželi. Pravi orehi so bili vsekakor prinešeni iz Evrope. Po državah vzhoda in srednjega zapada ne vidimo dosti pravih orehov, pač pa jih goje na pacifičnem obrežju, posebno v Californiji. Južna Ca-lifornija producira velike množine najfinejših orehov, z velikimi jedrci in tanko lupino Precej orehov se tudi impor-tira iz Evrope, posebno iz Španije in Italije, toda ti se v splošnem ne morejo meriti z ameriškimi.
Lešnike menda tudi pozna vsak Slovenec. Skoro vsak izmed nas, ki smo se priselili iz Evrope, je v svojih otroških letih stikal za lešniki. Leska le malokdaj raste kot drevo, ampak večinoma kot grmovje. Ameriški lešniki se le malo razlikujejo od evropskih, in rastejo v mnogih državah vzhoda, srednjega zapada in severa.
Amerika ima več vrst orehov, ki rasto divji, ali pa so posajeni ob cestah jn poslopjih za senco in okras. Posebno znan je “pecan,” ki je menda doma v osrednjih državah našega juga. Najbolj pa se zdi da uspeva v državi Texas, kjer se razvije v ogromna drevesa. Sadeži “pecana,” oziroma orehi, so podolgasti, z gladko in tanko lupino in sladkim, duhte-čim jedrcem. Poznan je tudi črni oreh (black walnut), ki raste skoro po vseh državah naše Unije. Jedrca tega oreha so zelo oljnata in nekoliko grenkljastega okusa. Mnogo-kje raste tudi “butternut,” katerega sadje je tudi užitno. V vrsto orehov spada dalje “hickory,” katerega je najti skoro povsod, kjer uspeva listno drevje. Hickory je več vrst. toda vsa rodijo sladke užitne orehe. Po navadi imajo ti orehi izredno trdo in debelo lupino, in vsled tega le bolj malo jedrca. Les hickory dreves je pc navadi zelo trd in cenjen za različne lesne izdelke.
Vsi omenjeni orehi, razen “angleškega” so divji in spadajo rned ameriška gozdna drevesa. Sadje vseh je užitno in se navadno lahko proda. Najbolj cenjen pa je “pecan,” in njegov sad prinaša navadno najboljše ceno.
Različne vrste orehov so prišle nekako do veljave v tej deželi šele v zadnjem desetletju. V mnogih državah jih sadijo za senco in okras ob cestah, farmerji pa so jih pričeli saditi ob ograjah in sploh po prostorih, ki niso za drugo porabo. Oreh je zadovoljen skoro z vsako zemljo in ni podvržen različnim rastlinskim škodljivcem. Pri tem ne rabi skoro nikake oskrbe.
Mandelj i, ki so priljubljena primes božičnim orehom, ne spadajo v njihovo vrsto, ampak so v bližnjem sorodstvu z breskvo in marelico. Cvetje in listje mandeljev je podobno (Dalje na 4. strani).
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Kakor javljajo iz Maribora, se je letos iz mariborske oblasti izvozilo doslej nad tisoč vagonov sadja, večinoma jabolk. Največ sadja se je prodalo v Nemčijo, na Holandsko in na Švedsko. Povoljnejše cene (štiri do pet dinarjev za kilogram) je doseglo le sortirano sadje, sicer so se jabolka povprečno prodajala po tri dinarje za kilogram.
Dvojni tir na progi Zagreb-Zidani most. Kakor poročajo iz Zagreba, se početkom prihodnjega meseca prične z gradbo drugega tira na doslej enotirni železniški progi Zagreb-Zidani most. Projektirano je tudi znatno povečanje zagrebškega kolodvora za tovorni promet.
Nedavno je na Jesenicah nenadoma preminul g. Jožef Kos, župnik v pokoju na Jesenicah. Po večerji se je vsedel v naslonjač in ko ga je nekoliko kasneje hotela kuharica nekaj vprašati, je s strahom opazila, da je župnik mrtev. Zadela ga je srčna kap. Gospod Kos, ki se je rodil leta 1861 v Šmihelu na Dolenjskem, je bil tiha in blaga duša, ki se v politične zadeve ni vmešaval nikoli.
Bivši vstaš Peter Zgodič v avdijenci. Peter Zgodič, bosenski ustaš iz leta 1875, je bil te dni sprejet pri kralju v avdijenci. Zaslužni starec se je v svoji bedi obrnil za pomoč na zadnje svoje upanje — kralja Aleksandra. Kralj ga je ljubeznivo sprejel in mu kot prvo pomoč nakazal 3,000 dinarjev ter mu obljubil, da se bo zavzel za nujno rešitev gmotnega vprašanja vseh vstašev iz one dobe.
Živinozdravniku g. L. Fuxu, metliškemu domačinu, je po dolgotrajnem prizadevanju uspelo ustanoviti živinorejski odbor za sodni okraj Metliko. Novi odbor si je nadal nalogo da v okraju živinorejo temeljito povzdigne s poučnimi predavanji, preskrbitvijo dobrih plemenjakov, prirejanjem razstav, povečanjem produkcije krme, prostovoljnim in medsebojnim zavarovanjem živine proti nezgodam itd.
VSAK PO SVOJE
Novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav, Herbert C. Hoover, je že vedel zakaj se je podal na obisk južnoameriških republik na krovu vojne ladje. V Centralni in Južni Ameriki je podobno kot na Balkanu: če ni revolucije, je pa vojna. Pravkar si republiki Bolivia in Paraguay kažeta jezike preko “no man’s land.” K sreči sta obe prepirljivi republiki oddaljeni od morja, ter nimata nikake mornarice. Mr. Hoover je torej na krovu U. S, vojne ladje Maryland popolnoma varen.
*
V nekem starokrajskem listu sem čital nedavno obširno poročilo o izvolitvi Hooverja predsednikom Zedinjenih držav. List izraža nezadovoljstvo nad izidom volitev, češ, da je Hoover tiste vrste človek, ki se bo v prvi vrsti brigal za Ameriko, za druge dežele pa le v toliko, kolikor bo v interesu Zedinjenih držav, V koliko je poročilo resnično, ni moj namen preiskovati; neumljiva pa mi je jeza dotičnega lista. Ali naj se predsednik Zedinjenih držav bolj briga za Albanijo in An-dorro, kot pa za svojo deželo? Kaj bi Cehi rekli predsedniku Masaryku, če bi se bolj brigal za druge dežele kot za Čehoslo-vakijo!
♦
Pri oknu veleslavnega uredništva, . skozi , katero j e “krasen” razgled po mračnih strehah in zakajenih dimnikih, je že od poznojesenskih dni borno životaril bolehen koleus. Vselej, kadar sem ga pogledal, sem se spomnil tiste Župančičeve: “Za temi okni zamazanimi je moja Margareta; brez žarkov razkošnih, brez cveta . . .” Za temi okni zamazanimi je životaril moj koleus. Vejice so se. mu sušile druga za drugo, živordeče listje je bledelo. Nazadnje je ostal samo en šibek vrh, z desetimi jetično bledimi lističi. Sicer pa ni čudno, saj ga že od oktobra ni več pobožalo solnce. Zadnje čase je tuintam videl solnčni sij skozi okno, petnajst čevljev oddaljen na strehi tiskarne. To mu je seveda toliko pomagalo kot lačnemu psu klobase, ki jih gleda skozi okno.
Dr. Sardoč, dr. Dekleva in akademik Pahor v Trstu so bili pred dnevi po nedolžnem obsojeni na konfinacijo in prepeljani na Liparske otoke, kjer fjodo morali bivati pet let v pro-gnanstvu kot žrtve samo zato. ker so Slovenci.
V okolici Siska je industrija-lec Teslič v globočini 75 metrov naletel nedavno na gorljivi plin “metan.” V svrho raziskava-nja je Teslič pozval iz Nemčije priznane strokovnjake na tem področju, ki so ugotovili, da se pod Siskom nahaja silna množina plina, oziroma nafte in da bi bila ekploatacija zelo rentabilna. Po njihovih navodilih je Teslič kopal še naprej na ta-kozvanem Galdovem, pri čemur se je pokazal senzacionalen rezultat. Dočim je bilo treba prej kopati 200 metrov globoko, je na Galgovem zadostovalo samo 26 metrov, da so prišli do plina, in to še v večj množini. Tovarnar Teslič kop lje še naprej pod vodstvom inženirskega specialista iz Frankfurta.
Pa se je neko mračno popoldne pretečenega tedna prizibal v uredništvo zajetni Jim Slapnik, ki ima svojo cvetličarno na 6113 St. Clair Ave., to je prav v sosedni hiši. Ko je zagledal moj koleus, je zmajal z glavo in me vprašal, kako morem gledati tako rastlinsko jetiko v sobi. Odgovoril sem, da bi si pač želel kaj lepšega, toda dolarji da so baš v tem predbožičnem času vsi splašeni in zdivjani. Mož ni dejal nič več, samo popraskal se je pod klobukom, zasukal se v precejšnem kolobarju, in odšel. Čez deset minut se je že v slavnem uredništvu pojavila krasna, rožno-cveteča begonija, katero je spremljalo ustno izročilo, da jo za Božič nadomesti druga, večja in močnejša, če se ta ne bo mogla nove službe privaditi. Za Božič, da se bo kar trlo naj-lepših cvetlic v Jimovi cvetličarni.
Jetični koleus je romal brez ceremonij v slavni uredniški koš, za temi okni zamazanimi pa se mi smeje rožnolična begonija.
*
V Los Angelesu je nedavno (Dalje na 4. strani)
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m
:HIIItll!IliilSIIil!lllliIEIIIEISlIIII]IIIII!ll!IillllIIIIIIIIII12llllSIIIIIIlIIIIllllllllllllllIIIilllli:ilIllll(iEIIII!I'IIIlIE!llESIIBIiiaSiilI!lfIIIS13illlI3llllItEllll8!l21l!EEE]IiiIlI{lllIlSIIIliIIStlIIlli!l!i:»{!iIISIIESIjtSi!!S311IkIli8i!2iISIl!lSIZSIE2IISIIlil!!I'Ii&811111llIIIIIllll5SžllItIlll{IIfiiI22!S!llltlllSl!lllSlllllllllllllllII2CliIlIlBl!3SIISlI(IiimiiI£t2iC
77VO/P, p-yytr jTiGc>y? **yy>o
c?y~ yyy*r ^rrr^ryy^yyy^/<^yy^'
It Just Happens That the Date of the Birth of Jesus Coincides With That of a Celebration, Common To Nearly All Peoples Since Prehistoric Times, in Honor of the Return of the Son To the North.
Christmas is far older than the Christian religion. It long antedates earliest history. By origin, it is a celebration of the return of the sun to the northern hemisphere. Its old name, Yule, is derived from the Scandinavian, and means Wheel. The wheel was supposed to represent the path of the sun, and the principal Norse divinity, Thor, was the sun god.
Christmas in pre-Christian times was the festival of the solar solstice—the date at which the sun, having reached the end of its journey southward, starts to come back. It was celebrated by the ancient Romans as the Saturnalia, in honor of the sun god, and the early fathers of the church took it over, converting it into a Christian holiday.
All European peoples in their early history were sun-wor-shipers. The Mayas the Tol-tecs and the Aztecs regarded the sun as the chief of the gods. So, indeed, did the Indians of North America.
The principal deity of all the Mediterranean region in early times was Baal, the sun god. In Carthage and Egypt, even in Palestine, live infants were sacrificed in the fires of his altars.
Sun Worship In Ancient Rome
At the time of the beginning of the Christian era the Romans had lost to a great extent their belieff in the gods of their fathers. A religion of sun-worship, said to have been brought from Persia, spread rapidly among them, to be replaced some centuries later by
the Christian faith. To satisfy the demands of this cult, The Emperor Constantine (it is said), himself half a heathen,, though he had embraced Christianty, shifted the holy day of the week from the seventh day (Saturday) to Sunday. This shift was long a matter of bitter, ecclesiastical controversy, but was eventually accepted.
The ancient Celtic peoples of the British isles—the early Britons, the Welsh, and the Irish—were sunworshippers. Their priests were the Druids of old, on whose stone altars sacrificial fires were burned in honor of the solar divinity. To them a sacred plant, by reason of its magical mode of growth, was the mistletoe, which even at the present day is associated with Christmas. As late as the seventeenth century it was commonly believed that a sprig of mistletoe worn at the neck afforded protection against witches.
Customs that spring from religious beliefs have a marvelous vitality. The early Christian church did not try to forbid them; it was wiser to adopt and adapt them. The wreaths and garlands of the joyous and wildly festive Saturnalia became symbols of Christian rejoicing. The candles that illuminated the pagan temple« were deemed equally appropriate for Christian shrines.
Wassail And Mince Pie.
The Northmen drank their festal ale from the skulls of enemies, slain in war. The “wassail bowl,” still used at
yyyr <ryyy>Ps?yycr/r yyy yyy^ c'*'/pys'yy7x!s' /OjLsrr c?y- yyy£-yy&y^y /yy<&/syys'
^c>yyyfyy~ /7- /J" s7/y//v>yGyr oy~ yy/sr^TGy'/27~//?yy sS'O'yy c?&&. /Ps?
<_y<y/Ds?S' y>p^ryr~
yypyryrs'yyyyy£-y<yco sr/py: yy<yyy<? wyyyyy yyrs?(?<£rj''&/-^so&s?si ^yyyyc/yW/pyr ^-y^yyy-owyy. y' ^y^ypyyyry?
Christmas-tide by many an old family in England and in Scandinavia, is a polite modern edi- | tion of the ancient skull, and in it is brewed a special ale, spiced with ginger and nutmeg.
The first mince,,rpies were made customarily in the shape of a manger. Of the origin of plum pudding as a Christmas dish there is no certainty, though there has been much speculation on the subject. But Santa Claus—old Saint Nick—• who is he? He is the sun god in person.	I
In oldtime Scandinavia the Yule log was burned in honor of the sun god Thor. But the custom seems to have found its way to other parts of Europe. Thus the Serbs of today regard the Christmas log as an object of worship. It is baptized with wine, anointed with oil, and “fed” with honey. When it has been burned, the charred remains are used as medicine for man and beast. Scraps of it are attached to fruit trees, to make them bear, and the ashes are sprinkled upon cabbages, to protect them from insects. Not so very long ago, in a certain village of Perugia, in Italy, there was much discussion among the local authorities as to whether a lightning rod or a brand from the last year’s Yule log would best serve to protect the church steeple. The final decision was in favor of the log, which, fastened to the cross at the top, re-
mained long in place. Picturesque Christmas Customs
Among the Serbs in ancient days every household had its own family god. When they became Christians, they bap- , tized the domestic divinity and j made it the patron saint of i the family. Usually the saint is represented by a portrait hung on the wall, painted in (he Byzantine style with a gold background, and on Christmas Eve an oil lamp is suspended in front of it.
Many Christmas customs, in various parts of Europe, manifestly hark back to pagan times and are intimately mixed up with ancient 'folklore. Surely pre-Christians are the picturesque demons called “karkalan-za,” who in the Balkans make their appearance 011 Christma:; Eve and prowl about till cockcrow, protesquely masked. During Christmas week masked mummers go about from village to village, presenting a sort of open-air play, the plot of which is presumably centuries old, yet which gives highest entertainment to delighted crowds.
In Spain at Christmas-tide toy representation of the Nativity are sold in all the shops. They are called “naciamentos,” and exhibit the infant Jesus in his manger, with Joseph and Mary, the Magi, angels and even the animals of the stable. The figures are usually of painted terra cotta. Some of
these toys are elaborate and expensive. Others are boxes which, when the lid is lifted, disclose to view the Garden of Eden, or it may be Heaven, with angels playing on archaic musical instruments. One could hardly imagine an angel playing the piano or a saxophone.
A Female Santa CJaus
In Russia, on Christmas Eve, an old woman named Baboush-ka comes down the chimney, bringing gifts for Children. When the three Wise Men were approaching Bethlehem, they met a peasant housewife who was busy housecleaning. Learning their errand, she asked them to tarry until she could go with them; but, being pressed for time, they told her to follow. This she presently did, but lost her way; and ever since then Baboushka has been roaming the world in search of the holy Child.
In the Philippines children do not hang up their stockings, but on Christmas Eve put out their shoes, usually on the window ledge., They know no Santa Claus, and it is to the three Kings—the Wise Men of the sacred story—that they look for gifts. Youngsters address letters of petition to one or another of them. Dwellings have no chimneys in that far-off archipelago, no artificial heat being needed, and a stovepipe stuck through the roof serves to carry off the smoke from cooking. It would be manifestly impossible for even the least fat of the three Kings to enter the house by so nar-
row an avenue.
Christmas Ghosts
In China, we again find the winter solstice celebrated as a festival of the sun. Among the curious customs connected with it is the use of “ghost papers” to ward off unfriendly spirits, which at that season are known to walk the earth. The careful citizen plays for safety by affixing to his door a piece of yellow paper on which a priest has written with a brush a spook-repelling incantation. , Two cents will buy one, if the purchaser can afford to pay no more.
A traveler in China, more especially in parts not much frequented by “foreign devils,” is likely to be puzzled to imagine the significance of small hu-man-like figures of wood or sometimes porcelain that are perched on the ridgepoles of many houses. They are “ghost-chasers,’ and at Christmas time ,for the reason above mentioned, their help in driving spooks away is urgently needed.
The Japanese have a Santa Claus of their own, much like ours. In porcelain, ivory, and other materials, he is represented as a fat and benevolent-looking old gentleman with a long white beard. Needless to say, he is the special friend and patron of children.
The Mayas of pre-Columbian Yucatan appear to have celebrated the winter solstice with a religious festival in which human sacrifices bore a con-spicious ■ part. They had a
means of their own invention for determining the seasons« most ingenious.
From the top of a pyramid built for use an observatory (up which ran a flight steps) the Maya priest-astron-omers looked west-ward across a broad plaza. On the west side of the plaza, erected on a high terrace at spaced distances from one another, were three temples. When, as viewed from the pyramid, the sun set behind the northernmost or right-hand temple, the date was June 22nd. When it set behind the southernmost left-hand temple, the date was December 23rd. Thus the solstices were exactly established) and by other geometrical means the dates between were determined.
Christmas In Hopl Land The Hopl Indians of Arizon3 and New Mexico, though nominally converted to Christianity’ preserve their ancient religi011’ in which the principal divinity is the sun. They celebrate the winter solstice with a three-day ceremony which terminates 1,1 a sort of play, wherein the leading part is taken by a maI) appropriately costumed, whose head-dress represents the sufl> and whose shield bears a PlC‘ ture of the solar luminary wn rays.	.	J9
This Christmas play wind up with a tremendous comb® in which the sun god and h's allies are opposed to a hol'd1 of devils. It is wholly sy111 bolical, the idea being that the devils are trying to prevent the
do
f£]
b
: I
sun from coming back again
to
the north. Finally, of courfe’ the cohorts of the solar divin ity conquer the enemy, wh°' being routed, can no longer °P* pose his triumphant return northern latitudes.
PREBRISANI JURČEK
(Za Novo Dobo — ga. Pavla Lovšetom)
2e pred davnim, davnim časom je živel za devetimi gorami na samotnem gradu star grajščak, o katerem so pravili, da ima Velikansko klet polno suhega zlata in biserov. Dan na dan so se oglašali pri njem revni in podpore potrebni ljudje, ter ga lepo prosili, naj se jih usmili s kakim darom. On pa jo Vsakemu rekel:
“Pojdi doli v klet in vzemi si sam kolikor moreš, saj veš, da premorem toliko zlata, da ga sto voznikov v sto dneh niti z naj večjimi vozmi ne izpelje.” Veselih obrazov so se napo-
tili siromaki po stopnjicah doli, ali nihče več se ni povrnil k svojcem.
Govorilo se je, da se je po tistih stopnjicah prišlo na hodnik, ki pa se je kmalu razcepil na toliko hodničkov, da se je vsakdo zmešal in ni vedel, kje drži zdaj pravi hodnik do one kleti. Hodili so doslej vsi po napačnih potih in tako zalezli v brlog pošasti, ki ao jih raztrgale in požrle.
Blizu tistega gradu je živel oče, ki je imel sedem sinov in sedem hčera. Dosti zob, pa malo kruha je bilo pri hiši.
Zato se je nekega dne odločil najstarejši sin, da pojde prosit grajščaka pomoči. Predno je odšel z doma, je naročil starejšim petim bratom, naj ga čakajo pred gradom z vozom, da mu bodo pomagali vse speljati domov, ker on bo prav gotovo šel po pravem hodniku in bo dobil zlata, kolikor bo hotel.
Najmlajši, Jurček, je prosil, če sme priti tudi on, toda brat ga je zavrnil in mu rekel, naj ostane pri materi, ker je še premajhen za tako pot.
Pameten in prebrisan fant je bil starejši brat, zato so vsi verovali, da jih on reši bede in prinese zlata. Čakali so tri dni in tri noči, a brata ni bilo od nikoder. Žalostni so se vrnili
bratje domov. Cez en teden so je odločil za to pot drugi brat. A tudi 011 se ni vrnil. Za njim pa so šli še tretji četrti in peti brat, ker vsak je upal, da bo pametnejši kot njegov prednik. Ko je tako izginilo vseh šest bratov in se izmed njih nihče ni vrnil, sta hodila oče in mati povešene glave okoli in glasno sta tarnala. Noč in dan sta premišljevala, kako bi se prikupila grajščaku, da bi jima vsaj vrnil sinove, če že miloda-ra ni hotel dati.
Neko noč se je sanjalo materi, da ji je črna ciganka razodela to-le skrivnost:
“Kadar grajščaka ni doma, takrat se pravi hodnik lepo sveti in po njem je treba kreniti,
da se pride v tisto klet z zlatom napolnjeno. A treba si je pot dobro zapomniti, ker nazaj grede so vsi hodniki zopet temni in gorje tistemu ki zaide .na napačen hodnik. Kdor bo tako srečen, da bo vse prav ukrenil, ta ne bo samo silno bogat, ampak bo tudi rešitelj vseh onih, ki so jih pošasti požrle, ker bodo zopet oživeli.”
Zjutraj pove mati svoje sanje očetu in mali Jurček, ki se je v kotu igral malopreje, jih zvesto posluša, kaj se pogovarjata. Oče se odloči, da bo pa-! zil, kdaj odide grajščak z doma, da bo šel potem poskusit svojo ! srečo.
Komaj je grajščak izginil za vogalom, že je smuknil starec v
grad in	stekel po stopnjicah
navzdol.	Od daleč se mu je že
posvetil	hodnik in očetu je
utripalo	srce veselja. Naen-
krat pa ga je obdala tema in korak mu je zastal. Začul je zgoraj grajščakov glas in vedel je, da je izgubljen, če se ne vrne. Obrnil se je po stopnjicah navzgor in na vrhu mu je prišel že grajščak naproti. Starec mu !je padel pred kolena.
“Usmilite se reveža, milosti-vi gospod, vrnite mi sinove.” Grajščak pa se je samo široko posmejal in se zadrl nad njim:
“Odreši jih sam.”
Nato je vrgel stari kuharici, ki ga je v pravem času še poklicala nazaj, par srebrnih to-
larjev. Stara babnica je
tanko pazila, da ob gospodo^ odsotnosti ne bi kdo prišel j grad, zato jo je grajščak 0 , vsaki priliki, če je koga zašlo' la, bogato obdaril, j Ubogi starec se je vrnil vt potrt domov in povedal je> je doživel v gradu.	j
| Jurček ga je pazno posluj in ko je končal, se je vstoP pred njega:
“Oče, zdaj grem pa še jaz P skusit.”	:
“Kaj boš ti, ki te je pet i?alcev od tal! Past P°J raje.”	a
A Jurček ni izgubil P°#L1 u in je prosil tako dolgo, da n je oče dovolil.
(Dalje na 3. strani).
Obrisani jurček
(Nadaljevanje iz 2. strani)
rtaknil je v žep klopcič pre-ter naglo izginil proti idu. Ko prišel na grajsko Hšče, je hlapec ravno osed-konja za gospoda, ki se, je Javljal na ježo okoli gradu. 'Kaj bi pa rad, ti pritlika-mali?” ga vpraša grajščak, ie prišel iz gradu.
Oli, gospod, uboga sirota , usmilite se me in vzemite za pastirja. Priden bom in isto bom služil.”
'rajščaku je ugajal pogumni ek, zato je rekel hlapcu, naj cusi ž njim, če bo za rabo. lapec je Jurčku izročil čre-in mu pokazal, kod naj jo e. Ko sta grajščak in hla-izginila vsak na svojo stran, urček stekel okoli travnika drugo stran gradu, ter ves opljen pridirjal k stari ku-■ici, rekoč:
joj, kaj sem videl! Di-se je splazil v vašo kurni-jaz hitro za njim, a naen-[t je izginil skozi malo špra-v podu. Vržem se na tre-da bi pogledal za njim, a vidim skozi špranjo?. Po-njega moža in morsko dekli-ki se ravno vračata z obili-svati od poroke. Pojdite hi-boste videli, kako lepa pro-Jja jih je.”
'tara kuharica, ki je bila ‘o radovedna, je res stekla za dečkom, da vidi prečudno Kazen. Vrgla se je v kurnici trebuh in štrlila s svojimi lfimi očmi skozi špranjo, 'ček pa je hitro skočil ven in členil kurnico.
W blisk je stekel v grad in stopnjicah proti kleti. Jas-se je svetil hodnik pred 'to. Jurček je potegnil klop-iz žepa, pritrdil nitko na :Uko in krenil po svetlem 'toiku. Klopčič v žepu je bil W manjši, odvijala in odvi-a se je nitka in puščala dol-sled za Jurčkom. Še prav ‘■o je bilo klopčiča, ko se je ^kku zalesketalo pred očmi,
| bi izgubil kmalu vid. Kak-bogastvo je ležalo preB 'to! Velikanski kapi suhega cele grmade prekrasnih 'erov in presvetlih demantov. '°nil se je in hitel pobirati ^ s tega, zdaj z druzega ku-Ko si je nabasal vse žepe, je obrnil proti izhodu. A |lega hodnika ni bilo nikjer
V	tem hipu se je spomnil $ega klopčiča. Zatipal je fo, ter jo začel navijati zo-
V	klopčič in hoditi po temi lienim sledom. Dolgo, dol-je hodil, predno je prišel do tajjic.
je prišel zopet na svetlo *isko dvorišče, se je obrnil ^ kleti in zagledal, da ko-** za njim cela vrsta ljudi —• f tisti so bili, ki so že pred >to iskali zaklad v kleti, ^cem vrste je opazil svoje ^e, ki so mu vsi veseli hiteli %roti, er se mu zahvaljeva-odrešenje. Množica je šele spoznala malega Jurčka in J^žno mu je klicala:
^ivel Jurček, naš rešitelj!” pajščak je zaslišal ta krik okoli gradu, se je hitro iz gozda, da vidi, kaj se bodilo. Ko spozna onih se-^ bratov in vse polno druzih živih in celih pred seboj 8ftirtno prebledi.
}ridel je, da je prišla zdaj vrtanj. V divji jezi steče v
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
South Omaha, Neb.
Na prvem mestu se želim gospodu uredniku zahvaliti za knjigo “Slovene (Jugoslav) Poetry,” ki mi jo bilo poslana kot nagrada in ki se mi v resnici zelo dopade. Pokazala sem jo v šoli moji učiteljici, ki je rekla, da je nekaj, imenitnega imeti tako knjigo.
Sedaj pa želim vsem bratcem in sestricam veselo Novo leto, in isto tudi g. uredniku. Pa lep pozdrav vsem. Drugič bom pisala kaj več.
Mary Rudolf (ltH/s; leta), društvo št. 11, j". S. K. J
llftjo, da bi se še maščeval
, staro kuharico, ki ni dosti
a je ne najde. Kar za-Žalostno javkanje v kurni-
I’ogleda skozi okno in vidi, Pošasti trgajo staro babo. ese so kot trepetlika; v
K
to hipu se že odpro vrata in I- *0j pošasti se zapodi proti da ga raztrgajo na ^ kosce.
k minut na to ni bilo o ku-lci in o grajščaku ne duha %ha več.
se odrešene reveže pa je >peljal v klet po onem hodniku, da si je vsak l’al zakladov, kolikor je mo-Daleč na okoli ni bi-
Cleveland, O.
Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos ' priredili mladinsko igro na božični večer učenci Slovenske mladinske šole, katero poučuje gospa Simčič. Radi tega vas opozarjam, da ne zamudite tega večera, da bo avditorij Slovenskega Narodnega Doma še bolj poln, kot je bil pri Rozamundi. Verjemite mi, da vam ne bo žal, če pridete na to prireditev. ’Videli boste živega Miklavža in angelčke in hudičke, in kar je še najbolj važno, videli boste, kaj smo se naučili v Slovenski mladinski šoli. Gospa Simčič nas vedno vzpodbuja in včasi tudi okrega, če se dobro ne učimo, pa jo imamo vendar radi, ker vemo, da nam dobro želi. Seveda, včasi imamo tudi malo bolj trde butice.
Torej, še enkrat, ne pozabite priti v Slovenski Narodni Dom na večer 24. decembra ob sedmi uri zvečer. Videli boste lepo igro, videli boste angelčke in hudičke in seveda tudi dobrodušnega Miklavža, ki bo vse pridne obdaroval po zaslugah.
Pa vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
Olga Vehar, Učenka Slovenske mladinske šoje Slov. Narodnega Doma.
iti
^esti
nabenega reveža več. ^'čka so izvolili za svojega
Klein, Mont.
This is the month of expectation, excitement and preparation of the greatest holiday of the year: Christmas Eve.
Here is an example of teasing for presents and toys just before Christmas Eve.
‘ Say ’mom, can’t I have a pkee of mince pie, right now? Aw. it won’t hurt me, honest, an’ you’ve got a row of ’em settin’ there on the pantry shelf. Well, that don’t matter, if they are for Chris’mus dinner ; they’ll be plenty left, mom. Can’t I have a piece? Hones.t, I ain’t had a piece of mince pie for an aw-aw-awful long time. Well, why do I have to wait? It’ll taste better right nov/. I don’t like Chris’mus— can’t have nothin’ I want an’ have to wait, an’ wait for things, an’ time pokes ’till I’m most ready to die.”
Say, pop, ain’t you goin’ to get that rifle for Chris’mus that I’ve been teasin’ for? I want it so bad:	I’m ’bout
ready to croak. A lot of the boys have got guns—real ones that shoot. What would I do with a gun? Why, I’d go huntin’ an’—an’ lots of things, aw, I wouldn’t shoot, myself. I guess I’d know better’n that. What would I want to shoot myself for, I’d like to know? Say, now, pop, ain’t you goin’ to buy me that gun far Chris’mus? It would save us money,
kralja in po celem svetu se je raznesla njegova slava in pa vest o njegovem velikem bogastvu.
Devetindevetdeset kraljev je prišlo že z devetindevetdesetimi vojskami nad Jurčka, da bi ga oropali njegove dežele, a prebrisani Jurček je vse tako naklestil, da so odhajali s polomljenimi kostmi nazaj čez mejo.
Njegovih sedem sester pa je zasnubilo sedem kraljevičev iz onostranske dežele.
don’t you see, ’cause I could kill things for us to eat like rabbit:’,. an’ squirrels, an’ bears, and muskrats, an’ deer, an’— an’ lions, an’—lot’s of thing? that’d save us buyin’ meat. Can’t I have a gun, pop? An' Say, like’s not I could save mom’s life some day. You don’t see how? Well, now, look here: Spo’se some Injuns come along some day when you was gone, and they was goin’ to kill mom—zip! with a scalpin’ knife, an’ just when they was ready to kill ’er, why, I’d shoot ’em all, dead, with my Chris’mus rifle. Wouldn’t you be glad then that you got it for me? I guess you would.
Mom, can’t I stay up tonight an’ help put things on the Chris’mus tree? I think that’d be a lot of fun—can’t I? Well, why not? Yes I’m goin’ to stop teasin’—only I ain’t teasin’, I’m only askin’ a few questions. My land sakes, you don't mind if I ask a few questions, do you? Teacher says we’ve got to ask questions to find out ’bout things. You don’t wan’t me not to know nothin’, do you? S’posin’ that Christopher Colombus hadn’t asked if he could sail ’cross the ocean an’ find ’Merica? S’posin’ he hadn’t teased for those ships—that’d been great, wouldn’t it ? Maybe like’s not ’Merica wouldn’t have been found yet—nor the United States neither—then where’d you be, I’d like to know? You’re mean as you can be to me. I’ve a good notion to tell pop what you’ve got hid upstairs for his Chris’mus present. (Dodges). Well, you needn’t slap me—I ain’t really goin’ to tell.
Say, pop, can’t I—yes, sure I’m goin’ to stop askin’ questions. What? Go to bed? Go to bed this ^arly? Why 1 :j.in’t even—well, all right; I’m goin’. I’ll go to bed—an’ I’ll stay there, too. I ain’t goin’ to git up in the mornin’ to see none of those silly things you’ve got for me. You can take ’em an’ give ’em to little Jimmy Baxter. Chris’mus ain’t the least bit of fun an’-— yes, I am goin’.
Rudolph Cvelbar (Age 13), Lodge No. 88 J. S. K. J.
of the J. S. K. J. to the top.
Frances Sterle, Lodge No. 92, Rockdale, 111.
LOST IN THE PARK
It was a beautiful day in spring, Jennie and some other girls went to the park. Many people were there. Old and young were having a good time. Some were walking ,others sat on benches.
There. were lovely green hedges and beautiful shade trees.
“Just look at those lovely flower beds!” said Jennie. They sat down and enjoyed the beauty of the park. Then they looked at the animals in their cages.
“Now for a swing!” said one of the girls. Jennie’s frinds got into a swing. She then went for a drink. She started back to the swings. She couldn’t find the girls. She looked and looked. Then she began to cry. A policeman came along. He promised to help her. He took her to the police station. The girls went home without Jennie. Her mother called up the police. They told her to come and get Jennie. This is only one of a policeman’s duties.
Mary Spolar (Age 13).
Lodge No. 165.
THE NIGHT BEFORE CHRISTMAS Once there lived a woman who had two children, Bill and Fannie. Both of the tots were preparing to go to bed, when Fannie said:
“Mamma, is tomorrow Sunday ?”
Billy chimed in saying: “Why no sis, tomorrow is
school.”
Their mother smiled and said:	“My dear children, don’t
you know that tomorrow is Christmas?”
“Oh, goody, good,” cried the children. Mamma, we are so happy, may we hang our stockings by the fireplace? We will be real good tonight, and we won't kick in bed.”
“Why, certainly,” said the mother, “just get two of your biggest and best stockings and bring them to me.”
Off they ran to their drawers and each brought a stocking to her. Bill asked:	“How
in the world will Santa ever put my bicycle in such a small stocking ?”
His mother quickly answered “He only puts fruits, nuts and candy in the stockings and the larger gifts he places under the Christmas tree.”
Both of the children went to sleep and in the morning they awoke to find their stockings filled with nice things. Beneath the stockings were the large toys just as their mother had promised them.
I wish that Santa Claus fills the stockings of every member
CHRISTMAS DAY, DECEMBER 25.
December is a happy month. Everyone is thinking about Christmas. Christmas is a time of kindly feeling toward all. It is a time of joyful songs. It is a time of best wishes. We want everyone to live in happiness. We want the world to be at peace. We surely want the little ones to be happy. We are happy ourselves in doing for them. We say to one another:	“Merry
Christmas!” A cheerful “Merry Christmas” is called back to us. Let us say it all together now, “Merry Christmas to you!”
NEW YEARS’ DAY JANUARY 1.
New Year’s Day is the first day of the year. The old year has gone and a new year has come. It is a good time to look back and say, “What have I done this past year? It is a good time to look forward into the new year and say, “I will make this year better than the old year.”
It is a time to think of our friends, too. We want them to have a pleasant year. It is a time of good wishes, so we say with a glad voice, “Happy New Year!” A smile comes to their faces. They say to us, "A happy New Year to you!” Anna Spollar (Age 11)	,
Chestnut Ridge, Pa.
A BEAUTIFUL RTDE
Let us hitch our sleds together, cried one of the girls, so wc did. My sled being the smallest, we agreed should be last. After joining all the sleds together, we thought it •safe to begin our coast down the steep hill. We sped down at a good rate of speed when just at the middle of the hill, I was suddenly jarred and thrown off my sled.
On top of all this, another sled was headed right at me, and oh! how I felt, is a sad story. Why didn’t I obey my mother and stay at home as she told me to. W’hen I came to, I looked up and saw the “cop” coming down the hill. I ran to look for my sled, but only found four broken boards, and two bent runners, and to think that this mess was caused by a little rope which broke.	Mary	Perusek,
Ely, Minn.
two. This made a total of ten geese. Then we went home.
Best regards to all the New Era readers.
Matilda Strle (Age 10), Lodge No. 92
Export, Pa.
Although this is my first attempt as a writer for the New Era, I have read every paper that has come to our home, and 1 find them very interesting.
At this time of the year, all young girls as myself, go to school. I am in the fourth grade and have to go a distance of two miles to school. Mrs. Weisbecker is our teacher, and she sure is a nice teacher. The snow gets very deep out here, and I get a lot of fun in walking to school through three feet of snow.
We live on a farm and all the Slovenian farmers meet at our home to hold lodge meetings. There are also many boys and girls of my age who belong to this lodge and when we get together, we have lots of fun.
Right now is butchering season, so dad and the other farmers are busy making “klobase.” I hope that Santa Claus will bring you whole lot of toys, candy and everything that goes to make a Mery Christmas.
Anna Kuznick, Lodge No. 138 S. S. C. U.
A GOOD DAY A day in October was called a “goodday” by us boys. It was on a Sunday when six families plus ours went on a picnic near a lake some distance from here. My father and a friend of his made a camp out of some logs which was covered with cedar trees. A board “Dobro došli”’ was nailed across the door of this camp and looked very inviting. The women made a boiler full of vegetable soup which we had for dinner and supper. We boys and girls also had pop, ice cream, and cake.
We also had races and in one of the races I got second place and received a quarter. We also and accordion music. We left for home about 7 o’clock when it started to rain, but everyone reported a good time, and a good day.
Stanley Debevec (Age 12), Lodge No. 20, Gilbert, Minn.
Joliet, III.
This is my first leter to the New Era and it makes me feel proud to be allowed to write to a large newspaper.
I am ten years old and I am in the fourth grade at St. Joseph’s school. I enjoy going to school and haven’t missed any days at school so far.
Thanksgiving has just passed and we must thank God for the many good things we had.
Christmas will soon be here and it is a day that everyone all over the world enjoys and looks forward to: May you all have a Merry Christmas.
Mary Chanlco, Lodge No. 66 J. S. K. J.
HOW ROSE SAVED A LIFE One evening Rose went for a walk. She heard some one cry, “An accident! An accident! A woman has been hurt!”
Rose went over to the crowd. She saw a woman lying on the ground. Her arm was bleeding. Rose told the crowd to stand back. The woman must have aii\ She knew the bleeding must be stopped at once. She could help before the doctor came.
Rose took a clean handkerchief. A man in the crowd found a smooth round stone for her. She covered the stone with the clean handkerchief.
She placed the stone on the cut. She bound it down with another handkerchief. This was tied loosely. She put a stick through the knot. She twisted the stick until the blood stopped.
Someone had called the ambulance. Now it came rushing up. The woman was gently lifted in. Rose rode with her to the hospital.
The doctor said, “Good work. You have saved this woman’s life.”
Jphn Spollar (Age 14), Chestnut Ridge, Pa.
THE WILD GOOSE CHASE One morning I woke up real early. My father was talking in the kitchen with mamma, and said:
“I’m going to catch some geese for thanksgiving.”
When I heard this, I ran as fast as I could to the kitchen and said: “I’m going, too.”
My mother looked surprised, and said:	“Look, what the
wind brought in.”
Father laughed a hearty laugh, saying:	“Do	you	want
to help me chase the geese?”
I replied: “Sure I do.”
I asked mother if I could go, and she said yes. Boy! wasn’t I glad! Mother fixed a little lunch for us and we started on our journey. We walked and walked many miles until we reached the place. I looked around and what did I see but a flock of geese. I bet there were about twenty. I told my father to get his gun ready, and shoot right in the flock. He tip-toed nearer and took a god aim. He shot and I ran to the flock to count the ones that were shot. I did count them, and how many do you think there were? Why there were eight dead!
We went on with our game, and came to another flock. Father shot, but we were disappointed. He did not shoot even not one. I became angry and started to chase them. Did they run! I picked anything I got hold of I threw at them. I ran until I was all out of breath. I looked around, and saw father coming after me. We met together, and sat down to eat. I ate about three pieces of “potica,” and an orange. We threw the crumbs on the ground, and many geese came. We shot at them and killed
Kostelic, 10659.
Društvo št. 25. — Max F. Volcansek, 10653; Leonard Okoren, 10687.
Društvo št. 26. — John Lu-bic, 10660.
Društvo št. 33. — Annie Peternel, 10661.
Društvo št. 36. — Frances Helen Klucevsek, 10688. .
Društvo št. 37. — Edward W. Turk. 10662.
Društvo št. 45. — Ema Predovnik, 10663; Lillian Gradisa, 10664.
Društvo št. 66. — Pristopili: Edward Musich, 10666; Bernice Musich, 10665.
Društvo št. 77. — Henry Mirt, 10667; Caroline Mirt, 10668; Angeline Mirt, 10669; Mary Mirt, 10670; Elizabeth Mirt, 10671.
Društvo št. 89. — Louis Korbar, 10673; Joseph Korbar, 10674; Anthony Korbar, 10G75; Carl Korbar, 10376; Rose Korbar, 10677; Ralph Korbar, 10678; Anna Skube, 10672.
Društvo št. 122. — Jennie Kozele, 10679.
Društvo št. 126. — Kate Jur-manovic, 10680.
Društvo št. 129. — Stanley Kunstelj, 10654.
Društvo št. 141. — Joseph J. Clemens, 10681.
Društvo št. 142. — Charles Miller, 10690; Helen Miller, 10689.
Društvo št. 160. — Ruth Fabjančič, 10682.
Društvo št. 161. — Joseph Adumski, 10685; John Adum-ski, 10684; Steve Adumski, 10683.
Društvo št. 166. — Anton Prhne, 10655; Mary Prhne, 10656; Louis Prhne, 10657.
Društvo št. 171. — Rudolf Chrnologar, 10686.
Društvo št. 19S. — John Ja-vorsak, 10658.
Joseph Pishler, glavni tajnik.
Cleveland, O.
I am going to write a few lines telling of what the lower grades of Hodge School arc doing. I help a teacher who has the first B. If you peek into their room you would think it was fairyland. In the right hand corner of the room is a yellow playhouse. In the playhouse is a little table and some chairs. In the back of the playhouse is a fireplace where stockings will be hung. They have curtains hanging on the windows and pictures on the walls. Their is a family of dolls. The children made them. The dolls are: father, mother, brother, sister and baby. Now we will leave the playhouse and look around the room. In the left of the room is a store. The color of it is green. There are many things for sale. Some of them are listed below: Navy-beans Plums Red apples Yellow apples Oranges Pictures
At the back of the room is a library. The library has many books. They made two books the names of them are: Our Story Book Mother Goose Book.
Tere is a chart from which the children read. There is also a green desk which a little boy made. The desk belongs to the library. It is very good work for the 1 B. children.
I am in the 6 A. My teacher is very kind to us. Her name is Miss Alvina Schultz. Every time we get the New Era I always look for the Juvenile Department. It is very interesting. My Best Regards to the Juvenile members!
Victoria Penca, Age 12 yrs.
Lodge No. 37. J. S. K. J.
NOVO PRISTOP LI CLANI MLADINSKEGA ODDELKA za mesec november.
Društvo št, 21, — Marija
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinskih prilogah meseca septembra, oktobra in novembra,
prejeli so mladinski dopisniki nagrade kot sledi:
Mary Gombach, društvo št. 138 — $3.00; Martha Kumse, društvo št. 6 — $2.00; Rudolph Cvelbar, društvo št. 8S—$1.00; Johana Kumse, društvo št. 0
—	$1.00; Marij Gombach, društvo št. 138 — $2.00.
Knjige Ivana Zormana “Slovene (Jugoslav) Poetry* so prejeli kot nagrade sledeči: Rose Muhvich, društvo št. 129; Priscilla Lopp, društvo št. 20; Marn Rezek, društvo št. 70; Agnes Jurečič, društvo št. 170; Stefania Kužnik, društvo št. 138; John Zaic, društvo št. 37, in Manj Rudolf, društvo št. 11,
M. Groši jeva:
NOVO LETO MED OTROKI
Kdo otrok si nepoznani, ki se druži z nami v krog, v beli srajčki sredi zime, oj, gotovo si ubog!
In voziček sabo voziš, previsoko naložen, z belim prtom je pogrnjen, z rožicami okrašen.
Novo leto sem, otroci, naj se z vami veselim, najbolj ste mi vi pri srcu in lepo vas obdarim.
V prvi vreči, le poglejte, je mladosti srečne raj, samo petje, samo cvetje, sreče blaženi smehljaj.
V drugi vreči, ljubav vaša, sami srčki prek in prek, vsi žareči in dehteči
in ljubeči brez zaprek.
V tretji vreči je poslušnost, pri otrocih redek dar, mnogo sem jo že potrosil, tudi vam ne bode v kvar.
Novo leto, mlado leto, ej, otročke vas pozna, zadnjo vrečo, v vašo srečo, je spraznilo vam do dna.
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair A ve.	Cleveland,	O.
Volume IV.
8c
NO. 51
Beseda k sezoni.
Te dni se je zasukala naša zemlja tako, da njeno severno poloblo obsevajo solnčni žarki najbolj poševno. To je vzrok, da imamo najkrajše dneve in najdaljše noči. Marsikateri dan se kopljemo v megli, ker je solnce ne more pregnati, a če se to zgodi, so solnčni žarki izredno medli in slabotni. Okoli 21. decembra, malo prej ali malo pozneje, je vsaj v nekem oziru prestano najhujše. Dnevi se bodo začeli polagoma daljšati in solnčni žarki bodo z vsakim dnem pridobivali na moči in gorkoti. Seveda je v tem času večina prave zime še pred nami, toda že samo dejstvo, da se dnevi daljšajo in da solnčna moč narašča, nas navdaja z veseljem in upanjem na boljše čase. C'ovek najtežje pogreša svetlobo in solnce, prav tako, kot večina živali in rastlin.
Mnogi stari, paganski narodi severne poloble so obhajali v tem letnem času poseben praznik, ki je bil nekak mejnik za krajšanje dneva, a ob enem rojstni dan novega soln-čnega leta. Tudi stari Slovani so nekako v tem času praznovali rojstvo mladega solnčnega boga Svarožiča, ki so ga kot takega imenovali Božič. Ko so se pokristjanili, so prevzeli staro ime za rojstvo Krista.
Božič je praznik veselja, dobre volje . in prijateljstva, brez ozira na to, da-li ga ljudje praznujejo zaradi svoje vere, zaradi rojstva mladega solnčnega leta, ali pa kar tako, ker je moda in navada. V prvi vrsti žele razveseliti mladino z božičnimi drevesci, darili in raznimi dobrinami. Prijatelji si izmenjujejo darila, se medsebojno obiskujejo ali si vsaj na en ali drugi način voščijo vesele praznike.
V teh mračnih decembcrskih dneh, ko navadno najbolj pogrešamo solnca, smo najbelj potrebni razvedrila in dobre volje, da se nas ne poloti malodušnost. Veselje in solnčno razpoloženje nam je prav tako potrebno kot svetloba in solnčni žarki. Vsaka minuta veselja nas duševno pomladi, in to koristi tudi našemu telesnemu zdravju. Nesmiselno bi bilo torej, če bi se izogibali žarkov veselja, ki se nam nudijo, in če bi jih ne privoščili tudi našim znanim in neznanim prijateljem.
Najplemenitejši smoter življenja vsakega posameznika je, da po možnostih prispeva k sreči človeštva. Nekateri morejo to storiti v širokem smislu, drugi v ožjem. Mi, ki večinoma živimo v malih in skromnih razmerah, ne moremo tešiti Človeške bede v širokem smislu, ne moremo razsipati dragocenih ali številnih daril. Skoro vsi pa moremo prispevati k sreči človeštva vsaj v ožjem krogu. Prave sreče ne more biti brez prijateljstva, in vsaj s tem ne bi smeli biti skopi. Pravo prjiateljstvo je bogastvo, ki je poceni, vendar se ne more kupiti. Prijateljstvo sc more prislužiti le s prijateljstvom. Menda ga ni človeka na svetu, ki bi si ne želel prijateljstva. Ne bodimo torej skopi z njim napram tistim, ki so ga vredni. Če istega ne moremo na drug način izraziti, storimo to vsaj s prijaznim ustmenim ali pismenim voščilom.
Pisec teh vrstic si šteje v veliko srečo, da ima in pozna širom te dežele mnogo odkritosrčnih prijateljev. Nekaj jih je gotovo, katerih ne pozna, in jih nikoli ne bo imel prilike poznati osebno. Mnogokrat se jih spominja in jim želi vse najboljše. O priliki te sezone pa bi jim rad še ustmeno ali pa z drobno kartico to povdaril in zatrdil. Ker pa je to nemogoče, želi tem potom vsem skupaj PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
KAJ BI DAL IN 'KAJ BI REKEL
Lahko njemu je z voščili, kdor je vseh že sit naslad; lahko z lepimi darili njemu, ki je sam bogat.
Lahko, komur strici, tete lepih pošljejo darov, če mu sreča vence plete, če je ljubljenec bogov!
Jaz pa kratko vedno vlečem, s Srečo vedno sva navzkriž. Kaj naj dam in kaj naj rečem reven, kot cerkvena miš!
No, pa Vam vsaj rože žive naj cveto božični čas — jaz sem vajen na koprive, ne želim jih pa za Vas.
Vesele božične praznike in srečno in uspešno Novo leto želi vsem glavnim odbornikom in celokupnemu članstvu J. S. K. Jednote
ANTON ZBAŠN1K,
glavni predsednik.
' ž- %
V;i prijatelja resnični, blizu ali daleč preč: v tej sezoni Vam božični voščim sto miljonov sreč!
(A. J. Terbovec).
  ■
OREHI IN LEŠNIKI
(Nadaljevanje ii 1. strani)
breskvinemu. Domovina man-deljev je najbrže v južni Evropi. Delijo se v več vrst; nekateri so zelo duhteči, pa grenki, drugi zopet slajši. V Ameriki se prideluje precejšne množine sladkih mandeljev v Caii-forniji.
Med popularno sadje božične sezone spadajo tudi kostanji. Kostanjeva drevesa rasto divja v Evropi, Ameriki in Aziji. Sadje ameriškega kostanja ni dosti prida, ker je predrobno. Velike kostanjeve gozdove je v zadnjih dvajsetih letih skoro popolnoma uničila neka bolezen. Zdaj poskušajo s kostanjevimi drevesi iz Japonske in s križanjem japonskega in ameriškega kostanja. Teh križancev se baje ne prime bolezen, poleg tega pa rode lepo in debelo sadje. Kostanj, ki se prodaja v ameriških trgovinah, je ves importi-ran, in sicer ponajveč iz Evrope.
IVANU CANKARJU V SPOMIN
(Za Novo Dobo — Ivan Zorman)
M- -H- 4^r Mr Ji'
Vesel Božič in srečno Novo leto članom J. S. K. Jednote — je želja vrhovnega zdravnika!
DR. JOS. V. GRAHEK.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
rabi Epstein baš pričel čitati poročno ceremonijo, da zveže mladi par, ko ga je nenadoma obšla slabost in v minuti ga ni bilo več. Ženin in nevesta sta si ta dogodek tako k srcu vzela, da sta se podala vsaki na svoj dom, in še danes uživata zlato prostost. Velika nesreča je včasi povod veliki sreči.
*
Kongresnik L. M. Black iz New Yorka je te dni povedal v Washingtonu o prohibiciji sledeče:	“Vlada Zedinjenih držav
izda letno 30 milijonov dolarjev, da zadovolji suhače in da napravi pijačo dražjo za mokre. V resnici je to le podpora but-legarjem. Pri vsem tem suha-či ne nehajo upati na uspeh prohibicije in mokrači ne nehajo piti.”
*
Na newyorski borzi je bila nekaj tednov živahna kupčija z delnicami, katerih vrednost je silno rastla. V zadnjem času pa je začela cena delnic padati in nekateri špekulanti so izgubili milijone dolarjev. Slovenca ni bilo nobenega med njimi, torej, če drugih nesreč in ne-prilik ne bo, bomo lahko vsi srečni in zadovoljni obhajali božične praznike.	A.J.T.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem članom odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote
LOUIS CHAMPA
glavni blagajnik.
tl
-<te-
voščilo:
Vsem glavnim uradnikom, kakor iu-di vsemu članstvu J. S. K. Jednote, želim najveselejše božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto li>2!>.
Želim, Vam obilo vspeha pri vseh Vaših poslih, posebno pa želim, da bi med našim članstvom vladalo zdravje, blagostanje in sloga!
Vaš za J. S. K. Jednoto:
PAUL BARTEL
Dne 11. decembra je preteklo deset let, odkar je umrl eden največjih, če ne največji slovenski in sploh jugoslovanski pisatelj, Ivan Cankar. Spodobi se, da se ga tudi mi ameriški Slovenci spominjamo ob desetletnici njegove smrti. Saj ima delo tega našega genija tudi za nas velik pomen. Iz njegovih spisov se tudi mi učimo resnične ljubezni do bližnjega, ljubezni do svojega naroda in do rodne grude. Tudi mi naj bi ž njim hrepeneli po solncu, po lepoti, po resnici.
Kakor skoraj vsi naši veliki možje, se je rodil tudi Ivan Cankar na kmetih, na Vi'hniki, in sicer 10. maja 1876. Obiska-val je tamkajšnjo ljudsko šolo, predno je odšel v Ljubljano na realko. Bil je sin obrtnika na deželi, kjer je imel vedno stik z domačimi ljudmi, katere je tako proučil, kakor še nihče izmed naših pisateljev; posvetil jim je največji študij ter črpal in nabral iz njih duš najdražje zaklade in jih vkoval v okvir svoje zlate besede. Ko prebiramo njagove številne spise, vstaja pred nami cela galerija slovenskega občinstva: hlapci, dekle, študentje, kmetje, župani, otroci, učitelji, učiteljice, delavci, stare ženice, potepuhi, — vsak s svojo dušo polno sanj in hrepenenj.
Cankar je bil zagovornik zatiranih, ponižanih in razžaljenih. Bil je prijatelj ubogih hlapcev in delavcev, sočuvstvoval je ž njimi, za nje se je zavzemal in se boril za njihove pravice. Njegovo načelo je bilo:	Pravica do skrajnosti. Ker laži ni
poznal, je bil kakor otrok, ki je z lahkoto in brez ovinkov govoril najradikalnejše resnice, za katere se je bilo razvnelo njegovo do skrajnosti nesebično srce. Prepričan, da more le sama čista resnica ozdraviti svet, je zato sam vselej na prvem mestu v boju zanjo. Sebičnosti, laži in nepoštenju je veljal njegov boj v zasebnem življenju in tudi v literaturi. S tega vidika je treba presojati ves njegov nastop, kadarkoli je udaril po naših razmerah in narodnih prvakih.
Cankarjevo delo je ogromne važnosti v občem razvoju naše kulture. Ta važnost se kaže v prvi vrsti v njegovem uspešnem boju proti lažirodoljubju in lažinarodni umetnosti. Zelo važen v naši literaturi je Cankar tudi kot mojster jezika. Če pri merjamo njegov jezik s tistim, ki so ga pisali poprej, se nam zdi, kakor da je to popolnoma nov jezik, četudi je pristno slovenski in takšen, kakršnega res govorijo naši ljudje. Njegov jezik, njegova dikcija je visoka pesniška proza; zveni mu in poje in je tako gibčen, da lahko izraža najmanjše senčice misli in čuvstva — kadar pa biča, tedaj njegova beseda grmi, se bliska in udari.
Zanimivo je pogledati v Cankarjevo umetniško delavnico. Najprej sanja, a zagleda okoli sebe samo zlo, sovraštvo in krivico. Sanja o idealu, a ne more k njemu, zato je prvotno pesimist. Z satiro si potem pomaga preko tega brezupnega pojmovanja življenja in slednjič se le pribori do vere v zmago lepote, ljubezni in pravice. Njegova pot gre od zanikanja k pritrjevanju, od prvotnega pesimizma do končnega optimizma. Trdna vera v bodočega človeka je morda najbolj jasno izražena v njegovi poslednji knjigi v Podobah iz sanj, kjer pravi:	“Velikega
petka je bilo treba za veliko nedeljo: smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. Minila je vekomaj črna maša trpljenja, sramote in groze, zazvonilo je k večni veliki maši radosti in ljubezni.”
Če izvzamemo nekaj črtic, so vsa vprašanja, ki jih obravnava Cankar v svojih spisih, vprašanja slovenske duše, slovenske zemlje in slovenskega' življa. In če hočemo imenovati najboljšega pisatelja naše zemlje in našega življa, lahko imenujemo, poleg pesnika Župančiča, samo njegovo ime. Od najmanjših črtic do romanov, od podlistkov do dramatičnih del — iz vseh diši slovenska zemlja, kakršna je v resnici in kakor je ni videl in slišal nihče pred njim. Razorane brazde, pomladne ptice nad njimi, šumeče dobrave in griče, na katerih valovi v vetru pšenica in se bleščijo skozi zelenje bele kapelice in cerkve, doline, skozi katere peljejo široke ceste — vse zremo pred sabo, kakor da hodimo v sanjah skozi te kraje. Kdo bi mogel lepše zapisati o svojem rojstnem kraju kot Cankar, ko pravi:	“Vrhnika,
prečudni kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Sli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu bitju in zdaj je moje srce bolno po tebi . . .” (Aleš iz Razora.)
Med vsemi Cankarjevimi slikami pa je narisana z najglobljo ljubeznijo in največjim mojstrstvom slika kmečke ženice — njegove matere. Malo mojstrov svetovne literature je posvetilo spominu svoje matere takšne umotvore, kakršne so tiste Cankarjeve črtice, ki govorijo o njegovi materi. (Na klancu, Moje življenje.)
Cankarja popolnoma razumeti ni lahka stvar. Bil je sila komplicirana romantična narava. Kritiki in čitatelji dolgo niso mogli razumeti tedenco njegovih del. Niso razumeli, da hoče Cankar s slikanjem negativnih strani izzvati pozitivnih ljudi. Velike poteze, velike koncepcije sicer Cankar ni imel. Bil pa je naš naj spretnejši deta j list in poet slikar. Za veliko koncepcijo, za monumentalne prizore je bilo treba velike dobe, velikega obsega. To je prinesla šele svetovna vojna s polomom velikih in starih državnih teles ter porodom novih državnih tvorb. Škoda, da ni njegovo življenje seglo v našo povojno dobo. Koliko še močnejših del bi nam bil Cankar ustvaril! Saj ni peresa, ki bi znalo tako sočuvstvovati z bednimi in zapuščenimi, ni peresa, ki bi se znalo tako boriti za pravico in resnico, ni peresa, ki bi urnelo tako risati lepoto slovenske domovine, kot je znala njegova spretna roka.
Vendar moremo danes s hvaležnostjo in občudovanjem reči, da je Cankar potem, ko je še dočakal rojstvo naše nove države Jugoslavije, odšel od nas kot naš največji pisateljski umetnik in prerok. Pokazal nam je svetlo, pot v daljno bodočnost. V “Beli krizantemi” gleda njegov veliki duh v prihodnje dni in govori besede, polne hrepenenja in vere:	“Trdna je moja vera.
da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo (istega dne, sluti jo vse moje najglobje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.”
Tudi mi ameriški Slovenci kličemo:	Slava Cankarjevemu
spominu!
.\
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Blagajnik 'neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., K.
Duluth, Minnesota.	.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State BanK Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb-
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiliatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniš*3 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave-> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
ras'
se
cot
ji
če
ne!
gri
Or
ne
pri
nel
tai
ser
lik
po,
da
vil ele lot na gl. “k d n
ds
ža
pr
že
ni
DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN DOPISNIKOM
Dopisi, namenjeni za številko, ki izide 26. decembra, jo biti v uredništvu najkasneje v PONDELJEK 2A. decevibia dopoldne.
Dopisi, namenjeni za številko, ki izide 2. januarja, biti v uredništvu najkasneje v PONIJE LJ E K 31. decembra-
Pozneje došli dopisi bodo odloženi za en teden. Vsled b° žičnega, oziroma novoletnega praznika je delavni čas tako uredništvu kot v tiskarni prikrajšan za en dan.
Saj veš, o vzorni duh v višavah, da dolgo razumeli nismo ljubezni, ki si ž njo ustvarjal Slovencem novo sveto pismo.
Kot ti le malokdo je ljubil naš lepi dom in govorico — nikdo tako še ni boril se za v prah teptanih čast, pravico,
Odpusti! Že žari spoznanje. Spomin tvoj plamen nov užiga: v življenje lepše in čistejše tvoj plemeniti duh nas dviga.
Globoko v duši rod bo čuval tvoj dar ljubezni in resnice, da skoro bedni hlapec Jernej ugleda svetlo luč Pravice.
h
v
ti-
hi
st
iz
z
H
St
ti
g
Si
P
Š'
k
n
r
d
c
c
Ji
ZAKLETE PMNCEZ
(A. J. Terbovec)
JC<
V naših mladih letih smo nedvomno vsi z zanimanje01 užitkom čitali lepe pripovedke o krasnih princezinjah, ‘ll. morale vsled kakšnega namišljenega greha zaklete živeti
in i
S 0
elJ*
po-
v
na
trdnih gradovih, na nepristopnih gorah ali v temnih podzefl1' skih votlinah, zastražene od čarovnic, škratov, zmajev ^ dobne grdoglede svojati. To so bile seveda pravljice, ^.^ju danes več ne verjamemo, toda tudi v vsakdanjem živlJe najdemo včasi hčerke narave, katerih usoda je taka, t*3,	0
lahko primerjamo zakletim princezinjam. Nenadoma nale nanje, v okoliščinah, kjer bi jih najmanj pričakovali, Pa čudimo in ugibljemo, kaj jih je zaneslo tja.
Pred leti sem mnogo potoval po Coloradu. Lepega dfl • pozni pomladi sem se pripeljal iz naselbine Crested Bu^te . postajo Gunnison, kjer bi bil moral dobiti zvezo na ^ Vsled zamude vlaka, ki je imel priti od zapada, to je od y . Junctiona, sem bil obsojen na štiriurno čakanje v Gunnis Po kosilu sem se podal na izprehod ob precej močni reki. K ,j menda vedno kalna, oziroma se vsaj zdi, da je. Vrhu Ma1"’ Passa se je blestel sneg, v dolini pa je duhtelo sušeče se s Solnce je močno pripekalo, zato me je zelo prijetno	jjj,
senca obširnega gozda topolov in smrek, ki se je širil ob r ^ kakšno uro hoda od postaje. Ko sem se nekoliko °dP0^:. začel laziti po gozdu, pač z namenom, da si skrajšam čas c j_ nja. Držal sem se vedno v primerni bližini reke, da ne bi r/-	:
Na neki gozdni jasi je nenadoma zaplavala okoli m3ne(gel, jetna vonjava. Obstanem in se oziram okoli, da bi Pr°nfte]e odkod prihaja ta močna dišava. Orlice (columbine) so ^	.j,
tam, tudi divji grah sem opazil in še nekaj drugih foZ, fvptlip tnria ta nenavadna riišava ni nriViainla <vl niih.
cvetlic, toda ta nenavadna dišava ni prihajala od njih. se ozirati po drevesih in res opazim na nasprotni stran1
}»
cve
tn>
dve topoli in eno smreko, od vej katerih so viseli krasni - ^ grozdi, ne prav višnjevi in ne prav rožnati. Kar svojini °^,j, nisem mogel verjeti. Bila je vistarija (imenovana tudi nia), lepa ovijalka gosposkih vrtov. Marsikje sem jo ' jg ko je ovijala stene in balkone gosposkih hiš, toda še n* .aj.jgji nisem našel rastoče divje v gozdu. Rastlina je bila Prl^ gO
do
Nesmrtni genij! Greh odpusti, da smo tak malo te ljubili, da smo za biserno lepoto zasmeh in bič ti naklonili.
debela kot roka v zapestju, in sc je spenjala po drevju čevljev visoko. Na eni nižjih vejic sem si utrgal cvetni S0 nakar sem ugibal kaj je to gosposko rastlino zaneslo v £ divjino. Edino rešitev uganke sem videl v tem, da ■,ecj.J.0K narastla reka prinesla nekoč iz daljnih krajev semenski - ^ in ga pustila v kakšni kotanjici male gozdne jase. PoS°
(Dalje na peti strani)
ZAKLETE PRINCEZINJE
(Nadaljevanje iz četrte strani)
[fast iz semena vzklile rastlinice so morali biti ugodni, in tako se je kmalu pričela vzpenjati po vejah bližnje topoli. Skriva se kot zakleta princezinja v gozdni divjini, kjer jo najdejo le čmrlji in čebele in morda kdaj samoten lovec, ki je pa tudi ne opazi, če je ne zaloti ob času najbujnešega cvetja.
*
Iz Portlanda, ki je največe mesto države Oregon, sem se jnekoč podal na obi^k prijatelja, ki je farmaril med položnim [gričevjem, sredi tistih tipičnih smrekovih gozdov zapadnega Oregona. Vse količkaj večje naselbine tistih krajev so zvezane z dobro mrežo električnih cestnih železnic. Dom mojega prijatelja je bil oddaljen kakšnih 15 milj od glavne proge, a neka stranska proga me je privedla v bližino treh milj. Od tam je bilo treba seveda peš korakati. Bilo je že pozno v jeseni, a vreme smo imeli prijetno gorko in suho, kar je bila velika ugodnost. V tistih krajih namreč navadno dosti dežuje, posebno v jeseni, pozimi in spomladi.
Zamudil sem se v prijazni družbi prijateljeve družine ves dan, in tudi prenočil sem tam. Zgodaj zjutraj sem se odpravil do tri milje oddaljenega selišča, kjer sem upal dobiti voz električne železnice, da me potegne do glavne proge. Ob določenem času sem dospel do postajališča, čakam nekaj časa, nakar vprašam nekega delavca, kdaj odpelje “kara” proti glavni progi. Mož je zmajal z glavo in dejal, da sem jutranjo '“karo” zamudil in da prihodnja odpelje šele ob štirih popoldne.
“Lepa reč!” sem si mislil, “kaj naj počnem zdaj ves ljubi dan v tem gnezdu, kjer razen dveh ali treh bajt in ene lesne žage ni ničesar.”
Po kratkem premišljevanju sem sklenil peš iti do glavne proge, kjer se dobi zveza vsako uro. Mahnil sem jo kar po železniški progi, da ne zaidem. Zložno sem korakal med temnimi smrekovimi gozdovi, ker se mi itak ni nikamor mudilo, pa tudi moja prtljaga me je nekoliko težila.
V	žepu dežnega plašča je bingljal precej težak zavitek, katerega mi je skrbna farmerjeva žena pred odhodom stisnila v roke, češ, da včasi na poti prav pride kaj za pod zobe. Po triurni hoji se mi je zazdelo, da bo to res prav prišlo, in ker sem bil že nekoliko truden, krenil sem z železniške proge v položno Strmino, po kateri je skakljal v dolino živahen studenec. Blizu izvirka, kjer so bile smreke bolj na redko sejane in pomešane z javori, sedem na podrto deblo in se poslužim dobrot, katere sem prinesel v žepu. Ob takih prilikah zna človek najbolj dostojno ceniti prekajeno klobaso, kos domačega kruha in studenčnico, čeprav jo mora piti s prgišča.
Po južini si nažgem edino preostalo mi cigaro in se razgledujem po lepi okolici. Po debelih drevesnih štorih, ki so samotarili po mladem gozdu, sem sodil, da je bilo tam drevje Posekano pred kakšnimi dvajsetimi leti, dasi je bilo od železniške proge videti, kakor da je gozd še nedotaknjen. V teh krajih je dosti moče in malo zime, zato drevje hitro raste, torej narava v kratkem času popravi škodo, ki. jo je povzročila sekira.
Smrečje je prijetno duhtelo v poldanskem solncu in v to dišavo se je mešala mehkejša vonjava orumenelega listja, ki je deloma ležalo po tleh, deloma se še zibalo po vejah listnega drevja. Pod sosedno smreko, kjer so bila tla gola in z igličev-jem potresena, se je nekaj rudečilo. Izprva sem mislil, da je pač zarudel drevesni list, toda, ker je bila barva nekako nenavadna, šel sem pogledat od blizu. Na moje začudenje sem našel pod smreko lepo rudeče jabolko. Na božičnih smrečicah res včasi rastejo jabolka, toda za smreke v gozdu ta posebnost ne velja. To bi bilo vredno preiskati.
Ogledujem se okoli: same smreke, pa nekaj javorov in pesikovine. Nato lezem kakšnih petdeset korakov višje v breg. Tam najdem malo kotlinico, kjer je obkrožena od venca smrek rastla vitka jablana. Ni bila košata, ker ni imela dovolj prostora, zato ,ie pa zrastla tem višja. Prav v vrhu, med orumenelim listjem, se je še rudečilo nekaj sadežev, a pod drevesom je bilo najmanj za košaro duhtečih jabolk. Nekaj so jih že obgrizli zajci ali kakšne druge gozdne živali, druga pa so bila zdrava in rudeča kot pirhi. Pokusil sem jih in se prepričal, da je na malokaterem vrtu dobiti boljših.
Kako je zašla plemenita jablana v to gozdno samoto? Najbrže je kateri delavcev, ki so sekali tu drevje pred desetletji, vrgel v stran pol nagnito jabolko, ali ogrizek, pa je peček našel pot v zemljo, odkoder je pognala mlada jablana. Znano Je sicer sadjerejcem, da iz peška zrastla jablana ne rodi tako Plemenitega sadja kot materino drevo, zato je treba taka drevesa cepiti, toda nekaj dobrih lastnosti pa le podeduje, če je bilo materino drevo x*es dobre vrsteč Po več generacijah se seveda vse povrne v divjino in zraste navadna lesnika. Sadje Prve generacije pa je še vedno okusno in lepo.
Vtaknil sem par jabolk v žep, in ko sem odhajal, mi je bilo kar nekoliko žal za to princezinjo plemenitega jabolčnega rodu, ki je za vse življenje obsojena na pregnanstvo v temnem smrekovem gozdu.
i	*
V	decembru, nekako pred petnajstimi leti, sem prvič “raziskaval” naš jugozapad. Za Slovence tistih krajev sem nekoliko znal le iz naslovov, ki so mi jih dala na razpolago Uredništva nekaterih listov. Kako doseči dotične naselbine in Vse drugo, je bilo treba iskati in povpraševati. Ugajalo mi je v tistih krajih, ker je bilo vse drugačno kot na severu in srednjem zapadu, posebno pa še iz vzroka, ker ni bilo zime. Soln-čni žarki so bili tako prijetno gorki in mehki, kot v poznem Poletju ali zgodnji jeseni. Vsled tega se mi je dopadla celo Arizona, s svojimi peščenimi griči, kaktusi in jukami, Indijanci in oslovskimi karavanami, ki so prenašale rudo z gorovja, v hribe pa provijant za delavce.
Po obisku maloštevilnih in raztresenih slovenskih naselbin v Arizoni, sem se podal v sosedno Californijo. Nekoliko 5>em se zamudil v Los Angelesu, nato v Porterville in potem v niestu Fresno. Od tam sem se napotil naravnost proti San Franciscu, kajti znano mi je bilo, da se tam nahaja največja slovenska naselbina na pacifični obali. Bilo je baš tisti dan Pred Božičem, in ta praznik sem želel obhajati med rojaki. Saj je Božič dan kot vsi drugi, toda lepi spomini iz otroških let ttiu dajejo neki poseben sijaj. Človek si zaželi neke domačnosti, v kateri se ti spomini razcveto v vsej svoji prelesti.
Sedem na vlak Southern Pacific železnice v Fresno in kmalu smo veselo drčali proti severozapadu. Mimo nas so bežali temnozeleni oranžni nasadi, pokošena polja alfalfe, dolge vrste visokih, sivkasto zelenih evkaliptov, obširni vinogradi, deloma orumeneli, deloma goli, in mala mesteca ali sku-
pine farmerskih poslopij. Vsako ljudsko selišče pa so krasile j ličnih krajih Amerike, o potovanju, o farmah in sploh o vsem
ponosne palme in druga vedno zelena drevesa. Ponekod so se po strniščih alfalfe pasli kavdrajoči purani, drugod so v senci evonija ali takozvanih živih hrastov zadovoljno prežvekovale belo-črno marogaste krave.
Večerilo se je, ko smo zapustili mesto Merced, in kar žal mi je bilo, da ne bom mogel več dolgo občudovati zanimive pokrajine. Na neki mali postaji, kjer bi se brzovlak po voznem redu sploh ne imel ustaviti, stal je nenavadno dolgo časa; ko končno zopet zaškripljejo kolesa, začel je voziti počasi nazaj. Potniki smo vprašujoče gledali drug drugega. Cez kake pol ure smo bili zopet na postaji Merced in vlak je po precejšnem manevriranju zavozil na stransko progo. Ko se je na vratih pokazal sprevodnik, so ga potniki obsuli s košem vprašanj. Mož je vzdignil svojo svetilko, kot da prosi za posluh, nakar je povedal glasno, da smo ga vsi razumeli, da je reka, imenovana Merced River, odnesla železniški most. Na vprašanje kdaj pojdemo naprej, je sprevodnik odgovoril, da odrinemo, kakor hitro bo izgotovljen zasilni most, kar se morda zgodi v šestih, morda pa šele v štiriindvajsetih urah.
Sledili so vzdihi razočaranja, jaz pa sem začel premišljevati, da-li naj čakam odrešenja kar v vlaku ali naj izstopim in si v hotelu poiščem udobno posteljo. Končno sem se odločil, da izstopim in si poiščem v hotelu prenočišče.
Na peronu postavim mojo prtljago na tla in pričnem hoditi gori in doli, da nekoliko zberem svoje misli. Za prenočišče me ni skrbelo, saj so v mestu hoteli, toda jezila me je misel, kaj naj baš na božični dan počnem v tem neznanem mestu. Razočarani sopotniki, ki so izstopili, so se bili večinoma že razšli, le jaz sem še neodločen korakal gori in doli in jezno grizel konec cigare.
“Prokleta smola!” se mi je nehote glasno izvilo iz ust, baš ko sem bil konci polmračnega perona.
' “No, no, prijatelj, kaj pa je tako hudega?” se v naslednjem hipu začuje dobrovoljen gla^ izza farmerskega voza, ki je stal v poltemi konci postaje.
Ko se začuden obrnem, se mi počasi približa postaven .farmer, zagorelih lic, star kakšnih 50 ali 60 let. Na licu mu plava nekoliko začuden, vendar dobrovoljen nasmeh. Oblečen je bil v “overalls,” glavo pa mu je pokrival umazanobel klobuk, s širokimi krajci in visoko štulo.
Ko premagam prvo presenečenje, morem samo vzklikniti: “Ja, ali je tukaj tudi kaj Slovencev?”
“Jaz sem eden, in vi, kot slišim, ste drugi, torej sva že dva,” se zasmeje možak. “Pa, če ne zamerite, kakšna pa je tista smola, na katero se jezite?”
Povem mu na kratko, da sem upal še tisti večer biti v San Franciscu, toda vlak zaradi podrtega mostu ne more naprej, in tako bom moral baš Božič preživeti v neznanem mestu, med samimi tujci.
“Pa imate kakšne sorodnikej ali ožje rojake v San Franciscu?” poizveduje možak dalje.
Odgovorim mu, da nikogar ne poznam, da me pa ne skrbi najti dobre prijatelje, kjerkoli bivajo Slovenci. V tem zaupanju so me potrdile stotere izkušnje. Povem mu še svoje ime in po kakšnih poslih potujem po deželi.
“Kaj vi ste, pa res ste vi?” se začudi mož, in mi stisne roko, da sem kar zamižal. “Saj sem že dostikrat čital o vas in v’aših potovanjih v slovenskem listu, kf ga imam naročenega. Jaz sem pa Kralj, Tomaž Kralj, in moje “kraljestvo” je deset milj od tukaj. Veste kaj, kar na voz položite svojo prtljago in prisedite k meni na kozla, pa boste moj gost nocoj in jutri, sploh dokler vam bo drago!”
Ugovarjal sem, da kot nenapovedan gost ne maram biti nadležen njegovi družini.
“To so prazni izgovori,” me hiti zagotavljati moj novi znanec, “samo štirje smo pri hiši, jaz, starejša hčerka, ki gospodinji, mlajša, ki hodi v šolo, in en priletni moj daljni sorodnik, ki mi nekoliko pomaga pri delu. Farma, oziroma moje “kraljestvo,” je veliko in precej na samoti, zato le redkokdaj dobimo kak obisk. Za Slovenca pa sploh ne vem nobenega v tej okolici. Božični prazniki nam bodo dvakrat prijetni, če bomo imeli med seboj gosta, s katerim se bomo mogli k'aj prav po domače pogovoriti.
“All right,” pravim, “ampak oprostiti me boste morali pri vseh, da prihajam kot hajduk v pozni nočni uri, nenapovedan in nepoznan.”
“Bodite brez skrbi, mladi prijatelj,” me pogovarja moj čudežno najdeni sorojak, “vsi vas bomo veseli, saj vas vsi po imenu poznamo, meni pa se zdi, kot bi vas poznal že desetletja, dasi se nocoj prvič vidiva. Kar na voz skočite, pa se bova še spotoma kaj pogovorila!”
V	par minutah je bilo mesto za nami in iskra konjiča sta veselo peketala po znani farmerski poti, dobro vedoča, da gresta proti domu. Tam nekje iz temnih nižin se je v nočni mir glasilo regljanje žab in kmalu so lunini žarki tuintam osvetlili vodno gladino. Voznik mi je povedal, da je to Mariposa River. V pomladno mehkem zraku je plaval vonj evkaliptov in lorberja, nebeške zvezde so si mežikale, kot da vedo za veliko skrivnost, konjiča sta hrzala, midva na kozlu pa sva vlekla cigare in si pripovedovala najrazličnejše doživljaje.
Kmalu potem ko smo prevozili mejo Kraljevega “kraljestva,” se je začela cesta lahno vzdigati, in pred nami so se v mesečini pojavili obrisi tistih tipičnih californijskih gričev, katerih človek, ki jih je enkrat videl, nikdar ne pozabi. Usta vimo se na prostornem dvorišču pred veliko belo hišo, z razsvetljenimi okni. Ob straneh so tajnostno šepetale palme kot zaklete kraljičine. Gospodar izroči vajeti svojemu postarne mu sorodniku, ki nam je prišel naproti, in mu naroči, naj spravi konjiča v hlev, kar je na vozu pa naj znosi v hišo; potem naj se podviza v družinsko sobo, češ, da imamo gosta, torej večer ne bo dolgočasen.
Ko stopiva z gospodarjem v hišo in jaz odložim mojo prtljago v kot, se je vprlo varne četvero oči, napol začudeno, napol zvedavo; pri božičnem drevescu sta stali deklica desetih let in druga dvajsetih ali nekaj več. Hišni gospodar je seveda hitro napravil konec splošni zadregi s tem, da me je predstavil in povedal na kak način sva se našla. Takoj nato je zasijala kot solnčni žar tista vljudnost in zaupljivost, ki je doma na našem zapadu in ki jo baš pri naših tamkajšnih rojakih najdemo v podvojeni meri.
V	par minutah je bila na mizi razkošna večerja, ki je posebno meni vsled dolgega tresenja na vozu izborno teknila. Po večerji smo še trli lešnike in orehe in luščili pečene kostanje. Razume se, da ni manjkalo tudi rujne kapljice, ki nam je razvezala jezike in privabila na površje vso dobrohotnost in sorodnost pristnih slovenskih src. Pogovarjali smo se o božičnih šegah in navadah starega-kraja, o življenju Slovencev v raz-
mogočem. Rosie, tako je bilo ime starejši hčerki, je bila izvrstna družabnica in gospodinja, ob enem pa je kazala toliko neprisiljene inteligence, da nisem mogel razumeti, kako more na samotni farmi zrasti kaj takega. V poznih nočnih, oziroma v zgodnjih jutranjih urah, smo .se podali k počitku, želeči si “a merry Christmas” tako prisrčno, kot bi se poznali že iz otroških let.
Drugo jutro je stalo solnce že precej visoko, ko sem se izluščil iz hiše in se izpod košate palme razgledaval po položnem gričku, na katerem je stala hiša, in po prostrani farmi, ki se je na eno stran končavala pri malem potočku, na drugo stran pa v zelen gozd. Iz hleva pride Rosie z mlečno posodo v rokah, mi vošči dobro jutro, in pripoveduje, da se je danes malo zakasnila z molžo. Krav je dvanajst in molže je precej; oče ne vtegne, mala Anica še ne more, hlapec pa ne more vsega. Lica so ji rdela kot vrtnice tam za ograjo in priprosta obleka je zapeljivo izdajala lepe oblike njenega stasa.
Po zajutrku je Rosie razdelila božična darila in tudi jaz sem bil deležen rožnatega zavitka. Na moje vprašanje, če ne bo kdo drugi vsled tega prikrajšan, je odgovorila, da se ji je pri nakupu božičnih daril kar zdelo, da mora imeti eno v rezervi, dasi ni vedela komu naj bi ga dala.
Jaz sem šaljivo pripomnil, da je morda mislila na apostola Pavla, ki je pisal o Korinčanih ali karkoli so že bili, da so postavili altar je vsem znanim bogovom, in končno so postavili altar še neznanemu bogu.
“Kaj pa, če ste vi tisti neznani bog,” se nasmeje deklica in odhiti v kuhinjo.
Potem sva z gospodarjem ogledovala farmo. Velika je bila, parsto akrov. Večinoma je bila obsejana z alfalfo. Ta krma ima dobro ceno in da primeroma malo dela. Po večini jo proda, ker ducat krav ne rabi veliko. V položni strmini nad hišo je obsežen vinograd. Trtam se je že osulo listje, toda marsikje visi na njih še mnogo rdečega grozdja. Na vprašanje zakaj ga niso potrgali, mi odgovori, da se ne izplača dele. Grozdje se prodaja po $15.00 tona (to je bilo pred prohibicijo), pa se ne izplača delo obiranja in nabavljanje košar. Kar je imel posode v kleti, je napolnil, drugo pa je pustil na trtah. Naj se ptiči gostijo. Trta dobro obrodi, ne da mnogo dela, in včasi se primeri, da se cena grozdja vzdigne. Za zdaj pa, če se komu zahoče svežega grozdja o Božiču, gre kar v vinograd ponj.
Pri kosilu, ki je delalo vso čast kuhinjski kraljici in “kraljestvu” mojega gostitelja, smo v živahnih pogovorih sedeli dolgo časa. Seveda se tudi nismo preveč nazaj držali od rujnc., pet let stare californijske kapljice. Kdo bi varčeval pri tem, če je toliko grozdja, da ga kar na trs ju puščajo! Ozrl sem se skozi okno in popoldansko solnce je tako krasno sijalo, da sem izrazil željo iti na prosto, da se navžijem californijske jeseni, zime in pomladi, ker tu je pač vse troje skupaj.
“Tudi dobro,” prikima gospodar, “meni se hoče pa nekoliko dremati, bom pa malo zasmrčal tu-le v naslonjaču.”
Stopim na prosto in zavijem najprej na vrtič ob hiši. Tu so cvetele rdeče vrtnice, bele krizanteme, rumene kalendule, zlati mak, pisane mačehe, živooke cinerarije, duhteči fajgelj-ni in ne vem kaj še vse. Kakšna pisana cvetlična družba je mogoča o Božiču v Californiji! Videlo pa se je, da vrt oskrbuje vešča in ljubeča roka.
V	nekaj minutah se mi pridruži Rosie in vpraša, če mi za-more biti ža kažipota. Jaz sem šaljivo pripomnil, da ji ne svetujem pomešati se med cvetlice, češ, da bi se utegnil zmotiti pri trganju.
“O, tako nevarno pa ni,” se je zvonko zasmejala.
Pregledala sva nato in strokovnjaško presodila cvetlice in zelenjavo na vrtu. nakar sva krenila nad hišo v vinograd. Vinograde že od nekdaj ljubim, ta mi je bil pa še posebno všeč, er je po trsju viselo toliko rdečega, kot med sladkega grozdja. Nad vinogradom je bilo gostozaraslo, temnozeleno grmovje. Ko prideva bliže, vidim, da je grmovje, imenovano “holly”, iz kakoršnega spletajo v Ameriki znane božične vence. Na njem je bilo vse polno škrlatno rudečih jagod.
Vrhu vinograda sedeva na debelo drevesno deblo, ki je ležalo tam že bogve koliko časa. Pogled po pokrajini, ki je ležala pred nama in katero so oblivali mehki žarki popoldanskega solnca, je bil očarljivo lep, in princezinja tega samotnega kraljestva je znala nenavadno mikavno opisati vsako posamezno točko, čudil sem se lepoti pokrajine in še bolj sem se čudil tej očarujoči in zagonetni cvetki samote. To ne more biti priprosta farmerska deklica. To je kot zakleta princezi- l
TRI BOŽIČNE ŠTORIJE
(Za Novo Dobo — V. J. V.)
Pravzaprav ne nameravam napisati kako navadno, vsako leto se ponavljajočo božično storijo, katera se običajno žalostno začne, še bolj žalostno nadaljuje in potem koncem konca prav veselo, oziroma “O. K.” konča. Takih štorij je naša slovensko-ameriška literatura polna — in odkar se je razvilo med nami naše časopisje in leposlovje, je menda vsak pojedini slovenski časopis objavil saj par ducatov takih v srce “segajočih” povesti.
Tudi ni moj namen opisati pomen božiča in še posebej božičnega večera, pa bodisi iz zgodovinskega ali pa verskega stališča, kajti to so storili že nešteti ljudje vseh narodnosti našega sveta tekom minolih stoletij, tako da, ako bi i jaz skušal kaj sličnega napisati, bi to bilo le starinskega pomena; in starinski pomeni sploh niso več pomeni, pač pa le brezpomembni zgodovinski spomini ljudi, ki so živeli v zgodovini.
Pa ako bi taki ljudje zamo-gli dandanašnji priti k nam na naš planet božičevati, stavim svojo glavo, da bi takoj svoje kovčeke poslali po expresu nazaj, in bi odšli, od kjer bi že prišli: — v sijajna in nežno-topla nebesa, ali pa v prav toplo in tropično-vroče peklo. Potem bi tam svojim dragim rojakom pripovedovali, kak6 je sedaj tukaj pri nas ob božičnem času; kako na nebesa in na pekel le malokdo misli; kako težko se je izogibati neštetim avtomobilom; kako se sedanji ljudje našega planeta zabavajo v kabaretih; kako — baš za božič — ljudje bogate in obubožajo na borzah; kako se na zemlji sklepajo začasne poroke na po-skušnjo, ki jedva trajajo do prihodnjega božiča in ki se nikdar ne sklepajo v nebesih — itd. ad infinitum.
* * *
Pred dvema leti sem božiče-val v New Yorku, lani v Bostonu in letos moram “obhajati” božični praznik ‘nekod v Michiganu.” Pa je povsem naravno, da kadar je človek sam, se dolgočasi — in ker mi dolgočasje že od nekdaj ne ugaja, božiču-jem sedaj že v tretjič med ljudmi, katerih sicer ne poznam, ki pa so vendarle ljudje naše dobe in ki “vsak po svoje” skrbi za to, da je božič res vredno božičevati med njimi, vsaj v kolikor pridejo zgoraj omenjena mesta v poštev. Evo:
V New Yorku:
Flaperice rudeče pobarvanih usten j, ki se neprestano občudujejo v ogledalih, ki so pritrjena na stene vež neštevilnih gledišč, pričakujejo svoje začasne ljubitelje.
Godba Salvation Army svira na Cooper Square angelsko himno, nakar poveljnik pozove vse poslušalce v bližnjo dvora” no na brezplačne sandwiche in dokaj vodeno kavo.
Nepozabni Willie Edrington, ki je zgradil Earl Carrollovo gledišče — in Earl Carroll, ki je priredil šampanjsko kopelj neki plesalki.
Židovske prodajalne okrašene z zelenjem in napisi “Vesel božič.” Božična doba je za nje najveselejša, kajti vse hiti k njim, da z darili, katera pri njih kupijo, osrečijo svoje krščanske sorodnike in prijatelje.
Hopla-dekleta in u-la-la-devi-ce nepreglednih množin in najrazličnejših kakovosti in postav človeku hipoma dokažejo, da je božiče van j e v resnici nekaj božanstvenega za prebivalce tega sveta. Nekatere so tako pobarvane, da sličijo ange-ljem v Patrickovej katedrali. Ker so pa vsa hopla-dekleta in tudi vse u-la-la-device ženskega spola, dočim so angel ji seveda ! možkega spola in kakovosti, moramo prvenstvo vsekako pre-' pustiti angel jem, kateri hodijo ' z dekleti po Broadwayu in ki so 1 ob božičnem času okrašeni s (Dalje na 6. strani).
nja v deveti deželi! Povedal sem svoje mnenje svoji dražestni tovarišici, ki se je zasmejala, da so se vznemirili zlati kodri.
“Saj ni bilo vedno tako,” pravi, “pred osmimi leti sem bila učiteljica v dvajset milj oddaljenem mestu. Takrat pa je zbolela moja mati in v tednu dni je ni bilo več. V zadnji uri me je še prosila, naj skrbim za očeta in naj vzgojujem sestro Anico, ki je bila takrat komaj dve leti stara. Obljubila sem sveto in svojo obljubo zatrdila z zadnjim poljubom. Kako bi mogla kdaj pozabiti ali prelomiti tako obljubo? Od takrat gospodinjim očetu, ki ni nikoli mislil na ponovno ženitev, in vzgojujem mojo sestro Anico. Kako bi moglo biti drugače? Svoje razvedrilo najdem v delu, v lepi naravi, ki me obdaja, in v knjigah. Srečna sem v gotovem oziru, vendar včasi mislim, da usoda ni povsem pravična napram meni in da bi bilo lahko drugače.
šele zdaj sem razumel zagonetko te zaklete princezinje, in jo skušal spr-aviti na lepše misli. Govorila sva še mnogo in dolgo, dasi danes ne vem kaj. Gotovo pa je moralo biti kaj lepega, ker je bila sama lepota vse na okoli. Ameriški škrjanec je vrhu telefonskega droga vriskal svojo večernico, solnce, ki se je odpravljalo kopat v zelene valove Pacifika, je bilo škrlatno rudeče, božični venci v ozadju so bili posuti z rdečimi jagodami, grozdje, ki se nama je ponujalo s trsja, je bilo v poslednjih žarkih solnca živordeče in oh, tako sladko, toda daleč ne tako, kot so • bile rdeče in sladke ustnice zaklete princezinje — lepe Rosie.
To je bilo v tjitih daljnih, lepih časih, ko še nisva bila skregana s srečo. Da, prijatelji, takrat sem imel sreče na koše, pa kaj je pomagalo, ko nisem imel pameti! Zdaj vem iz vsakdanjih brc, da nimam več sreče, glede pameti pa — vedo bogovi. . .
 o--------------
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nekaj dopisov, ki niso nujni, so dopisi došli s predzadnjo poje bilo treba odložiti za pozne- što in jih urednik ni vtegnil je, deloma vsled preobilice se- prirediti za tisk. Ko bo čas in zonskega gradiva, deloma ker prostor, pride vse na vrsto.
TRI BOŽIČNE ŠTORIJE
(Nadaljevanje iz 5. strani)
svilenimi bandanami.
Umetni labudovi na jezeru v Central-Parku plavajo polni zaljubljenih parov in trobijo s Fordovimi trobili, da se na ta način ne sliši božično poljubo-vanje ...
V	Bostonu:
Na božični večer odšel sem na zgodovinsko pokopališče za javno knjižnico blizo Boston Commons, kjer so pokopana trupla raznih naših zgodovinskih kapacitet. Ogledal sem si spomenik zgodovinskega jezdeca Paul Revere, ki je svojedob-no budil ljudi “v temni noči” in jih klical na orožje proti Angležem. Pa mi je nek nepozna-nec, ki je tudi občudoval Re-verejevo piramido, dejal, da bi bilo vsekako umestno in dokaj patrijotično — ako bi Bostončani postavili kje v bližini spomenik Reverejevemu konju: kajti brez konja bi on na nikak način ne mogel probuditi in sklicati k orožju toliko ljudi, da bi pognali Angleže v beg. Dejal je tudi, da je današnji svet nekako “nehvaležne sorte,” ker inače bi Reverejev konj že davno imel svoj spomenik v Bostonu.
Mož je imel na vsak način prave nazore. In potem sem odšel v bližnjo juvno knjižn'co, kjer sem prebral vse zgodovinske podatke glede Revere j eve ježe.
Pa so ti zgodovinski podatki nepopolni, kajti v njih ni zapisano, je li blagopokojni Paul Revere jezdil konja ali kobilo... In vsled tega Bostančani ne vedo, naj li postavj'o spomenik konju ali kobili-----------
Ko sem božičeval v Bostonu, vršila se je tam konvencija učiteljic Nove Anglije. Pa so to vesela dekleta, da, prav vesela dekleta. V hotelu, kjer sem stanoval, bilo jih je 212 in ker je bilo mraz, grele so se z cock-taili iz New Brunswicka. In potem je bilo vsem gostom v hotelu toplo, pa je božičevanje trajalo do ranega jutra, nakar je pedagogični korus zapel “Mir ljudem v hotelu” — in božični dan smo proslavili s spanjem, ki je bilo itak na programu konvencije.
Nekje v Michiganu:
Loafer ji na ulicah kade cigarete in nagajajo dekletam, ki so napolnila vso Woodward Ave. Dekleta barvajo svoja lica z rujavo-rudečim rpuge in kupujejo božična darila.
Zelena barva na Fordih in Fordičih prevladuje in v loby-jih hotelov pijo ljudje zeleno pijačo abstinentne barve.
V	department-prodajalnicah prodajajo takozvane cocktail-shakers.
Jedini Rolls-Royce avtomobil
v	mestu, stoji pred hotelom Fort Shelby. Hotelski vratar ie oblečen v kozaško uniformo in zopet drugod oglašajo božična kopališča in 'posebne mnscr-je.”
Časopisje objavlja oglase, ki vabijo na božično večerjo v nek italijanski rcstavrant, katerega je ravnokar odprla neka “ponzi-jonirana operna pevka.” In v veži “mojega” hotela prepeva sekstet ono znano in zgodovinsko:	“For	he is a jolly good
fellow.”
S kratka:	tudi v Michiganu
je saj 90 odstotkov prebival stva deležno prosperitete, ker inače bi ljudstvo ne bilo tako veselo in zadovoljno, kakor je letos. In Canada je blizo; pa menda baš vsled tega i tukaj n: miri za ljudi na zemlji, ki so iobre volje ....
PRED PETNAJSTIMI LETI
(Janko N. Rogelj).
Božična drevesca.
Vsako sezono se porabi ogromne mno 'm božičnih drsvcsc.
V	to svrho se rabijo različnih vrst smreke, jelko in borovci. Drevesca so porablja v starosti od šestih do desetih let.
Sladka lemona.
V	Porto Rici so vzgojili lc-mone, ki so skoro tako sladke kot oranže, a' dišavo in druga svoj stva so obdržale.
Zadnje čase je naša publika j vsa vneta, če jim damo duševne hrane iz naše slovenske zgo-j dovine pred petnajstimi leti. (Radi tudi čitajo, ako jim podamo berilo, ki nosi naslov: Dvaj-I set let pozneje. Vse morajo citati, kar jim damo, menda to iz hvaležnosti, da jim sploh kaj damo v naših časopisih.
Prosim potrpljenja:
Pred petnajstimi leti sem | prišel v Ameriko, kateri se je ! reklo Kanada. Ustavil sem s j stricem in prijateljem v mestu ! Vancouver, British Columbia,
: torej skoro tam se vidi v Alas-! ko, morebiti tudi na Japonsko ' in Kitajsko.	Prijatelji moji,
j to je že na koncu Amerike; človeku ne kaže drugega, da se obrne nazaj in pravi:	“Preda-
leč smo jo prijadrali.”
Mesto Vancouver in okolica s prastarimi	gozdovi nam v
poznih jesenskih in deževnih : dnevih ni ugajala. Krenili smo jo v Seattle,	Washington, od
tam po naročilu in postrežbi neke Employment Office (delavske posredovalnice), v mrzlo, pusto in sneženo Montano. Tam se je pričel moj križev pot. Dobili smo delo pri konstrukciji stranske proge Chicago, Milwaukee and St. Paul železnice, v vasi Damers, ševerno od mesta Great Falls, Montana. Po treh tednih smo dobili potne liste in prosto	vožnjo nazaj v
Great Falls. Imenitno, hvalevredno. Prišli smo v mesto par dni pred Božičem, “praznovat moj prvi Božič v Ameriki.” Nastanili smo se v malomestnem delavskem hotelu, v sobi brez oken, s črnimi stenami in brlečo plinovo svetilko. Strašno prikupljiva je bila ta soba. tako dobro zaprta in solidna, da tudi uš, ki se je ločila iz človeških bivališč, se ni mogla izgubiti, ampak je po kratkih počitnicah pribežala v varno zavetje. To so bili naši stalni gostje in odjemalci, naši edini spremljevalci, s katerimi smo si delili sočutje in gorkoto.
Dan pred božičnimi prazniki cmo vendar dobili sobo z enim oknom, s prekrasnim razgledom na vetrovne in s snegom zame-tane montanske holme. Okno je imelo razbito steklo. Lepa prilika. Kadar je bilo v sobi le preveč mraz, takrat sem za tolažbo pomolil roko v čudovito montansko ozračje ter prišel do prepričanja in dvoma, da nisem mogel konstatirati:	Kje
je več mraza. Bil sem kot pra-
vi	pesnik Zupančič:
Čepel je cigan božični čas
ves gol, le z mrežo pokrit,
i skozi luknjico prst je potikal ven
in se stresal: “Hu — zunaj je mraz!"
Dan pred Božičem. Vreme je bilo nadvse zimsko in montansko, če kdo ve, kaj je mraz v deželi ali državi Montana. Tudi dekle bi poljubil, če bi se pri tem ogrel saj za dve stopinji starokrajskega Celzija. Stradali smo toplotnih kalorij. Popoldne sva šla s prijateljem na sprehod, na promenado lesenih obcestnih tlakov. Imenitno. Hvala bogovom, da sem lakrat prinesel starokrajske “šteflctne” domov. Ko se tako sprehajava in molče zabavama v zabavo montanske burje, nehote zagledava mojega strica, ki si je nadel težak nahrbtnik | na svoj premrti hrbet. Pre-pr'cana sva bila, da išče mon-lanske gorkote. Tudi motila ga nisva.
Vrneva se domov in premišljujeva, kako je v domovini, Potekle so ure, prišla je noč, strica “pa od nikoder ni.’ Nekako ob deseti uri naju postane ■trah, zato se obrneva do hišnika Bogve, kaj je mislil, ko v a pričela s slovenskim jezi-kom.
“Pa ga po nemški pobaraj,” nravi prijatelj Tone.
"Sprechen Sie deutsch?” ga vpnšam.
Dedcc me pogleda salamensko nezaupljivo, obrne se kol Deseti brat v Krjavlovi koči zaklene vrata in gre. Usoda je
bila zapečatena za pol ure v privatnem zaporu.
Udana v usodo prve božične noči v Ameriki sva potrpežljivo prenašala začasni zapor v gorki hišnikovi sobi. Še smejala sva se, ko se je ogrel mrzli in zastani jezik.
Odpro se vrata, dedec se je vrnil v spremstvu policije in tolmača, ki je za silo tolkel nemščino. Dogovorili smo se ter smo se vsi strinjali, da je moj stric iskal gorkote v kakšnem salonu ter nehote dobil preveč vročine, zakar so ga spremili v mestne zapore. Pa mo šli v lepo božično noč, navdušeni in prepričani, da najdemo sopotnika in strica v oskrbi mestnega zavetišča, kjer deli preveliko vročino s premrlimi Indijanci.
Šlo se je za resen slučaj nad-merne pijanosti, zato obiščemo najprvo takozvani primitivni odelek tamkajšnih zaporov qer hranijo predrzne in pijane ndijance v železnih kletkah, v družbi potrebnega mrčesa, ki dramijo zaspance in pijance iz prve omotice. Videl sem jih, kako spijo “nezdramno spanje preko noči.” A strica ni bilo, božično veselje je bilo pokvarjeno. Pozneje sem zvedel v "Cast Heleni, Montani, da je odšel tisti večer z nekim Ircem lazaj v Canado.
Božič! — Prespala sva ga nekako tako, kot stari Scrooge v Charles Dickens-ovi “Božični icsmi.” Čudovito prestrašena sva gledala v beli montanski svet. Na Božič sva obedovala r neki restavraciji; naročevala sva hrano potom male angle-iko-slovenske knjižice, katero ;em kupil v Ljubljani pred od-'lodom v Ameriko.
Dopoldne sem prišel tudi do prepričanja, da suknje še ne •norem kupiti, ampak namenil sem se kupiti nove hlače, da
30	malo več gorkote meni in ■noji številni družini. Stopiva / trgovino, odprta je bila tudi
o	dopoldne. No nemško sem kupoval, po nemško se mi je odgovarjalo, le da sem začutil v tej nemščini ribenški dija-lekt. Pa sem molčal, ko mi je irgovec že zavijal hlače. -Ko la jem denar, stopi iz ozadja trgovine ženska, pa pravi po slovensko:	“Zapri in jest
pojdi.”
Takrat sva tudi midva spoznala našega rojaka Ribenčana,
oo	imenu Lovšin. Pogovarjali mio se, nakar nama je dal nasvet, da naj greva za delom v 3ast Heleno, Montano, kar sva -udi napravila.
Zadostuje. To je bilo pred petnajstimi leti. Kako bo dvajset let pozneje, tega vam ne morem povedati. To vam ahko napišem čez pet let. Prodni, počakajte, drugače vas ne norem postreči z berilom: 3vajset let pozneje!
OSAMLJENA
(Frank Troha).
Vse je bilo odeto v belo snežno odejo, polja, pašniki in gozdovi. Bilo je par dni pred veselo pričakovanimi božičnimi prazniki. Čeprav je bilo vse dmsko pusto in pokrito s snegom, se je vendar mlado in sta-'o veselilo prelepega božičnega . ečera. Kakor vsako leto, tudi akrat ni hotel nihče zaostati, la ne bi na en ali drugi način pokazal pomen božičnih praznikov.
\ tistem času so po naših krajih le bolj malo postavljali božična drevesca, ker ni bilo :a okras istih tako vsega na •azpolago, kot je v tej deželi. Navadno pa so postavili po kmetih v kotu velike sobe goro z mahu, po kateri so razstavili nnogo papirnatih ovac, govedi n pastirjev. Vrhu gore je bil ia hlevček z jaslicami, kamor sta se zatekla za prenočišče Jo-:ef in Marija in kjer se je ro-
lilo	čudežno dete. Tako smo udi pri nas doma napravili sako leto en dan pred Božičem.
Bil sem še deček šolskih let, :o sem se bil podal z mojim starejšim bratom v bližnji
gozd, da nabereva mahu za betlehemski grič v kotu sobe, kamor se postavijo ovce, pastirčki in hlevček. Ko sva izkopala izpod snega in natlačila v vreče dovoljno količino nuthu, sva se podala po poti, ki je bila zelo uglajena od sani, proti domu.
V	nekaj minutah dospeva na vrh klanca, nakar se spustiva po njem navzdol. Pred seboj zagledava staro ženico, ki nese butaro suhljadi za kurivo. Naenkrat ženici izpodrsne, da pade po trdih tleh, butara pa se zakotali nekaj korakov proč od nje.
Urno se z bratom približava ženici, da ji skušava pomoči na noge, ako bi bilo treba, in da ji pomagava naložiti težko butaro na rame. Brat jo strahoma ogovori:	“Ali	ste	se	kaj
potolkli? Ali vas kaj boli?” Toda od ženice ni bilo glasu, in že sva mislila, da se ji je kaj hujšega pripetilo. Polagoma in s težavo se je vendar spravila na noge. In kakor da naju ne vidi, se je ozrla proti nebu in vzdihnila:	“O	Bog, vzemi mi
življenje!”
Midva z bratom sva se spogledala, ker nisva mogla urr^-i, zakaj si ženska želi smrti. Vedela sva pač, da je sirota, toda bila sva še premlada, da bi mogla razumeti njeno gorje, ki jo je tiralo v obup.
Od takrat je preteklo že mnogo let. Siromašna starka ni bila učakala prihodnjega Božiča. Želja se ji je bila izpolnila, kajti smrt jo je rešila revščine in osamljenosti. Tudi mojega brata že krije črna zemlja; pokosila ga je bila grozna sve-ovna vojna.
Po mnogih letih se še živo spominjam tistega predbožičnega dogodka. Kar mi ni bilo razumljivo takrat kot otroku, ni je razumljivo sedaj, in se prav nič ne čudim, da sl je revna starka želela smrti.
Moža je bila izgubila zelo zgodaj. Ostala je sama, z malim sinkom. S trdim dtelom je morala služiti kruh zase in :anj. Hodila je v dnino h kmetom, zdaj k enemu, zdaj k drugemu.
V trudu in skrbeh so minevala leta, in mali sinko se ji je razvil v krepkega mladeniča. Pričel je delati v gozdu, in ker sta oba delala, postalo jima je življenje lažje, in celo prihranila sta si nekaj malega za slabe čase. Upapolno je mati gledala v bodočnost in ponosna je bila na ’pridnega sina, ki ji je povračal njeno skrb s svojo pridnostjo.
Toda ti svetli upi za bodočnost so revi nenadoma zatem-neli. Nekega dne ji sin pove, da se je odločil iti v Ameriko. Mati mu je ugovarjala, branila mu, in ga prosila, naj je ne pusti osamljene. Kaj naj počne brez njega? Toda sin se ni dal odvrniti od svojega sklepa, posebno še, ker je videl druge mladeniče, ki so odhajali v daljni tuji svet. Tudi on je hotel za njimi tja, kjer se zasluži mnogo denarja.
Prišel je dan slovesa, in vsa v solzah je mati poslednjič poljubila svojega sina, ter ga prosila, naj je ne pozabi. Sin je obljubil, da se v gotovem ča-vrne in da prinese denarja, s katerim si bosta ustvarila mnogo udobnejše življenje kot ja imata sedaj.
V par tednih je dobila že pismo od siva iz tujine, za nekaj
lili	drugo, nato zopet nadaljna v primernih presledkih. Pričkala je ta pisma na srce in
iih močila s solzami. Saj so ila od sina edinca. Izprva je )isal dobro. Delo je dobil in rilično zaslužil. Tudi nekaj lenarja je poslal, katerega pa mati ni potrošila, ampak ga je spravila za slabejše čase. Potolažila sc je mati, češ, saj je sin ostal dober fant, ki je ne bo pozabil, ampak vse izpolnil, kar je obljubil.
Pretqkli so meseci in leta. -7ant je zašel v slabo velikomestno družbo in polagoma po-abljal na mater in na njej da-ae obljube. Pisma so materi
prihajala vedno v večjih presledkih, in končno jih je docela zmanjkalo. Osamljena mati je čakala, jokala in molila. Ljudje so prihajali iz Amerike in prinašali denar, eni več, drugi manj. Vsakega posebej je hitela vprašati, če je kaj videl njenega sina. Nekateri niso znali nič povedati o njem. Končno pa je naletela na enega, ki je sina poznal, in ta ji je povedal, da je fant zdrav, da ^obro zasluži, samo v slabo družbo zahaja in zapravi vse.
Tiste novice so ženico silno potrle. Starala se je še hitrejše kot poprej, pomanjkanje se je oglašalo v hiši. Reva je obupala nad življenjem in čakala le še na smrt kot rešiteljico.
Nastopila je ostra zima in ljudje so se stiskali okoli gorkih peči. Približal se je Božič in vse se je pripravljalo, da lepih spominov polne praznike kar najlepše proslavi. Siromašna, osamljena starka pa niti drv ni imela, da bi si ogrela svojo borno kočico in da bi si skuhala svojo revno hrano. Njeno pripravljanje za božične praznike je bilo nabiranje suhljadi po zasneženem gozdu. S težavo nabrana drva je, v butare povezana, na starem hrbtu nosila domov. Tako sva jo našla z bratom, ko sva nosila iz gozda božični mah. Ni čuda, če si je v takem položaju želela smrti. Za majhen del tistega denarja, katerega je sin brez potrebe proč zmetal, bila bi reva lahko dobro preskrbljena s kurivom, hrano in gorko obleko. Poleg tega ne bi se bila čutila osamljeno, da bi se je bil sin vsaj tuintam spomnil. Zavest, da jo je pozabil njen lastni otrok, bolela jo je pač hujše kot vse drugo.
Cemu naj bo človeku dolgo življenje, če ostane osamljen, če ga zapustijo in pozabijo njegovi lastni otroci? Saj je kot napol suho drevo sredi zasnežene planjave, ki samo še čaka močne burje, da ga podere.
In mnogo je takih slučajev, težko si je predstavljati, kako se more normalen človek veseliti in zabavati ko ve, da njegov ostareli oče ali mati vzdihuje v bedi in osamelosti. Vsaj božični čas naj bi takim pozabljivim sinom in hčeram z drugimi lepimi spomini prinesel tudi spomin na njihove stariše, če so še živi. Ce so oddaljeni, naj bi se jih spomnili vsaj s par vrsticami, če so v potrebi, še s čim drugim. Njim se ne bo dosti poznalo, osamelim starcem in starkam pa bo to gorak soln-čni žarek.
SREČA V NESREČI
Med novicami iz stare domovine sem pred nekaj tedni či-tal v Novi Dobi, da je v Vin-harjih umrla vaščanka Katarina Dolenc, po domače Naconka. ki je igrala zelo važno vlogo v dogodku, katerega je dr. Tavčar opisal v povesti “Izgubljeni Bog.” Kot je bilo poročano, je puščico s posvečeno hostijo našla v gozdu beračica, katera jo je dala otrokom Naconke za igračo, mati pa je čedno igra-čico vzela otrokom in jo spravila v žep, ne da bi bila pogledala, kaj je v nji. Šele mežnar, ki je šel izgubljeno puščico iskati, je Naconki povedal, kaj pravzaprav nosi v žepu.
Meni je tisti dogodek znan, ker sem tistikrat hodil v šolo v Poljane. Kateheta, kateremu se je bila tista nezgoda pripetila, se tudi dobro spominjam, ker mi je večkrat v šoli ušesa nategnil. Včasi sem morda zaslužil, ali pa tudi ne.
Gori omenjena novica pa me je ob enem spomnila neke zabavne dogodbice, pri kateri je prej omenjeni svečenik neprostovoljno sodeloval. Mož se je rad vozil na biciklu in nekega pomladnega popoldneva se je peljal na obisk k župniku na Trate. Ta fara se nahaja nekako tričetrt ure hoda od Poljan. Ko se je pod večer vračal z obiska, je med Srednjo vasjo in Dobjem dohitel neko staro
EXCERPTS FROM THE MINUTES OF THE 13TII REGULAR CONVENTION OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Amendments And New Sections lri The By-Laws.
The thirteenth regular convention of the South Slavonic Catholic Union has held its sessions at Ely, Minnesota, during six days, from July 30 to August 4, 1928. At the. convention were present 166 delegates and supreme officers. Twelve sessions were held. The convention adopted the following amendments and new sections in the By-Laws. (The amendments and new sections are printed in heavy type):'
The .jurisdiction of the South Slavonic Catholic Union shall be the United States of America, the Dominion of Canada and the Republic of Mexico.
The executive committee shall consist of the Supreme President, Supreme Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treasurer, and Supreme Medical Examiner. The Board of Trustees shall consist of five Supreme Trustees. The Supreme Judiciary Committee shall consist of three members.
A new Section:	The union
shall publish its official organ and ether publications in a fraternal spirit and culturally progressive thought.
A new Section: In the event of death, resignation or demotion of any supreme officer the convention shall elect, besides the active supreme officers, the following alternates:	for	the
positions of the Supreme Vice-Presidcnt, Supreme Secretary and Supreme Treasurer, one each; for the positions on the Beard of Trustees and the Supreme Judiciary Committee, two each. The alternates shall be elected separately at the time of the election of supreme officer.-'. Should the list of alternates so elected becomp vacated, the supreme committee shall have the right to appoint new members to fii! any vacancy and these shall be officer s with lull powers, according to the constitution and the By-Laws.
The next convention shall be held in the week beginning on the last Monday in July of the convention year. The place of the following convention is Indianapolis, Indiana.
The majority of the executive and supervising committee may propose a referendum for a change of the convention
beračico, in nesreča je hotela, da je z vso silo butnil vanjo. Reva je seveda padla kot.je bila dolga in široka, toda tudi biciklist je prav neusmiljeno položil svoje kosti na dri/go stran ceste.
Beračica, ki seveda ni vedela, kdo jo je tako nekrščansko prevrnil, je jezno zarentačila: “Da bi te le hudič vzel!”
Ko pa se spravi na noge in opazi kdo se pobira na drugi strani ceste, ji je bilo seveda takoj žal za izraženo željo. Nekaj časa sta se nova znanca kar molče gledala, končno pa je biciklist prišel k sebi in vprašal starko, če so je kaj pobila. Reva se je malo otipala, nakar je hitela zagotavljati, da ji nič ni, samo malo da se je prestrašila. Pa je mož segel v žep in ji velikodušno ipodaril svetal goldinar. Toliko denarja je stara beračica pač malokdaj imela v svoji posesti, zato je takoj pozabila na strah in bolečine.
Ko je dospela v Dobje, se je pri vsaki hiši ustavila in pripovedovala, kakšno srečo je ime-ia v nesreči. Povsod je pristavila, da za en goldinar se pusti povoziti z biciklom vsak dan trikrat, če bi bilo treba. Pa se ji menda ni nikdar več ponudila prilika zaslužiti goldinar na tako lahek način.
Joseph Rudolf, South Omaha, Neb.
city should such a change be beneficial to the Union.
A new section:	Only	those
members who are American citizens shall be deemed a? qualified candidates for the supreme office. These shall be able to read and write. Those members who are in the supreme office or on the com-! raittee cf any similar organization shall not be eligible for candidacy. Only the Supreme Medical Examiner shall be excepted.
All supreme officers shall assume their duties on January 1st, after the end of the year in which the convention was held, and they hold their office until the 31st of December of the following convention year; excepting the trustees who shall give up their office at the end of the revision for their office term. Those officers who shall have died, resigned or have been demoted, are also excepted.
Elections for delegates to the regular convention shal be held in the months of April and May of the convention year.
The alternates for delegates shall be elected separately i*1 the same manner in which regular delegates are being elected
An initiative motion shail be seconded by one-third of the lodges of the union before being put ,to vote. Three-vfourths cf members present at the meeting shall have to vote for an initiative motion to pass it! and the members shall be called to such meetings by letters or through the official organ.
The per diem of the delegates and officers shall be ?7 a day.
A new Section:	The	subor-
dinate lodges shall pay the expenses of the supreme officers when they take part in the lodges’ entertainments or celebrations.
An addition:	The union
shall pay for Pullman accommodations only when the distance of travel exceeds 500 miles.
Salaries of the supreme officers :
Supreme President $50 per mont.
Supreme Vice-President $20 a year.
Supreme Secretary $250 Per month.
Supreme Treasurer $60 Per month.
President Board of Truestee? $180 a year.
Other Trustees $60 a year.
President of Judiciary Committee $75 a year.
Other members of Judiciary Committee $35 a year.
A new Section:	The sll‘
preme committee shall elect from among its members a financial or investment committee.
A new Section: The Supreme Secretary shall report in the official organ every six months on all newly bought bonds, their value and price and when and from whom bought.
An amendment:	The	super-
visors shall also examine the books of the managing editor.
An amendment:	The	secre-
tary shal! report in the offic*a’ organ on sick benefit received*
A new Section: The Supreme Treasurer shall also deposit the funds of the unpaid death ben-' fits and he shall keep separate books for this purpose. He shall enter such death benefit? into his books six months aft" er these shall have remained unpaid. The union shall Pa-V 3% interest for periods of less than six months.
Supreme Judiciary Committee:	A very important addition:	The president of the
judiciary committee may Ae' mand all proofs and document from plaintiffs and witnes3eS’ nnd in case that he does <l!> receive them in the course 0 15 days and no valid and by a Vtdge approved excuse having been given, he may submit the (Continued on page 7)
be
ise
:an
a?
JU*
be
iSt
iU-
m*
ia*
or
ne
x-
s-
'y
ir
is
le
)f
ri
10
ie
ir
'S
d
c
e
d
d
Excerpts from the
MINUTES
I (Conti'nued from page 6)
OVt
immediately to other tobers of the committee, appeals which shall have ?hed the judiciary commit-?0 days after the local ting shall be rejected, ex-ling those that have been lyed without the fault of appellant. Should a subor-Ite ledge refuse to hold a judiciary meeting when so cted by the president of the Tetne Judiciary Committee, president or a member of committee may visit such &dge and himself conduct a :e trial. Such visits of the | iciary committeemen shali limited to special trial casee )', as in such cases the union ill pay the expenses.
new Section:	The union
ill ay for the medical ex-itiation and SI commission every new member whose is up to 25 years; for those J (r than 25 years only the flical examination fee shal paid, (he same not to ex | $2.00.
amendment:	The ad
ss of lodge officers shall be flished once	every three
iiths.
Mdition:	Nova Doba shal) i
published weekly on six ! fces, two of which shall be do j fed to the English reading j ^tter. The editor shall have right to publish the organ eight pages	should this
e necessary.	He shall be
Wed to have a clerk in the •ce for composition and edit-of the English pages. He W1 appoint such clerk him- !
and the maximum pay al- | ^ed for such help shall not { lC6ed §75.00 per month.
A new Section: The supreme eutive committee shall i3-a call for applications for position of the managing- [ 'lor three months before the 'lyention. All applications '^11 be directed to the conven-0l1-> addressed to the chair-lilli of the same, who shall len them and read them at le convention.
An important	new Section
^Pted	by the	convention
as	follows:
In localities wherein a lodge ^ this union exists and does ^ number fifty members, it not be permitted to estab-a new lodge before the lrst one shall have attained lfty members. Exempted arc Sc cities of over 100,000 "Dulation and localities in Jhich there are no ladies’ nor "Slish	speaking	lodges. A
^•es’ cr an English speaking mav be organized in any *ality	or settlement where
lodges do not as yet exist, if there are already men’s %es in such places, and ^°re there are no other lodges all. Male and female mem-may join an English * lodge as well as mem-
ie
e
faking
,®rs» male and female, from genian speaking lodges. En-speaking lodges may be Sahized by new members of sexes and also by old tf*ibers. This section shall conie effective immediately the convention),
i	An addition:	Female candi-
es for membership may join ^ale lodge or a ladies’ lodge.
candidates are accorded
0	same privilege.
.An addition:	Newly organ-
subordinate lodges shall l^oive from the union lodge , olts frce nf charge. (To be ective immediately).
. An addition:	The maximum
»”°unt allowed for funerals is
fso.oo.
jj amendment:	Only	candi-
}IC"> up to 50 years of age be admitted into the ^i°n. Those aged from 40 to j* years shall be insured only y $500.00 death benefit and f -<>0 daily sick benefit; those 45 (o 50 years of age be insured only for $250
death and $1.00 sick benefit, All nationalities of the Caucasian or white race shall be admitted to membership in the union.
An addition:	The lodge
president and secretary may admit lo membership a candidate ,in his home if he is un. able to attend the lodge meeting and if the lodge shall have so decided.
An amendment:	Persons
with only one eye shall not be admitted into the union.
Important Section:	Admis-
sion into the union is free to all candidates.
An amendment: Ninety day? after a candidate has been admitted into the union, sick benefits for natural sickness shall be paid.
An amendment:	Should a
member die from tuberculosis before six months shall have vxpired since his admission into Lhe union, no death benefit shall be paid, but only funeral expenses not exceeding $150.
An amnedment: Assessment for the $2 sick benefit shall.be 'ncreased 20 cents. Assessment for the disability fund hall be increased 3 cents. A low fund was established called Rccreation fund, into which every member shall pay
2	cents per month.
A change:	A	member who
shall have reached the age of 35 years and is in need may appeal to the union to pay his assessments.
A change:	Sick	members
shall be visited also when in n hospital, .provided the hospital is not too far away.
A new Section:	The union
has established a Recreation fund from which it shall support ail sport groups organi?,.'] by ledge members. The supreme committee shall draw up a program. The executive committee shall be empowered to finance the establishment and activities of such sport clubs by paying one-half of expenses incurred, the amount not to exceed the sum of $100.
An amendment:	No	sick be-
nefit shall be paid for the first !hree days of sickness.
An amendment:	No mem-
ber shall be entitled to sick benefit for a long-lasting sickness more than for six months in the course of two years for the same sickness.
Addition:	Physician’s and
secretary’s date shall be valid in reports of sickness; except-Ing those members who were taken in haste to a hospital.
A new Section: In case that a member should lose an eye (eyes), arm (arms), leg (legs), cr was in some other way disabled so. that he would be entitled to damages for the said disabilities or losses, his heirs shall not be entitled to such damages if such member should die within sixty days from the date of such disability or operation.
A new Section:	The sick
benefit shall be paid in full for the first six months, one-half of the benefit for the next 12 months, and after that such member shall be transferred to the disability fund from which he shall be paid $10 per month during the time /of his sickness cr disability.
A new Section:	All mem-
bers of limited rights shall be paid the sick benefit from the disability fund after 18 months provided they submit proofs that they have been continuously sick.
A new Section:	For	all dan-
gerous operations which are not enumerated in these By-Laws but are, in the opinion of the Supreme Medical Examiner and of the supreme committee, similar to those mentioned in the By-Laws, a compensation shall be paid in the amount as decided upon by the above mentioned officers.
Convention resolution:	The
union shall buy wall calendars for the purpose of agitation.
A new Section: In the event that local lodges have not a sufficient number of members to elect a delegate, the Supreme Secretary shall decide which locals shall jointly elect a delegate.
An addition:	Appointment
of lodge trial boards.
A lodge trial beard shall be composed of five members, selected by both sides; the plaintiff shall name two members, the defendant two, and those four together shall select the fifth member of the trial beard. The trial board shal elect a president from amonj; its members. The president o this board shall see that the proceedings are conducted impartially. Relatives of the plaintiff or the defendant shal not be selected on the board, neither shal! those persons who have any business relation? with the parties to the controversy. A lodge trial boar;1 shall be elected separately for cach case. If no one of the members present want to assume the duties on the lodge trial beard, then the preside;;-of the lodge shall appoint thi board. After the trial board shall have been selected, if shall meet and call both parlies for trial. Both parti? may bring their witnesses which shall remain outside o? ihe hall until called in by the president to be heard. After the hearing, when in the opin ion of the trial board both parties have made sufficient state-meats fcr rendering a decision the plaintiff and the defendant shall leave the hall when so ordered by the president. The trial board shall render its de cision immediately at the meeting of the lodge and the president shall then call both parties into the hall and annunoce the decision.
A new Section:	Local lodges
ehall elect at their regular meetings a supervisor of the members of sick committee. This supervisor shall see to it that all sick members are regularly visited, and he shall personally inform himself of the condition of each sick member, Teh supervisor of the sick committee shall attend to it that the members of the sick committee fulfil their duties correctly and render their reports at the lodge meetings.
The above are all changes., amendments and new sections adopted by the convention.
my complaints were not groundless as stated by the translator. All three members, the President, Brother Mertel and Brother Slabodnik gave an excuse, and that is the reason why it was given a unanimous vote of confidence by the convention. I hope that the translator corrects this error. In j the original minutes there is i not a single word, that any complaints and accusations were groundless.
Furthermore I advise the translator to look at the original minutes and see if he is able to find the answer of Brother Supreme President in paragraphs eleven and twelve of my report and complaints and explain to the readers how it happened that the answers an missing in the original minutes.
Furthermore I don’t want tr be discredited by the translator just because he misunderstands the original minutes aid thus writes untruths. I want this correction to be made sorr and in a proper place, so the English readers of the offic'a' organ, can see the eeorrecticn
While injustice has hem done to mc> 1 am entitled to the injustice being dealt with fairly-
With fraternal greetings
FRANK KAČAR. Fourth member of the judiciary committee.
Virginia, Minn.
članom društva sv. Štefana,! št. 164 JSKJ se tem potom na- j znanja, da je bil za leto 1929j izvoljen sledeči društveni odbor: Marko Strbenc, predsednik; Matt Verbič, podpredsednik; Frank Novak, tajnik; John.Sneler, blagajnik; Mari ja Verbič, organizatorica; Martin Stukel in Anton Maj-strovich, nadzornika; Marija Lokner in Marija Kreps, bolniški obiskovalki za North Side; Ivana Matkovich, bolniška ob- j iskovalka za South Side. Društveni zdravnik je dr. Ewens, Ewens Hospital. Vsi bivajoči v Virginia, Minn. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, v navadnih prsotorih.
—	Pozdrav in veselo Novo leto vsemu članstvu našega društva!	Frank	Novak,
tajnik dr. št. 1G4 JSKJ.
DOPISI
FROM THE OFFICE OF THE FOURTH MEMBER OF THE
JUDICIARY COMMITTEE
Cleveland, Ohio.
In our official organ, number 49, I read the translated reports of the supreme officers and I also read my own. To my surprise I found under my report, the translator’s note which contained an untruth. I wish to comment on this untruth.
It read as follows:	“Accord-
ing to the minutes of the convention, the complaints made by Brother Kačar against the Supreme President and Broth ers Mertel and Slabodnik were found to be groundless,” etc.
In the official organ number 34 of August 22nd, the original minutes in the second column of the first page read as follows :
“Predlagano, da se poročilo četrtega porotnika sprejme, vse ostale pritožbe in obtožbe se pa da odboru za pritožbe, katere naj reši omenjeni odbor. Nato izreče zbornica zaupnico glavnemu predsedniku, ker ni stori) ničesar drugega kot navduševal članstvo za Jednoto ter za pridobivanje članstva. Nato sta podala izjave tudi glavna odbornika brat Mertel in brat Slabodnik, ter je tudi tema zbornica izrekla zaupnico za vestno izvrševanje njih uradov. Bratu Kačarju se da tudi zaupnica za njegovo delovanje pri J. S K. J.”
According to the above lines,
La Salle, 111.
Upam, da mi sobrat urednik preskrbi nekoliko prostora v Novi Dobi. Saj sem takorekoč pijonir JSKJ, pa se ne oglašam v našem glasilu, dasiravno ga rad čitam, ker je v resnici pod-učljiv in koristen list.
Kar se tiče napredka nismo v La Salle prav med prvimi, pa tudi ne med zadnjimi. O Hooverjevi prosperiteti se dozdaj še ne moremo pohvalno izraziti, ker tu je še ni. Brez vabila pa se je v La Salle priklatila španska “flu,” in več rojakov spravila na bolniške postelje. Bilo je tu tudi že par smrtnih slučajev, vendar ne med našimi rojaki. Upam, da se nas bela žena izogne tudi v bodoče.
Ker sem poleg JSKJ tudi član drugih organizacij, na.) omenim, da priredi tukajšno samostojno društvo “Edinost” dne 26. decembra veselico z dvema šaloigrama, namreč “čarodejna brivnica” in “Junaki.” Igri sta jako smešni in zabavni, torej naj rojaki ne pozabijo te prilike. Med igrama bodo nastopili naši pevci in nam zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Po igri bo prosta zabava in ples. Torej cenjeni rojaki in rojakinje v La Salle, Oglesby, De Pue in okolici, samostojno društvo Edinost vas vljudno vabi, da Štefan ji dan proslavite med nami v prostorih Slovenskega Doma. Ob podobnih prilikah bomo skušali uslugo bratskim društvom poj vrniti.
Obe igri sta v rokah dobrih igralcev in odbor se trudi, da bo za posetnike tudi v drugih ozirih poskrbljeno, pa naj bodo lačni, žejni ali plesaželjni. Pridite torej v Slovenski Dom v La Sallu na Štefanji dan 26. decembra. Prošeni ste, da pridete vsaj do polu osmih zvečer. Vesele božične praznike in na svidenje! Frank Struna,
preds. dr. Edinost.
Conemaugh, Pa.
—	VABILO. — Društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ bo priredilo na 24. decembra zabavni j večer v svoji lastni dvorani. Ta zabava bo v prvi vrsti namenjena naši mladini, katero bo j posetil Santa Claus in jo obdaroval z lepimi darili. Miklavž torej apelira na starše, da pošljejo otroke ta večer v dvorano. Naj imajo svoje veselje, kot smo ga mi imeli, ko smo bili otroci njihovih let. Seveda soi vabljeni tudi odrasli, kajti zabave bo dvoolj za male in velike. Torej udeležite se kar v j največjem številu! Začetek za-: bave točno ob osmi uri zvečer.
Joseph Turk, tajnik dr. št. 36 JSKJ.
Ely, Minn.
Naše društvo št. 120 JSKJ želi prirediti malo zabavo vsem otrokom, kateri spadajo v mladinski oddelek tega društva, j Torej so vsi otroci, ki spadajo j k društvu št. 120 JSKJ, povabljeni, da pridejo v Community Center prostore 22. decembra ob sedmi uri zvečer. Z otroci, ki so premladi, da bi hodili okoli sami, naj pridejo stariši.
—	Sestrski pozdrav!
Rose Svetich, tajnica dr. št. 120 JSKJ.
lje, kako to, da mislim biti v j praznike kar doma. “Well,”' sem dejala, “imamo lepo za- j okrožene telesne ostanke rajnega prešiča, dovolj jabolčnika in drugih dobrot, da se bomo j lahko z njimi zabavali; pa tudi I ti si povabljen, da prideš k nam vasovat!”
“No, dobro, pa pridem,” se je odrezal Janez. “Pa še nekaj bi te vprašal, Mica. Slišal sem nekaj o nekem plesu, ki se bo vršil tu na Krainu v kratkem. Ali ti je kaj znano, kdaj bo ta reč?”
“Seveda mi je znano, Janez ; ti Janezasti, kakšna punca bi pa bila, če bi ne vedela, kdaj; napravijo naši farmerji plesne ! veselico! Ugibali so, in jaz sem jim pomagala, kdaj bi bil za to najprimernejši čas; eni so bili za starega leta večer drugi pa so z glavami zmajevali. Končno smo se zedinili, da priredimo plesno veselico v soboto 29. decembra zvečer. To pa zato, da bodo posetniki veselice lahko v nedeljo, ponedeljek in torek zdravili mijav-kaste mačke, takoj po Novem letu pa zopet pričeli z običaj-' nimi posli.”
Janez je seveda takoj obljubil, da pride, in pri tej priliki vabim tudi vse druge rojake v tej okolici, da posetijo našo veselico. Povedati moram, da bomo imeli godbo, kakoršne se ne sliši vsak dan. Mi mlajši bomo ! plesali, starejši bodo imeli pa : dovolj zabave v kuhinji. Vstopnina je samo 75c za moške in 25c za ženske. Ne 1 pozabite tukajšni in okoliški : Slovenci in Slovenke, da bo tc zadnja naša veselica v tem letu, in posetite nas polnoštevilno. Povabim tudi sobrate urednika, ki se večkrat z lepimi besedami spominja zelene države Washington.
Pa vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Nove ; leto!	Mary Petchnick,
R. 1, Box 115, Enumclaw,
Wash.
S pota.
Pred nekaj dnevi je porota v | Virginiji, Minn., oprostila vsake krivde rojaka Antona j Turka, ki je bil obdolžen, da je j dne 17. novembra obstrelil po-| možnega državnega lovskega
i	paznika, Arvida Hassella.
! Omenjeni je dobil krogljo v no-; go, v gozdu nekaj milj južno jod Aurore. Kdo ga je obstre-j lil, ni znano. Rojak Turk, ki je bil več let policaj v Aurori, ima v San Franciscu brata Rev. Turka, v Calumetu pa več sorodnikov.	Matt	Pogorelc.
\
Eveleth, Minn.
Članom in članicam društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ se tem potom naznanja, da se bo vršila glavna letna seja v nedeljo 23. decembra v dvorani cerkve sv. Družine. Začetek o polu dveh (1:30) popoldne Vljudno so vabljeni vsi člani in članice našega društva, da se te seje gotovo udeleže. Kot se sliši tuintam govoriti, nameravajo nekateri člani društva izvoliti docela nov odbor, po- J sebno pa novega tajnika, ker, kakor nekateri trdijo, so sedanji uradniki že predolgo v uradu. Zatorej je še enkrat vab ljeno vse članstvo, da se te seje gotovo udeleži, in si v urad izvoli člane, ki so zmožni vodi ti društvo, in ki bodo po volji večini članstva. Na letni seji se po navadi tudi razmotriva e J bodočnosti društva in si članstvo začrta pot poslovanja za bodoče leto. Izkažimo se torej dobre člane vsaj enkrat v letu ; in udeležimo se vsi letne seje dne 23. decembra. Imel sem že večkrat priliko slišati izra ze, da to ali ono ni prav pri društvu, na sejo pa taki člani ne pridejo, da bi tam povedali svoje misli in ideje. Poživljam vas torej še enkrat: vsi na to
1	sejo! — Z bratskim pozdravom Louis Govže, tajnik dr. št. 25 JSKJ.
Enumclaw, Wash.
Veste kaj se tu pri nas na farmah pogovarjajo te dni? Kam pojde kdo na počitnice za praznike! Pred nekaj dnevi sem srečala na cesti znanega rojaka, ki me je kar po staro-krajsko vprašal: “Hej Mica, kam boš pa kaj šla za Božič?” Jaz sem mu pa tudi kar po do-; mače povedala, da za Božič bom kar doma. Janez je bil pa \ radoveden in vpraševal nada-
S pota.
Ko to pišem, se nahajam v [ Duluthu, Minn., kamor sem, kakor že enkrat prej omenjeno, dobil od dr. Zaplotnika knjigo, tikajočo se v glavnem misijonarja Čebulja, ki je bil med prvimi Slovenci, ki so sc udejstvovali med Indijanci. Dr. Zaplotnik je z veliko požrtvovalnostjo, trudom in stroški zbiral tozadevne podatke po raznih knjižnicah v mestih j Cincinnati, O., Washington D. C., Detroit, Mich. in Philadelphia. Pa. Dalje jih je zbiral v Franciji, v Arabiji in v Velesovem na Gorenjskem, kamor je rojak Čebulj večkrat pi sal po letu 1859. Tisto leto je namreč prišel Čebulj k Baragu v Michigan, ter je kmalu začel delovati med Indijanci po Michiganu in do Dulutha, Minn.
V	Duluthu je leta 1871 zgradil cerkev visoko v hribu, in ker je bila belo pobarvana, je večkrat služila kot kažipot brodarjem na Superior jezeru. Leta 1892 je cerkvica pogorela.
Dr. Zaplotnikova zbirka Čebul jevih pisem pove mnogo o težavah potovanja iz starega kraja, potem naprej od New Yorka do Detroita in Eagle Harbor, Mich., kjer se je pričelo njegovo delovanje. Zanimi-! vo je,, kar je pisal sam Baraga o Čebulju, namreč, da mu je dal dve leti odloga, da se priuči jezika čipeva Indijancev, francoščine in drugih jezikov. Čebulj pa mu je že po šestih mesecih pisal v jeziku Čipeva Indijancev.
Indijanci imajo Čebulja v , spominu kot izbornega pešca, ker je s krplji na nogah prepotoval po visokem snegu do 70 milj ali več. Potniki so ga večkrat sledili po krvavih sledovih. Tudi sam piše, da mu je včasi vsled dolge hoje pritekla kri. skozi tri pare nogavic in indijanske opanke. Leta 1860 je prvič pričel v Superior in Duluth iz Bayfielda, to je kakih 200 milj daleč. V mestu Superior, ki šteje danes nad
39.000 prebivalcev, je stalo takrat le par barak in neka lesena utrdba. Isto leto je tam ustanovil indijanski pevski zbor. Sam jim je skladal pesmi v njihovem jeziku, toda po slovenskih napevih, kot na primer po popevki:	“Stoji,	stoji tam
lipica. . Indijanci so bili dobri pevci.
Leta 1863 je bil Čebulj v Minnesoti veselo presenečen ker je našel tam kar štiri Slovence, namreč Biličevega Janeza iz Dola na Dolenjskem, R^pcčevega Jožeta iz Poljan, Mavrinovega Petra z Zamosto-ca in Zimoničevega Jaka s Semiča. Imel je velike težave z izgovorjavo indijanskih besed, kajti beseda papež vsebuje na primer 36 črk, beseda obzidje
31	itd. Čebulj piše tudi o napornem potovanju po jezeru proti Duluthu, kjer sta on in njegov spremljevalec Indijanec zaradi viharja morala prebiti na obrežju dva dni v najhujši zimi, in to brez hrane in brez orožja. Preživljala sta se z nekimi koreninicami, katere je Indijanec poznal. Bilo je sicer precej divjačine, toda nista je imela s čim streljati, in trnkov sa ribolov tudi nista imela. Indijanec je našel v brlogu ob jezeru celo medveda, toda se ga z golo roko ni upal lotiti. Čebulj je zavidal Indijance, ki so ob zakurjenem ognju lahko mirno spali; njega pa je po eni strani zeblo, po drugi pa peklo.
O Duluthu piše Čebulj, da je bil tam leta 1860 še gozd s par indijanskimi kočami; šest let pozneje je bivalo tam že precej družin, in leta 1870 je štelo mesto že 3131 prebivalcev. Takrat je bila speljana prva železnica iz St. Paula do Dulutha. škof Trobec piše, da ga je takrat obiskal Čebulj,- ki je nad sedemdesetkrat prenočeval na prostem v najhujši zimi, in da je ves navdušen pripovedoval o svojih doživljajih med Indijanci. Kasneje piše Čebulj sam q. veliki izpremem-bi Dulutha od leta 1860 do 1871. Kjer je leta 1860 delil bolnemu Indijancu pomoč v borni iz lubja napravljeni bajti, je leta 1871 stala gostilna, vredna sto tisoč goldinarjev. Tako je pisal v stari kraj. Dalje je pisal, kako ga veseli, da njegov indijanski pevski zbor tako dobro napreduje.
Pozneje zopet piše, kako je z nekaterimi indijanskimi glavarji potoval glede nekih zadev v Philadelphijo, kako ga je nekdo ovadil, da dela proti vladi, kako je bil nato v Chicagu zaprt, kako je dokazal po kakšnih potih potuje in je bil zopet prost, in kako slovesna so bili on in indijanski glavarji sprejeti v Philadelphiji. Eden izmed indijanskih glavarjev je znal nekoliko angleški, pa je odzdravijal tistim, ki so mu v roke segli: ‘Tm damn glad to see you.” Čebulj je možu raztolmačil. da ni lepo reči, da ga “prokleto veseli” videti tega ali onega, nakar je Indijanec dejal, da je pač tako slišal druge. V bodoče pa ni več rabil takih izrazov.
Leta 1876 se je mudil Čebulj v Evropi, v Arabiji in Indiji, kamor se je podal na prigovarjanje zdravnikov, da se itsnebi revmatizma, katerega si je nabral s prenočevanji v gozdih. Tudi oči so mu bile opešale. Leta 1882 se je znašel zopet v Chicagu. O tem piše takratni trgovski pomočnik Joseph Sclnvajger, s katerim sta se bila sešla. Pozneje je bil v Calumetu, Mich.
Ko sem se leta 1898 mudil v Calumetu, je prišel tja Rev. Marko Pakiž od čebul jevega pogreba v St. Ignace, Mich., ob jezeru Michigan. Pripovedo-; val je, da kakor hitro je bil Čebulj pokopan, so takoj nanosili na grob črne gozdne zemlje in ga takoj obsadili z naj-lepšimi cvetlicami.
Čebulj zdaj že desetletja počiva na našem lepehi severu, katerega je tako ljubil. Dr.
(Dalje na 8. strani)
DOPISI
(Nadaljevanje iz 7. strani)
Zaplotnik pa zasluži hvalo in priznanje za trudapolno zbiranje podatkov o prvih Slovencih, ki so se udejstvovali v naši novi domovini. Matija Pogorelc.
Pittsburgh, Pa.
Teško je pričeti z vsakim dopisom, ker človek ne ve, ali bi hvalil, ali bi grajal današne razmere. Kajti za ene so jako povoljne. a za druge pa jal<o piškave. Pregovor pravi, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Ali.dandanes se je ta pregovor preobrnil, da tisti jedo, ki ne delajo, ali ubogemu trpinu se pa mečejo drobtinice, da si komaj svoje življenje ohrani.
Leto se približuje svojemu zaključku, s tem bo tudi zaključeno vse gorje letošnega leta. Da bi pa bil ta zaključek saj malo bolj vesel, je pa sklenilo dr. sv. Štefana št. 26. J. S. K. J., da priredi svoj letni banket 29. decembra ob 8. uri zvečer, v Slov. Domu. Želi s tem. banketom razveseliti svoje člane in članice in vse prijatelje tega društva, da bodo za-mogli biti veseli saj ob zaključku leta. Banket bo bogat v jedilih, petju in plesu, za jako malenkostno vstopnino 50c za osebo. Slišal sem, da bo na tem banketu glavni govornik pritepeni Newyorčan, ki ima jako namazan jeziček. Zatorej, prijatelji dr. Štefana, vpo-števajte omenjeni večer.
Drugi dan, to je 30. dec., se pa vrši v Slov. Domu, jako važna skupščina za vse pittsbur-ške Slovane, da si postavijo temelj za boljši obstoj Slovanstva. Torej, udeležite se vsi tega važnega sestanka.
Koncu mojega dopisa voščim in želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Ivan Varoga.
letnemu sobratu. Prisrčna hvala dalje vsem, ki so darovali vence ali za maše zadušnice.
Ti pa, nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali: Ivana Ko-chevar, soproga; Ludwig in Frank sina; Eva in Dorothy hčeri.
Chisholm, Minn., 12. dec. 1928.
GLASOVI iZ KODNE GRUDE
V Progarju je živela vdova Kata Pucarevič z dvema hčerama in sinom. Kata se je pozneje zopet poročila, otroci pa so ostali v domači hiši. Starejša hči in sin sta se kmalu poročila, dočim se je mlajša hči preselila k svojemu stricu, kjer pa se ni nihče brigal zanjo. Nedolgo zatem se je seznanila z mladim ciganom, ga vzljubila in se ž njim poročila. Ko je to zvedela njena mati, je razkačena prihitela v ciganovo bajto in s kuhinjskim nožem zaklala svojo hčer. Te dni je Kata sedela na zatožni klopi pred sodnim stolom v Mitroviči. Obsojena je bila zaradi umora na deset let težke ječe. Razsodbo je poslušala mirno. Njen zagovornik je proti razsodbi priglasil priziv.
Lorain, O.
Marsikdo je že videl naš Slovenski Narodni Dom, kjer se vrše razne prireditve, tuje in domače.
Edina prireditev za mladino ali od njih se vrši o Božiču, ki je čas veselja iznenadenj in darov. To skrb si nalože članice “Gospodinjskega kluba Slovenskega Narodnega Doma,” da razvesele vsaj enkrat v letu otroke, ob navzočnosti odraslih bratov in sester, staršev ter njih sorodnikov in prijateljev. Želeti bi bilo večkrat kaj enakega, ali kaj koristnega za otroke, ker pri tem se nauče slovenske govorice, ljubiti svoj narod in spoznajo korist Doma, katerega so njih stariši postavili. Treba je pridobiti in. obdržati mladino, ter jim dati prilike in vzgled za to; ako jih sami ne zainteresiramo v domačih prireditvah, šli bodo raje drugam, se odtujili in pozabili na svoj lastni slovenski narod.
Pridite torej starši, strici, tete, sosedje in prijatelji v dvorano Slovenskega Narodnega Doma v pondeljek na sv. večer 24. decembra, sv. Miklavž se bo naselil pri nas isti večer, ter želi od vas in vaših malčkov, da ga obiščete ob 7:30 zvečer. Pridite , in poglejte priprave, ki jih sprejema sv. Miklavž in njegov dom, njegovo delavnico, njegovo skrb za mladino in njegove pomagače.
Težko se je odtrgati od svojega posla, a vseeno se žrtvuje vsako minuto za to “Božičnico,” da zvrši program povoljno; zato je želeti, da pridete starši z malčki in odrasli ter si ogledate, kaj znajo prirediti otroci. Program bo izvrsten, vstopnina nizka. Otroška igra “Cista vest,” je nekaj veselega in po-učljivega, nastopi 18 oseb, ples malih deklic bo nekaj novega, krasnega, vsega ne povem, najbolje, da ne zamudite, ker sicer vam bo gotovo žal.
Da se pa starši sami malo razvcsel; še to leto ter veseli Začno novo leto, naj pripeljejo odraslo mladino in njih prijate lje 29. decembra zvečer v veli
Prokletstvo birokratzima. — Muslimanski poslanec Kapeta-novič je naslovil na ministra narodnega zdravja vprašanje, v katerem navaja:
Dne 8. oktobra je prijavila žandarmerijska postaja v Zenici sreskemu poglavarju, da se je pojavila v 40 kilometrov oddaljenem selu Suhi neka nalezljiva bolezen.
Dne 9. oktobra je prosilo sre-| :;ko poglavarstvo v Zenici pristojnega velikega župana v Travniku, za dovoljenje, da pošlje v navedeno selo sreskega I zdravnika, da bo ugotovil bole-
ko dvorano Slovenskega Narodnega Doma, kjer bo pripravljenega veselega razvedrila na veselici “Gospodinjskega kluba.” Ne prezrite te zadnje prilike v tem letu, ter vedite, da ta dobiček je tudi vaš, ker članice kluba delajo prostovoljno za skupno korist Slovenskega Narodnega Doma.
Vesele praznike in srečno Novo leto!	V.	Kumše.
Chicago, 111.
Opominjam člane društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, da poravnajo svoje asesmente do 26. decembra. Vsi tisti, ki dolgujejo na prejšnih asesmen-tih in tisti, ki so bili suspendirani v oktobru in novembru, še lahko poravnajo svoj dolg pri tajniku do 26. decembra. 1928. Pozneje jim ne bo mogoče več pristopiti pod enakimi pogoji.
Vsem članom in članicam društva Zvon, kakor tudi vsemu članstvu J. S. K. Jednote, želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
John Zvezich, tajnik društva št. 70 J.S.K.J. -------------o-------
POPRAVEK
V zahvali in naznanilu glede umrlega sobrata John-a Markovič-a je bilo v naglici izpuščena, oziroma nepravilno zapisano glede ostalega članstva v družini. Pokojni sobrat zapušča tri hčere tu v Ely, Rose, Mary in Mahtilda, tri brate, dva v Ely in enega v San Francisco. Za maše zadušnice so darovali še sledeči:
Mr. in Mrs. Math Markovich, brat v San Franciscu, Mr. in Mrs. John Skube v Ely.
Za venec je darovala družina Joseph Markovich st. in Mr. in Mrs. Anton Perušek.
Za izkazane simpatije se tu j omenjenim sorodnikom in prijateljem izkreno zahvalujemo!
Žalujoča dr.užina Markovich. Ely, Minn., 11. decembra 1928.’
 *—o--------t--
NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 26. oktobra 1928 preminil ljubljeni soprog in oče
Frank Strah.
Pokojnik je bil rojen v vasi Podlakovje št. 12, okraj Litija. V Ameriki je bival 35 let. V svojem rodnem kraju Podlakovje zapušča brata Josipa Strah, tukaj pa soprogo Mary Strah, tri sinove: Franka, Antona in Joseph Strah, hčerko Mary Strah in sestro Marijo Mausar v Imperial, Pa. En sin, Karol Strah, je umrl pred desetimi meseci. Pokopana sta bila oba po katoliških obredih ia lotu za celo družino pri hr-vatski cerkvi na Rankin, Pa. Pokojni Frank Strah je bil dolgoletni član društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ v Braddocku, Pa. Njegovo premoženje se nahaja na: R. D. No. 5, Box 19, Forest Hill Borough, Wilkins-burg, Pa.
Naj mu bo lahka ameriška gruda!
Žalujoči ostali: Mary Strah, vdova, in družina.
Wilkinsburg, Pa. 13. dec. 1928.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja dragemu soprogu, oziroma očetu
Ludviku Kochevar.
Po komaj štiridnevni bolezni plučnicl je za vedno zatisnil oči dne 5. decembra. Pogreb se je vršil po katoliškem obre du dne 8. decembra. Pokojnik je bil rojen leta 1883 v vasi Za mostec pri Sodražici v Sloveniji; v Hibbing, Minn. je prišel, ko je bil 16 let star. Zapušča tu žalujočo vdovo, štiri otroke, mater, brata in sestro.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so nam šli na roke v dnevih na še žalosti. Zahvaljujemo se društvu sv. Jožefa št. 30 JSKJ za venec in čast, katero so sobrati izkazali svojemu dolgo-
zen.
Dne 10. oktobra je prispel od velikega župana odgovor, da sme sffeski zdravnik oditi v navedeni kraj le, ako gre za težko nalezljivo bolezen, kakršna ie na primer pegavi legar.
Dne 11. oktobra je sresko po-lavarstvo ukazalo žandarme-rijski postaji, naj ponovno odide v Suho in izvidi, kakšna je bolezen.
Dne 18. oktobra je javila žau-darmerijska postaja, da je na bolnikih opažati pege, nakar je sresko poglavarstvo ponovno zaprosilo velikega župana, da sme poslati sreskega zdravnika.
Zahtevano pooblastilo je končno prispelo 19. oktobra, nakar ;e je sreski zdravnik napotil v dotično selo in ugotovil, da bo-luje 31 otrok na škrlatinki in da jih je med tem že šest umrlo.
Poslanec Kapetanovič se skandalizira nad tem primerom in ugotavlja, da se v stari Avstriji ni nikoli dogodila tako škandalozna opustitev od strani javne uprave. Kako se sme zahtevati od žandarja, naj ugotovi, kakšna je nalezljiva bolezen! Zato vprašuje poslanec Kapetanovič ministra, kaj hoče ukreniti, da se ta nekulturen način birokratične pocedure pri pobijanju nalezljivih bolezni v bodoče onemogoči.
Na Grškem ne znajo cirilice. Generalna direkcija pošte v Atenah je opozorila jugoslovansko ministrstvo pošte in brzo-java, naj se iz Jugoslavije ne pošiljajo na Grško pisma naslovljena s cirilico, ker tamkajšnje poštno osobje ne zna citati cirilice. Generalna direkcija jugoslovanske svobodne cone v Solunu opozarja, naj se naslovi na pismih, namenjenih na Grško, pišejo z latinico, pisma pa naj se zadostno frankirajo.
 o------------
Staro pismo.
V razstavi starin v Londonu je razstavljeno “pismo,” o katerem sodijo znanstveniki, da spada med najstarejše dokumente na svetu. Pisano je na kosu žgane gline in so ga raziskovalci našli v razvalinah mesta Ur v Kaldeji. Vsebuje prodajno pogodbo nekega polja med Aninijem in Sintihamom. ter je bilo pisano za časa prve babilonske dinastije, torej pred približno 5000 leti.
BODOČNOST KEMIJE
Ko bo potreba zahtevala bodo kemisti izpreminjali solnčno svetlobo in dušik v zraku v hrano za ljudi. Tako vsaj sodi dr. H. E. Barnard v Indianapolisu.
Razpis delniške seje S. D. Doma
Direktorij Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu, Cleveland, O. sklicuje glasom sklepa delniške seje z dne 11. januarja t. 1. tem potom delniško sejo S. D. D. za dne 16. januarja 1929. točno ob 8 uri zvečer v prostorih glavne domove dvorane. Posamezno se ne bo vabilo zato naj se vsak delničar odzove temu vabilu.
Kdor želi biti zastopan po svojem zastopniku naj ga v to uradno pooblasti potom pooblastila, kakor to zahtevajo in predvidevajo inštatutna pravila.
Prisotnost vsakega delničarja je zaželjena zato se prosi polnoštevilne udeležbe.
Za; Direktorij Slov. Del. Dom: Joško Penko, tajnik.
(Adv.)
Najboljše pevce-kanarčke, cina-mon vrste prodaja
FRANK E. LUNKA 15413 Lucknow Ave. CLEVELAND, OHIO Cena $10, Sl 2, 515 in .320; samice: $2.50, S3 in S5. Tudi kletke, žito in vse drugo za vzdrževanje ptičev.
Sprejemam naročila iz vseh delov Združenih držav. Naročilu priložite P. O. Money Order.
AMERIŠKI DRUZINS
19 2 9
Vjr •» s>
KOLEDAR
Petnajsti letnik AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA dela čast slovesu, ki si ga je pri dobila ta publikacija. Vsebuje izbrano, poljudno graiiivo, ki bo zadovoljilo vsakega čitatelja. Tiskan je na finem papirju in vezan v platno, še noben letnik ni bil toliko in t;iko posrečeno ilustriran kakor je * ta.
Naročite ga ne le zase, ampak razveselili boste tudi svojce in prijatelje v domovini, ako jim ga pošljete. Pri večjih naročilih znaten popust.
Slane $1.00 izvod, za inozemstvo $1.10.
Naslovite:
PROLETAREC
<r~...
3639 W. 2(5!h St.,
Chicago, 111.
§
Er
fO.
TE
mrxxmxxxxxxxrnnxxmc jj| ijf jjL ;Jl =§' J. H Jf 1|- -4l; t š- š-
Joseph Mantel
JAVNI NOTAH
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
TTTTTIXXXXXlirTXrTTXTTYT
imiiimmmmmmiinuuiiMmiEuiKHMii
PO/OR ŽIGMARCANI!
Na prodaj je košenica (log) v Žigmaricah pri Sodražici. Za ceno in druge podatke se obrnite na lastnico: J. Pust, 15408 Holmes Ave., Cleveland, O. miiiiiiimiiiiiiimiiiiciiiiMiitiitmicimiii
Iz Novega Sada poročajo: Sedaj, ko so opravljena poljska dela in je končana tudi trgatev, se pričenjajo razne “slave” in svatovščine. Danes se svatbe sicer redko vrše po stari navadi, ko so svatje ostali skupaj po deset dni, vendar se v bogatih kmečkih hišah še vedno pazi na renome in se ne varčuje z denarjem. Te dni se je v bližnjem selu Odžaci vršila svatba bogatega posestnika Andreja Maja, na katero je bilo povabljenih tristo gostov. Kakor poroča neki kurijozni statistik, so lačni in žejni gostje na tej svatbi konzumirali štiri teleta, 25 puranov, 40 kokoši, 60 pišk, enega vola.
NAE0ČIL0 IZ HOLANDIJE
Kako daleč slovejo naši stenski koledarji se razvidi iz tega, kako se oglašajo naročniki celo iz tujih evropskih držav.
Ravno smo prejeli naročilo iz daljnega Limburga na Holandskem; koledar je naročil rojak Franc Podboršek. Kdor ga ima enkrat, ga hoče imeti zopet.
To je sedaj zadnji klic za naročila; kdor ga hoče, naj se takoj potrudi kajti koledarjev ne bo prav nič ostalo za poznejša naročila. 4 koledarji veljajo s poštnino vred $1.
A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
IZŠEL JE Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
za leto
1929
Cena 50c
Naročila pošljite na
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y. %===r7===^ J- - =
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem, in se jim zahval j y jemo za vso dosedanjo naklonjenost.
Tvrdka Ely Hardware Co.
“THE WINCHESTER STORE” Champa in Merhar kstnika.
m
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM IN VSAKEMU
ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA j
A\% obresti
plačuje na denarne vloge
Prudential Bank
(Zakrajšek & Cešark)
455 W. 42. St., New York, NY.
To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni za-dvoma. — Poslužujte se je! nesljivosti torej ne more bit!
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Ja najbolj rsziirjen alovcnsti list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljja izvirna poročila iz stare doriio-vine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ca bomo poSillatl. V*a pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York, N. T.
verzni
rv
Pridružite se številnim našim vlagal eljcm. IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA
NOVO LETO
namreč:
Vse vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. JANUARJA 1929 bemo obrestovali že od 1. januarja po —
d
(Dosedanja obrestna mera je bila 4r/< ) Nadaljnje vloge se obrestujejo ed prvega vsakega meseca naprej.
SAKSER ŠIITE BUNK
New York, N. Y.
82 Cortlandt Street
Nnjvočja In najfltarej&s slovenska zlatfirnka trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vaeb in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE	j
«053 St. Clair At*, in 93# E. TSth 8t„ CIev#ia»d, O.
!
s	s
I Lepe
I tiskovine	I
■a raja druitra, ia trgovce, posameznike, za vsakovrstna prireditve dobite vselej
| po nizkih cenah
T prvi slovenski *nijskl tiskarni t Zjed. driavah, kjer dobit« ob vsakem časti zanesljivo in
I točno postrežbo
8« priporočam druStvon, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela.
I Ameriška Domovina I
S	v	s
6117 St. Clair At®. CLEVELAND, O. §
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvrSuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
933 E. ISSth St.	Cleveland,	Ohia.
ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA
V NEDELJO IN PONDELJEK 23. IN 24. DECEMBRA:
Bebe Daniels v sliki “SPREMI ME DOMOV” (TAKE ME HOME)
DNE 25. IN 26. DECEMBKA:
Clara Bow v sliki
“FLOTA JE DOŠLA’
(THE FLEETS IN)
ANTON ZBAŠN1K
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittabiu-fth,	P*
Izdeluje pooblastila, kupna pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporo-« ^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko *’ atari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Slovensko-ameriška mladina v Clevelandu ima lepo priliko za pouk materinščine vsaki petek v Slovenskem Narodnem
Domu na St. Clair Ave. ure so od sedmih do devL .
zvečer. Poučujeta slovnic0
teraturo in zgodovino Mr-
/#"
Zorman in Mr. Vatro Gti^"