Leto LXXITn it. 199^ Ocm ldb^ Ut ©JO UREDNIŠTVO LN UPRAVNIftTVO: LJUBLJANA, KNj unione PTJBBLicrrA italiana s. a«, milano 'a hliqa rr. i. — 14 (Sn, za Inozemstvo 30 dm. OKAMA. ESCLnSTVA pcr la pubbhVdtA Daily Fxpressa«, češ da drže prelaz čete generala vVavella, je popolnoma brez podlage. New York. 20. jim. d. ^New Tork Times« komentirajo angleški poraz pri Soilumu. List ugotavlja, da so poslali Angleži v borbo več sto tankov in da je iz tega dejstva samega mogoče sklepati, da so se pripravljali na večjo akcijo. Namesto da bi nasprotnika na ta način izvabili v past, pa so se Angleži sami ujeli v past in so se morali s težkimi izgubami umakniti. List pravi, da se je v bitki pri Soilumu prič zgodilo, da 80 se borili Angleži proti Nemcem z najmanj enakopravnimi silami, i nemška oprema se je izkazala za mnogo boljšo od angleške. Zlasti pa je bilo zopet potrjeno, da angleško letalstvo daleč zaostaja za nemškim. Preprečen napad na nemški konvoj v Kanalu Berlin, 20. jun. d. V snočnjih večernih urah je poskusila skupina angleških bombnikov tipa Bristol-Blenheim pod zaščito najmanj 24 lovskih aparatov izvesti napad na neki nemški konvoj ob francoski obali Kanala. 8 nemških lovcev tipa Messer-schmitt 109. ki so spremljala konvoj, se je takoj spustilo v borbo s sovražnimi letali, ki so bila v trikratni premoči ter jih je prisililo da so brez cilja odvrgla svoje bombe in se spustila v beg. Na konvoju ni bila povzročena nobena Skoda In je lahko nemoteno nadalleval pot. Na nemški strani ni bilo v tej letalski bitki nobenih izgub. Potopljen angleški parnik Lizbona, 20. jun. s. Tri neznana letala so na morju pred Avamontom na špansko-portugalski meji z bombami napadla in zadela angleško tovorno ladjo »Empire \Vamor«, ki je bila natovorjena s premogom. Ladja se je potopila. Z obale je bilo mogoče natanko opazovati napad. Na ladji je nastal požar in čez nekaj časa se je parnik potopil. Posadka, ki je bila se- stavljena iz 25 ljudi, je bila rešena od neke portugalske ribiške ladje. Maršal List pri Hitlerju Berlin, 20. junija, s. Fuhrer je danes sprejel maršala Lista, ki mu je poročal o operacijah v južni Srbiji in Grčiji, kjer je bila nemška vojska pod njegovim poveljstvom. Kancelar je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad potekom pohoda ter je pohvalil pogumno zadržanje čet. Angleška zbornica bo razpravljala o izgubah na morju za zaprtimi vrati Kim, 20. junija, s. V Londonu so sklicali spodnjo zbornico k tajni seji. Zaenkrat še ni znano, kdaj se bo zbornica sestala. Razpravljala bo o položaju angleške trgovinske mornarice in o bitki na Atlantiku. Churchill, ki je napovedal ta dnevni red. je izjavil, da je treba razpravljati o mornariških vprašanjih na tajni seji, ker bi bila javna razprava zelo nevarna za razpoloženje angleške javnosti. Bitka na Atlantiku, je dejal, predstavlja niz nepretrganih operacij, ki imajo izredno resen značaj, čim dalje trajajo. Za Anglijo je ta bitka vprašanje slave. Ujetniki s Krete Berlin, 20. junija, s. Kakor se je izvedelo iz poučenega vira, je bil v borbi za Kreto po službenih podatkih ujetih skupno 18.735 ljudi. Med njimi je 5.600 Grkov, 13.125 Angležev in 10 pripadnikov drugih narodnosti. Med Angleži je bilo naštetih posebej 2883 Avstralcev in 1593 Novoze-1 and cev. a battaglia di Sollum L'aviazione đell'Asse continua a martellare le truppe nemiche in ritirata — inglesi in carri armati e velivoli perdite II Qu a rt ter Generale delle Forze Arma-te Mmunita in data di If* giugno il se-guente bollrttino di Riierra n. 379: NeiPAfrica settrntrionale l'aviazione ha continuato a martellare i renti delte truppe britanniehe in ritirata. £ in eorso 11 ra-str«*llaniento del terreno e la raecolta »legli uomini e dei materLdi abbandonati dal nemleo. I carri armati messi fuori eom-battimonto ammontano a circa 200. In eomhattimenti aerei altri sel velivoli nemi ei ho n o stati abbattuti cosi che le perdite Inflitte dall'Asse all'aviazione tnglese nei quattro giorni delia battaglia di Sollum ammontano eomplessivamente a 42 I aerei. Sono state bombardate le ponizio ni ReprasaSije proti USA Italija in Nemčija zahtevata takojšnjo odstranitev vseh ameriških kozulatov na svojem in zasedenem ozemlju Rim, 20. junija, s. Zunanje ministrstvo je včeraj izročilo ameriškemu veleposlaniku noto, v kateri opozarja ameriško vlado na z&držanje in delovanje ameriških konzularnih uradov v Italiji, ki so dali povod že za zelo resne ugotovitve. Zaradi tega zahteva italijanska vlada, da ameriška vlada odpokliče^ funkcionarje in uradnike ter do 15. julija zapre konzularne urade v Kraljevini na ozemlju, ki je pod italijansko suverenostjo in v deželah, ki so jih zasedle italijanske čete. Italijanska vlada si je pridržala pravico zapreti tudi urade družbe »American Express Companv« v Italiji, Berlin, 20. junija, s. V zunanjem ministrstvu so včeraj izročili odpravniku poslov ameriškega veleposlaništva noto, v kateri je nemška vlada ugotovila, da je zadržanje ameriških konzularnih oblasti do funkcijonarjev potniškega urada družbe »American Express Companv« že dolgo časa v nasprotju z obveznostmi, ki jih jim nalaga nemška gostoljubnost. Nemška vlada je bila zaradi tega prisiljena, pravi nota, obvestiti vlado Zedinjenih držav, da bodo morali funkcijonarji ameriških konzulatov, ki delujejo na nemških tleh kakor tudi v Norveški. Nizozemski, Belgiji, Luksemburgu, na zasedenem ozemlju Francije, v Srbiji in v zasedenih krajih Grčije, opustiti svoje posle in se vrniti v Ameriko najkasneje do 15. julija. Obenem se bodo morali zapreti vsi konzularni prostori. Nemška nota dalje zahteva zaporo vseh prostorov podružnic družbe »American Express Companv« ter odhod njihovih uradnikov. Tudi za te je bil določen rok do 15. julija t. 1. Početje ameriških konzulov v Nemčiji Berlin, 20. junija, s. V zvezi z nemško noto, ki je bila izročena odpravniku poslov ameriškega veleposlaništva se je v poučenih krogih izvedelo, da so zbrale pristojne nemške oblasti dokaze, ki jasno pričajo, da je bil ukrep nemške vlade povsem utemeljen. Nekaj primerov tajnega informacijskoga delovanja ameriških konzulov je bilo tudi objavljenih. Tako je ameriški konzul v Frankfurtu n-M. Sidnev B. Redecker jeseni leta 1939 dobavil gradivo za protinemška propagandna predavanja in je oddal tudi tajne informacije o gospodarskih in vojaških problemih v Nemčiji. Generalni konzul v Monakovem Orsendielsein In konzul Roye Bower sta prav tako razvijala delovanje, ki je bilo v nasprotju z nemškimi interesi. V januarju leta 1940. sta v prisotnosti nemških osebnosti podala neugodno mnenje o Nemčiji in nemški vladi. Generalni konzul v Kolnu Alfred W. Kliefoth je imel jeseni leta 1939 in spomladi leta 1940 opravka z vohunstvom proti Nemčiji ter se je posluževal pri tem tajne šifre v sporazumu z belgijskim generalnim konzulom v Kolnu. Oddajal je informacije, ki so bile v zvezi z nemškim prodiranjem v Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Vicekonzul v Hamburgu Ralph C. Gotzinger se je bavil z vohunstvom proti Nemčiji leta 1941. Izdelal je posnetke železniškega omrežja in glavnih cest. ki so speljane k posameznim železniškim progam na področju okrog Hamburga. Sestavil je tudi poročilo o vojaških napravah v okolici tega mesta m skušal je to gradivo odpraviti iz Nemčije. Bivši nameščenec ameriškega generalne- ga konzulata v Oslu Ivan Jacobson je prve dni decembra 1940 odnesel s seboj na poti iz Osla v Moskvo, kakor je bilo to ugotovljeno na norveško-švedski meji, mnogo rokopisov, v katerih so bili obrazloženi nemški vojaški ukrepi v Norveški. Ti dokumenti bi bili morali očitno služiti protl-nemški propagandi v tujini. S seboj je imel tudi poročilo o prevozih nemških čet po severni Norveški in še o drugih nemških vojaških ukrepih. Jacobson je priznal, da Je prejel te rokopise od bivšega ameriškega konzularnega uradnika v Oslu dr. Franka Nelsona, ki jih je osebno napisal. Konzula Cecil Gross In Leig-h W. Hunt sta v jeseni 1940 deloma ločeno, deloma skupno sprejela za nekaj mesecev pod streho na svojih konzulatih angleškega državljana in uradnika bivšega angleškega konzulata v Parizu Suptona. ki je bil nazadnje aretiran izven ameriških konzularnih prostorov v Parizu. Supton je za časa svojega bivanja v ameriškem konzulatu razvil vohunsko službo proti Nemčiji in je bil zaradi tega obsojen na dolgo ječo. Poleg tega sta Gross in Hunt sprejela v Parizu pod streho tudi nekega angleškega oficirja, ki je pobegnil iz ujetništva. Uradnica Elisabeth de Gand je tega oficirja vpisala v seznam ljudi, ki so prejemali podporo od ameriškega konzulata. To je napravila na osnovi posebne prijavnice, ki jo je oficir izpolnil. lttseriraj v 99Slov. Narodu" di Tobruk e gli apprestamenti di Matrueh. Velivoli hritannlci hanno nuovarafnte bom bar da to Bengani. NeH'Afriea orientale sltuazione eomples-sivamente immutata nel Oialla e Sidamo. A t ti vi t A di artiglieria intorno a Gondar. Trgovinska pogajanja s Turčijo Ankara, 20. junija a Izvedelo se je, da so se pričela trgovinska pogajanja med Turčijo in Italijo. Pogajanja ugodno napredujejo ln se pričakuje, da bo nova trgovinska pogodba podpisana že prihodnji teden. Amerika še ni odgovorila Berlin, 20. junija, s. V tukajšnjih krogih se je izvedelo, da Nemčija doslej še ni prejela nobenega odgovora na energično protestno noto, ki jo je poslala v Wa-shington zaradi zapore nemških konzulatov, železniških in turističnih uradov v Zedinjenih državah. Hrvatsko ščiti 300 milijonov ljudi Zagreb, 20. jun. s. Na enem izmed rednih zborovanj hrvatskih delavcev v Zagrebu so govorili tudi člani vlade. Zunanji minister je izjavil, da stoji za Hrvatsko 300 milijonov ljudi in tri največje vojske na svetu, to je italijanska, nemška in japonska vojska. Zaradi tega je obstoj neodvisne hrvatske države popolnoma zajamčen. Zagreb, 20. junija, s. Vsa hrvatska planinska društva so bila razpuščena. Z včeraj objavljenim dekretom pa so bila prepovedana vsa športna tekmovanja s Srbi. Zagreb, 20. junija, s. V različnih predelih Hrvatske se je že pričela žetev ječmena, ki je letos zelo uspela. Urejuje se po načrtu vprašanje potrošnje in razdeljevanja življenjskih potrebščin. Izgledi za vinsko trgatev so odlični. Varnostni ukrepi na Finskem Ber/;n. 20 ranija u. Informacijski urad finske vlade objavlja naslednje uradno poročilo: Finska je v svrho zavarovanja svoje varnost1 kakf.r vse druge nevtralne države podvzcla ukrepe, da cjač- svojo obrambno pripravljenost ter je poklicala pod orožje rezerviste in priredila izredne manevre. (Piccolo). New York, 20. jun. s. Mornariški minister je objavil, da bosta prihodnji mesec pričeli delovati ameriški pomorski in letalski oporišči na Bermudih in na Novi Fund-landiji. Za poveljnika oporišč sta bila imenovana višja oficirja Hiekev in Morgan. Misure repressive dell'Asse alla chiusura dei cosolati e ttffici tedesehi negfi Stati Umti ROMA. 20 giugno. s. D Ministero de-gli affari esteri ha rimesso ieri all'am-basciatore degli Stati Uniti d'America u na nota nella quale, facendo presente che Fatteggiamento e le attivita degli uffici consolari americani in Italia hanno dato luogo a gravi rilievi, si comu-nica che il governo italiano chiede al governo degli Stati Uniti il ritiro dei funzionari e impiegati consolari americani e la chiusura, entro il 15 luclio. degli uffici consolari nel Regno, nei territori sottoposti alla sovranita italiana e in quelli oceupati dalle nostre truppe. II governo italiano si e riser-vato di chiudere anehe gli uffici deli? American Express Companv in Italia. BERGINO, 19 giugno. s. Al ministero degli esteri e stata ieri consegnata al-1'incaricato di affari americano una nota nella Ouale il governo del Reich in-forma che il contegno delle autorita consolari americane e dei funzionari dell'ufficio viaggi deli'American Ex-press Companv e da hingo tempo con-trario alle regole di ospitalita. II governo del Reich e percio costretto ad informare quello degli Stati Uniti che i funzionari dei consolati americani esi-stenti nel Reich e come pure in Norve-gia, in Olanda. nel Belgio, nel Lussem-burgo. nelle zone oceupate della Fran-cia. in Serbia e nelle zone oceupate della Grecia dovranno abbandonare le lo-ro sedi per rientrare in America al piu tardi entro il 1!» del prossimo luglio e chiudere tutte le sedi consolari. Con-temporancamente nella nota tedesca vicne chiesta la chiusura di tutte le sedi deU'Amcrican Express Companv © di allontanare i suoi impiegati. TI termine e stato pure fiss^to al 15 luglio di quest'anno. Turčija - Nemčija Izmenjava brzojavk med predsednikom turške republike Inenijem in kancelarjem Hitlerjem Berlin, 20 junija s. O priliki podpisa nemsko-turšJce prijateljske pogodbe je poslal predsednik turške republike Izmet Ine-ni državnemu poglavarju in kancelarju naslednjo brzojavko: O pril;ki podpisa pogodbe, ki jc zapečatila prisrčno in pravo prijateljstvo med Turčijo in Nemčijo, smatram za svojo posebno srečo, da lahko Vaši Ekscelenci izrazim čustva svojega najglobljega zadovoljstva. Odslej se pričenja doba medsebojnega zaupanja med našima dvema narodo-ma, ki imata trdno voljo za vselej ohraniti take odnošaje. Ob tej srečni prložnosti Vam, gospod državni kancelar, izražam svoje popolno prijateljstvo. Državni kancelar je na to brzojavko odgovoril: O priliki podpisa pakta, ki je potrdil prisrčno prijateljstvo med našima dvema državama, sporočam Vaši Ekscelcnci v odgovor na prijateljsko brzojavko, ki sfte nr jo poslali, da čutim tudi jaz živo zadovoljstvo spričo sklenitve te pogodbe Tudi jaz sem prepričan, da se za naša dva. naroda na ta način pričenja doba trajnega medsebojnega zaupanja. Ko se Vam toplo zahvaljujem za zatrdila Vaših prijateljskih čusrtev. Vam vračam ta čustva v najtoplejši obliki. Podobm brzojavki sta izmenjala tudi turški zunanji minister Saradzoglu in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Ankara, 20. jun. d. N^mško-turško prijateljsko pogodbo so pred njenim podpisom odobrili tudi poslanci turškega parlamenta. V sredo popoldne so se sestali k tajni seji vsi poslanci turške nacionalne stranke, ki jim je zunanji minister Saradzoglu poročal o zaključku pogajanj za sklenitev pogodbe ter jim je napovedal podpis pogodbe za isti večer. Poslanci so poročilo zunanjega ministra soglasno odobrili in obenem izrazili vladi k sklenitvi pogodbe svojo čestitko. Istega dne popoldne so se sestali k seji tudi neodvisni poslanci parlamenta, ki so prav tako soglasno odobrili pogodbo. Vichv, TO. jun. d. Vest o podpisu nem-ško-turške prijateljske pogodbe je bila v francoskih uradnih krogih sprejeta z veliko pozornostjo. Francoski krogi smatrajo, da se je s podpisom te pogodbe tudi Turčija dokončno približala novemu redu v Evropi. Obenem pa pričakujejo v Vi-chyju, da se bo zaradi tega sporazuma konsolidiral tudi položaj Francije. In eni j evo pismo Hitlerju Berlin, 20. jun. d. Kancelar Hitler je sprejel včeraj popoldne v novi kancelarski palači turškega veleposlanika. Pri sprejemu je bil navzoč tudi zrirmnji minister von Ribbentrop. Turški veleposlanik je izročil kancelarju Hitlerju ob tej priliki lastnoročno pisano poslanico predsednika turške republike Izmeta Inenfja. Maršal De Bomo Dolenjska metropola v Novem mestu je priredila visokemu gostu svečan sprejem Ljubljana, 19. junija. Potem, ko je inspiciral čete ljubljanske posadke, je maršal Italije Eksc. Emilio De Bono zaključil svoje bivanje v Ljubljani, izražajoč svoje veliko zadovoljstvo nad udarno silo in disciplino oddelkov, ki jih je pregledal. Vsi ti oddelki so imeli priliko, da pokažejo pred maršalom svojo vojaško pripravljenost. Eksc. De Bono je zapustil Ljubljano davi ob 8. Spremljan od Poveljnika Ar-madnega Zbora Eksc. Robottija se je podal preko mestne r. , v smeri proti Novemu mestu. Ob mestni meji je bila postavljena častna četa z godbo in zastavo. Maršal je r>regledal četo. ki je bila postavljena v pozoru ter je prezentirala orožje. Takoj nato se je maršal prisrčno poslovil od Visokega Komisarja Eksc. Gra-ziolija, sedel v svoj avtomobil ter je v družbi Eksc. Robottija nadaljeval vožnjo v smeri proti Novemu mostu. Tam je pred odhodom iz Slovenije v navzočnosti generala Romera inspiciral čete divizije »Tsonzo«. Prihod v Trebnje Trebnje, 19. junija. Maršal Italije Eksc. Emilio De Bono. inspektor prekomorskih čet. je dospel na inšpekcijskem potovanju danes tudi v Trebnje. Novica o prihodu maršala v naš kraj se je raznesla že v zgodnjih jutranjih urah in prebivalstvo je okrasilo hiše z državnimi zastavami. K sprejemu visokega funkcionarja Italijanske Vojske se je zbralo na trgu pred občinsko hišo tu in v okolici nastanjeno vojaštvo, zlasti milica, z oficirskim zborom in komandantom Consolom Bor-giem na čelu. Navzoč je bil tudi civilni predstavnik okrajni župan g. Ban Ivo, kakor tudi številno prebivalstvo. Ob prihodu maršala De Bona v Trebnje je godba fašistovske miKce zaigrala himno, nakar je sledil obhod in pozdrav na trgu zbranih čet. Po razgovoru z ofi- cirji in s komandantom Consolom Bor-giem se je visoki funkcionar s spremstvom odpeljal proti Novemu mestu. Markantna osebnost maršala De Bona, ki je s svojim prihodom v Trebnje počastil tudi naš kraj in ki smo ga doslej poznali le po njegovih delih in imenu, je napravila na prebivalstvo najgloblji vtis. Svečanosti v Novem mestu Novo mesto, 20. junija. V Novem mestu je bil za danes napovedan visok obisk vojaškega dostojanstvenika, italijanskega Maršala De Bona. Za sprejem dostojanstvenika se je mesto praznično odelo. Z javnih poslopij in drugih hiš so plapolale državne zastave, po trgovinah in delavnicah je delo počivalo. Izrazito slavnostno sliko je nudil mestni magistrat, pred katerim je na visokih dropovfc plapolalo šesfj t nabojnic in praporov r. liktorskiml znaki. Pred Pauserjevo trgovino na Glavnem trgu je bila postavljena z zelenjem in državnimi zastavami okrašena Častna tribuna. Sprejema Maršala Kkse. De Bona so se udeležili predstavniki vseh tukajšnjih državnih uradov, Šol, obeh sodišč In držfiV-nejra tožilstva. Med njimi so bili CtvimI Komisar dr. Oton Ciriselli, mostni župan dr. Marjan Polenšek, policijski komisar Chiuselin. eleflegat podporne organizacije Fašistične Stranke dr. Frank in Poveljnik Karabin jo rje v kapetan Kava. Okrog dostojanstvenikov se je zbralo mnogo ljudi. Na drugi strani trga se jc razvrstilo vojaštvo novomeške parnizlje. Maršal De Bono se je pripeljal v Novo mesto ob 10. z vsem svojim spremstvom. Obdan od \isokih vojaških odličnikov, Poveljnika II. Arniijskega zbora generala Kkse. Kobottia, Poveljnika Divizije »Tsonzo« generala Romera in đrngih je po raportu, ki mu ga je podal general Romero, obšel vojaške oddelke. Mestoma se je raz-go var jal z vojaki. Po pregledu čet je Maršal z generallte-to stopil na častno tribuno, na kar so mimo nje prikorakale posamezne čete vojaštva. Nastop vojaških oddelkov je bil ob zvokih divizijske godne impozanten. Po končanem defileju je Maršal s svojim spremstvom obšel še častno četo s polkov-no zastavo, ki ji je Izkazal vojaško čast. • Stran 2 »8COTEKSKI NIROD<,M* » Junija »41-TTJC r Btev.I30 Italijanski koncerti v Ljubljani Tiskovni urad Visokega Komisarijata objavlja: Spričo zanimanja Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajin«, ki »e mu je kot sodelavec takoj odzval predsednik Fašistične konfederacije profesionistov in umetnikov nacionalni svetnik Di Marzlo, je bila Ljubljani zagotovljena vrsta koncertov, ki bodo prirejeni v času od konea junija do prvih dni avgusta Na teh koncertih bodo nastopih najboljši zastopniki italijanske glasbene umetnosti % nadme zanimivimi in redkimi programi. Prvi koncert bo priredil trto Oaaella, Poltronieri, Bonucci. Sledili bodo koncert tria Ruta, Tasslnarl, Sabatini In nato še nastopi štirih drugih ansamblov. V ljubljanskih glasbenih krogih je veat o teh glasbenih prireditvah napravila najugodnejši vtis. Zastopniki teh krogov so izrazili Eksc. Grazioliju vso zahvalo za njegovo prizadevanje. Concerti italiani a Lubiana L'L'f f icio Sramna delTAlto Comm^^ria-to ccmmun ca: Per rintercssamcnto deU'Alto Commi1«-rk> dclla Provi ncia d. LthVana che ha trovalo la pronta collaborazir/ne del pacMden-te dc!^a Confederazione Fascista professio-nšsti e artst; Con s. naz. D; Marzio. č sta-ta a«jsicurata a Lub-ana una prima sene di concert1 che si <»vol12erar.no dali« fine di giu gno a: primi di agoMo. A qu«»ti ITftH-menti artistici partcciperanno i piii be: no- nr delfarte rmiv.cale italiana con program-mi quanto mai interessanti c rari. II pri m o concerto sara sorten u t r> dal trio C^sclla-Poltronicri-Bonucci. Secuira il trio Ruta-Tassinari-.Sabatini, e qumdi altr quat-tro comnlesM. I circoli mušica li locah, nei qual: la notizia e srtata accolta con vivo en rugasmo, hanno es«presso aU'Fcc. Gra-ziol; la noonoscenza dei cultori della mušica. Postopanje pri zamenjavi dinarjev v lire V zvezi z razglasom o zamenjavi dinarjev v lire se objavlja: 1. Zamenjava se vrši v vseh osmih določenih dneh od 8. do 12. in od 14. do 18. 2. V prvih treh dneh imajo pri izmenjavi popolno prednost imetniki tisoč-dinarskih bankovcev in morajo zaradi tega prizadeti zamenjavati denar dvakrat in sirer lahko zamenjavajo v prvih treh dneh tisočdinarske hankovce, v naslednjih dnevih pa hankovce ostalih vrednosti. Opozarja se nadalje, da vloži prošnjo za izmenjavo samo poglavar družine za vse svoje družinske člane. Vsem te/kočam, ki so se pojavile v zvezi z zamenjavo denarja, se pa lahko večina izogne na ta načjn. da vloži denar v najbližji denarni zavod. Denarnih zavodov je mnogo in vsi sprejemajo vloge v dinarjih ter bodo nato sami opravili zamenjavo denarja v lire. Kdor potrebuje denar v kratkem, ga lahko naloži kot vlogo a vista, katero dvigne, kadar hoče. Ta način zamenjave bo olajšal ves postopek in omogočil tistim, ki imajo prav majhne vsote za zamenjavo, da bodo prišli brez Čakanja, brez izgube dragocenega časa. hitro na vrsto. Le operazioni di conversione dei Dinari in Lire Tn ordine alla conversione dei Dinari in Lire, si avverte: 1 ) che le operazioni di oambio si svol-gono in tutti gli otto giorni stahiliti dalla ore 8 alle ore 12 e dalle ore 14 alle ore 18. 2) che nei primi tre giorni sara data preceden/a assoluta al cambio dei biglet-ti da mille Dinari e che percio gFinteres-sati possono presentand al cambio due volte: una prima volta, e cioe nei primi tre giorni per i bigletti da mille dinari, una seconda volta, nei successivi giorni, per i bigletti degli altri ta gli. Si ricorda poi che la domanda di cambio va fatta soltanto dal capo di famiglia per tutti i suoi famiJiari. te prelivajo • •. Diaarfi, razen tisočakov, bodo veljavni še do 26. t. '---- ie jutri Izplačevanje mezd in plač Visoki RomNariat objavlja: Mezde in plač«' se bodo odslej izplačevale v italijanskih linah. Vsote v dinarjih se bodo izplačevale v lirah na osnovi novega tečaja za zamenjavo dinarjev v lire. Pagamento dei salari e degli stipendi I/Alto Commissariato comunica: II pagamento dei salari e degli stipendi deve avvenire d*ora in poi in lire italiane, ragguagiiando 1'ammontare in dinari a mezzo del nuovo cambio di conversione. Vojna v Siriji Bejrut. 20. jun. s. Vrhovno poveljstvo francoskih sil na vzhodu je objavilo naslednji komunike: O mraku dne 17 in popoldne dne 18. so ladje vzhodne pomorske divizije uspešno obstreljevale angleške čete na področju okrog Sidona. Na istem odseku so bile tudi francoske izvldniške čete intenzivno na delu. V pokrajini Džezini se operacije nadaljujejo, v pokrajini Mrrdžajum pa francoske čete utrjujejo svoje postojanke in jih trdno drže v nasprotju z vestmi, ki jih širi angleška propaganda V južni Siriji so francoski oddelki zadnje dni uj'Mi 17 oficirjev, med njimi nekega poveljnika in 50O mož. Polastili so se tudi večjo količine vsakovrstnih vojnih potrebščin. V pokrajini okrog Kuneitre in Kezraje se nadaljujejo izvidniške operacije francoskih čet. Okrog Kišvaja se Čiščenje terena prav tako uspešno nadaljuje. Francosko letalstvo je neprestano na iz-vidniških in napadalnih poletih ter bombardira sovražno zaledje in posebno zbirajoče se čete in motorizirane čete. V noči od 17. na 18. je nasprotnik trikrat bombardiral Bejrut, škoda je neznatna. Ubitih pa je bilo šest libanonskih civilistov, 20 pa ranjenih. Vichv, 20. junija, d. Kakor poročajo iz Bejruta, so angleške čete južno od Damaska naletele včeraj na močan odpor francoske vojske. Na uradnih francoskih mestih so izjavljali »noči. da je na celotnem bojišču v Siriji položaj nespremenjen. Francozi nudijo resen odpor sovražn'm napadom. Francoski bombniki so v teku včerajšnjega dne napadli koncentracije sovražnih oklopnih vozil pri Gezini in Mar-sa.umu. V letalskih bojih je bilo eno sovražno letalo sigurno sestreljeno, drugo pa najbrže. Dve francoski letali se nista vrnili na svoja oporišča Angleška vojna mornarica je v noči na petek zopet razvijala veliko aktivnost ob sirijski obali. Bukarešta, 20. jun. s. V Bukarešto je prispela skupina Italijanov, ki so se odselili iz Sirije. Skupno jih je 58. Fašisti v Bukarešti in zastopniki tukajšnjega italijanskega konzulata so jim priredili lep sprejem. Jutri bodo potovali dalje v Italijo. Wilsonov ultimat? Vichv, :0. jun. d. V zvezi s poročili angleškega radia, češ da je angleški general Vvllson izročil vrhovnemu poveljniku francoske voiske v Siriji generalu Dentzu neki ultimat. Izjavljajo v francoskem vojnem ministrstvu, da jim o tem ni nič znanega Ruski polet v arktične kraje Mo*kva, 20. jun. s. Znani polarni letalec Teškerevičeni je s svojim hidroavio-nom »Serom« krenil na nov polet v polarne kraje. Namen njegove ekspedicije je. raziskati nekaj arktičnih predelov ter morje severno od vzhodne Sibirije. Moderna oborožitev mehiške vojske Mexleo, 20. jun. s. Mehiški obrambni minister je izdal potrebne ukrepe za moderno oborožitev vse meh ške vojske. V treh mesecih nameravajo motorizirati vse mehiško topništvo. Boris v Bratislavi Bratislava, 20. jun. s. Bolgarski kralj Boris je strogo privatno včeraj popoldne prispel v Bratislavo. Takoj po svojem prihodu se je sestal s predsednikom republike Visom, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Sestanka se je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Tuka S kraljem Borisom je bil tudi bolgarski poslanik v Bratislavi. Bivši kralj Peter odpotuje v Anglijo Bejrut, 20. junija, s. Glede na najnovejši razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu je hnši jugoslovenski kralj Peter, ki je bival v nekem kraju ob vzhodnem Sredozemskem morju, odpotoval v Kairo, kamor je že prispel. Od tam namerava potovati dalje okrog rta Dobre nade v Anglijo ali v Zedinjene države. Nemčija bo plačala odškodnino za bombardiranje Dublina Duhlin, 20. jun. d. Irski listi objavljajo tekst note nemške vlade v odgovor na noto irske vlade zaradi bombardiranja Dublina v noči 31. maja. Nemška vlada ugotavlja v svojem odgovoru, da se je po temeljiti preiskavi prepričala, da niso nemška letala sodelovala pri bombardiranju v Du-blinu. V zvezi s poročilom irske vlade, da so bile bombe nemškega porekla in z ozi-rom na dejstvo, da je prav one noči nad irskim morjem pihal močan veter, nastaja vprašanje, če ni morda veter zanesel nekatera nemška letala, ki so bila udeležena pri napadih nad Anglijo, nad irsko ozemlje, tako da bi bile nemške bombe padle na irska tla, ne da bi bili nemški letalci to opazili. Zato nemška vlada ne okleva, da ne bi izrazila irski vladi svojega obžalovanja ter obenem sporoča, da je z ozi-rom na prijateljske odnošaje. ki vladajo med obema državama, pripravljena povrniti škodo, ki je bila povzročena zaradi smrti nekaj oseb in poškodbe imetja V Franciji ni angleških padalcev Berlin, 20. junija, s. Ameriški tisk je objavil vesti iz Londona da je nekaj angleških padalcev pristalo v zasedeni Franciji. Pristojni nemški organi pa so ugotovili, da gre dejansko za posadke nekaj angleških lovskih letal, ki so jih na tem področju sestrelila nemška lovska letala. Angleški piloti in drugi letalci so bili ujeti. Pogajanja med Argentino in Zedinjcnind državami Buenos Aire*, 20. jun. s. Poslanik Zedinjenih držav v Buenos Airesu Armour je z letalom odpotoval v Waahington. Kakor poročajo, bo pristojnim činiteljem poročal o političnih problemih, ki se o njih vladi Zedinjenih držav in Argentine pravkar pogajata. Ljubljana, 20. junija. Zdaj šele se je dobro pokazalo, koliko denarja imajo ljudje. Sicer so tudi prejšnje čase mnogi neprestano trosili denar po trgovinah, kakor da so blagajne odnosno nogavice neizčrpne, vendar je ostalo še mnogo tisočakov neprezračenih. Zdaj prihajajo na dan >jurji«, ki se jih je že začela lotevati plesnoba. Vendar moramo pohvaliti varčne ljudi kajti zapravljiva najteže prestanejo krizo in navadno hočejo živeti na račun javne pomoči. Varčni ljudje si pa odtrgavajo od ust tudi v boljših časih. Zato se ne smete čuditi, da iih je med ljudmi, ki se vrste te dni pred vrati poslovalnic, kjer zamenjavajo dinarje v lire. toliko na videz preprostih, skromno oblečenih. Ce bi jih srečali kje drugje, bi jim nikakor ne prisodili, da lahko privlečejo iz žepa cel šop tisočakov. Z zamenjavo tisočakov so pa seveda precej velike skrbi. Prvi dan so bili ljudje še posebno nervozni, ker niso vedeli, kako pojde od rok ta posel, zlasti še, ker so morali najprej čakati na tiskovine ter so šele pozneje, ko so proučili, kako je treba pisati prošnje za zamenjavo, lahko začeli zamenjavati denar. Naval je bil izredno velik ves dan. Na srečo so bile poslovalnice odprte tudi popoldne. Dopoldne so se ljudje prestrašili, ko so zvedeli, da bodo denar lahko zamenjavali samo dopoldne. Včeraj se je izkazalo potrebno, da zamenjujejo predvsem tisočake. Drugih bankovcev ni bilo mnogo zamenjanih. Najbolj se mudi za tisočake in uradniki morajo dajati prednost ljudem, ki prihajajo s samimi »jurjic. Zdaj so se ljudje že orientirali, kako je a to zadevo; zato so davi zelo zgodaj vstali. Popoldne so pred poslovalnicami začeli deliti zaporedne številke ljudem, da bi si nihče ne pomagal s komolci ter da bi tisti, ki včeraj niso prišli na vrsto, imeli prednost davi. Toda prehiteli so jih tisti, ki so prišli že ob 5. Zdaj je šele začetek zamenjave dinarjev, a nekateri prodajalci se že branijo starega denarja. Zato je treba povedati, da morajo dinarje sprejemati do 26. t. m., razen tisočakov seveda, ki bodo veljavni še jutri. Sicer se pa tisočakov vsakdo otepa že od srede. V resnici so nekateri hoteli v sredo kupovati vsako malenkost s tisočaki, celo vžigalice, vendar bi se prodajalci, gostilničarji m tudi v uradih ne smeli braniti tisočakov, dokler so veljavni. Nihče se pa seveda ne sme braniti manjših dinarskih bankovcev in drobiža saj večina ljudi ne more še plačevati z lirami, a življenjske potrebščine mora kupovati vsak. Nervoznost. ki se potašča tu ln tam ljudi v vrstah pred poslovalnicami, tudi ril upravičljiva. c^e bodo ljudje disciplinirani, bodo lahko prišli vsi na vrsto ob pravem času. Zamenjava gre danes mnogo hitreje od rok in smemo upati, da reke tisočakov vendar niso neusahljive ter da bodo jutri izčrpane. Toda kdor ima denar, se mora založiti tudi s potrpežljivostjo in naj se zaveda, aa je varčevanje v nogavicah tudi tvegano. Zanimivo je. da so se mnogi šele zdaj spomnili na hranilnice in zadnje dni oblegajo denarne zavode s tisočaki. Davi so čakali tudi pred vrati denarnih zavodov že ab 7. Jutri dobimo živilske nakaznice za moko, rii in testenine — Navodila za rabo nakaznic Ljubljana. 20. junija. Po razpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega kornisariata za Ljubljansko pokrajino bodo v soboto 21. junija uvedene živilske nakaznice za moko. kruh. riž in testenine. Od tega dne dalje smejo trgovci, peki in gostilničar]i oddajati ta živila izključno samo za ustrezajoče od rezke nakaznic. Danes so trgovci v mestnem preskrbo-valnem uradu dobili nakaznice za svoje odjemalce, prebivalstvo naj jih pa pri svojih trgovcih zahteva jutri v petek da v soboto in nadaljnje dni ne bo brez kruha ali moke. Kakor smo že objavili, bo imel vsak državljan ne glede na starost ali spol pravico na eno živilsko nakaznico, glasečo se na njegovo ime. z odrezki te nakaznice pa na 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha ter na 1 kg riža in na 1 kg testenin na mesec. Pridelovalci ž*ta in njih družine, prav tako pa tudi oni. ki imajo še zalogo moke. bodo pa imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter bodo zato dobili živilsko nakaznico brez odrezkov za moko ali kruh in testenine. Živilsko nakaznico mora podpisati lastnik nakaznice ali njegov namestnik (varuh, skrbnik). Nakaznica je neprenosna. Zato ne smemo nakaznice odstopiti ali ^rodati dru-cemu, da bi jo izkoriščal zase. Od rezek nakaznice odstriže trgovec, pek ali gostilničar takrat, ko da dotično živilo. Te od rezke morajo trgovci in peki nalepiti na papir in sicer po 100 odrezkov po 200 gr moke ali po 200 gr kruha na stran. Te pole morajo :meti žig trgovca ali peka ter jih mora trgovec datirati in podpisati. Trgovcem in pekarn bo mestni preskrbo v a In i urad obnavljal zaloge moke edino na podlagi predloženih odrezkov po enkrat na teden in sicer po razporedu, ki bo še objavljen. Lastnik nakaznice ne sme izročiti od-rezka trgovcu ali peku ali gostilničarju, ne da bi dobil ustrezajočo količino živil. Duplikatov živilskih nakaznic ne bo mogoče dobivati. Osebam, ki se hranijo v gostinskih obratih, odstriže gostilničar odrezek za kruh, riž in testenine ali za juho z rižem ali s testeninami za dotični koledarski dan. S kuponi, ki je njih veljavnost zapadla, ni v gostinskih obratih mogoče nabavliati naštetih živil. Odrezki za kruh so deljivi na dva dela, da se iih lahko poslužujejo tisti, ki dobivajo hrano po gostinskih obratih Lastniki gostinskih obratov ne smeio oo-streči niti s kruhom niti z rižem, niti s testeninami, ne da bi dobili ustrezajoči odrezek. Z dobljenimi odrezki si nabavi lastnik gostinskeca obrata racionirana živila pri svojem trgovcu ali oeku. Vsaka nakaznica ima na desni strani 3 naročilne listke (na karti označeno kot »listek za zapis«) in sicer za riž. testenine, moko ali kruh za mesec julij. Ti naročilni listki so samo za merilo potrebe za prihodnji mesec. Vsi lastniki živilskih nakaznic bodo morali takoj po prejema živilske nakaznice izročiti svojim trgovcem pravkar omenjene naročilne listke za riž. testenine ali moko. Tudi oni. ki so se deloma odločili za moko in deloma za kruh. na i odrezke za moko ali kruh izroče svojemu trgovcu. Oni pa. ki so se odločili samo za kruh, na i pa odrezke za kruh izroče peku. Trgovci in peki moraio predložiti te naročilne listke (listke za zapis) mestnemu nreskrbovalnemu uradu naikasneje do srede 25 t. m. Naročilni listki nai bodo zbrani za vsako vrsto blaga posebei nanizani na nitkah do skupne količine 100 kg. Tvrd-ka nai k vsakemu takemu svežnju naročil-nih listkov pritrdi košček lepenke s svojim žigom, številom naročilnib listkov, z vrsto blasa. datumom in podpisom trgovca ali peka. Trgovec ali pek mora ob prevzemu, naročil nega listka potrditi preiem tega listka na nakaznici zgorai na desni strani, kjer ie tiskano *Zie al- podois peka« oziroma »Zig ali podpis trgovca«. Kruh bodo proda i al i peki po dosedanji ceni in teži. t. i. 1 ks kruha za 5 din. trgovci pa bodo prodajali kilogram moke po 5.50 din. Sleherni državlian mora strogo in vestno upoštevati ta navodila ter bo zloraba strogo kaznovana. — To nam le sporočil mestni preskrbovalni urad v Ljub-jani. Iz Hrvatske — Sporazum o blagovnem in plačilnem prometu med Hrvatsko in Madžarsko. Kakor smo že poročali, sta se te dni delegaciji Kraljevine Madžarske na čelu s poslanikom dr. Alfredom von Nicklom in kraljevine Hrvatske na čelu z vodjo trgo-vinsko-političnega oddelka hrvatskega mi- Preračunavanje lir v dinarje Lir cent. Din p Lir Din p Lir Din p Lir Din p 0.05 0.13 19 50 — 56 147.36 93 244.73 0.10 0.26 20 52.63 57 150.— 94 247.36 0.15 0.39 21 55.26 58 152.63 95 250.— 0.20 0.52 22 57.89 59 155.26 96 252.63 0.25 0.65 23 60.52 60 157.89 97 2S&26 0.30 0.78 24 63.15 61 160.52 98 257.89 0.35 0.92 25 65.79 62 163.16 99 260.52 0.40 1.05 26 68.42 63 165.79 100 263.15 0.45 1.18 27 71.05 64 168.42 200 526.31 0.50 1.31 28 73.68 65 171.05 300 789.47 0.55 1.44 29 76.31 66 173.68 400 1052.63 0.60 1.57 30 78.94 67 176.31 500 1315.78 0.65 1.71 31 81.57 68 178.94 600 1578.94 0.70 1.84 32 84.21 69 181.58 700 1842.10 0.75 1.97 33 86.84 70 184.21 800 2105.26 0.80 2.10 34 89.47 71 186.84 900 2368.42 0.85 2.23 35 92.10 72 189.47 1000 2631.57 0.90 2.36 36 94.73 73 192.10 2000 5263.15 0.95 2.50 37 97.36 74 194.73 3000 7894.73 1 2.63 38 100.— 75 197.36 4000 10.526.31 2 5.26 39 102.63 76 200.— 5000 13.157.89 3 7.89 40 105.26 77 202.63 6000 15.789.47 4 10.52 41 107.89 78 205.26 7000 18.421.05 5 13.15 42 110.52 79 207.89 8000 21.052.63 6 15.79 43 113.15 80 210.52 9000 23.684.21 7 18.42 44 115.79 81 213.16 10.000 26.315.78 8 21.05 45 118.42 82 215.79 20.000 52.631.57 9 23.68 46 121.05 83 218.42 30.000 78.947.36 10 26.31 47 123.68 84 221.05 40.000 105.263.15 11 28.94 48 126.31 85 223.68 50.000 131.578.94 12 31.58 49 128.94 86 226.31 60.000 157.894.73 13 34.21 50 131.57 87 228.94 70.000 184.210.52 14 36.84 51 134.21 88 231.58 80.000 210.526.31 15 39.47 52 136.84 89 234.21 90.000 236.842.10 16 42.10 53 139.47 90 236.84 100.000 263.157.89 17 44.73 54 142.10 91 239.47 18 47.36 1 55 144.73 1 92 242.10 nistratva za zunanje zadeve dr. Mirkom Lamerjem dogovarjali o plačilnem in robnem prometu med Hrvatsko in Madžarsko. Po posvetovanjih je bil sklenjen poseben sporazum, ki velja do 1. oktobra, t. j. do začetka novega gospodarskega leta. Robni promet bo v tem razdobju dosegel vrednost 100 milijonov dinarjev, plačilni promet pa se bo vršil potom kliringa. Hkrati je bil določen tudi posehni meddržavni madžar-sko-hrvatski odbor, ki bo do 1. oktobra reševal vsi morebitna sporna vprašanja. — Veliko pOvpraSevanje po dalmatinskem vinu. Kakor poročajo zagrebški listit je prispelo v Dalmacijo nenavadno veliko število naročil za dalmatinsko vino iz Nemčije, Švice in Ceško-Moravskega protektorata. Zaradi velikega povpraševanja so seveda tudi cene dalmatinskemu vinu zelo naraslo, tako da znašajo zdaj za hela vina SO do S5. za črna pa 70 do 75 par za alkoholno stopnjo. Manjše količine črnega vina s polotoka Pelješca so dosegle celo ceno S do 11 din za liter. — Elektrifikacija hrvatskih otokov. Po poročilih hrvatskih listov bodo otok Brač v najkrajšem Času elektrificirali. S podmorskim kablom bo spojen s celino, tako da bo dobival električno energijo s slapov Krke. Pozneje bodo prišli na vrsto tud: drugi otoki, ki pripadajo zdaj neodvisni hrvatski državi. Za otok Brač je znano, da je imel doslej pet kaloričnih central, in sicer dve v Selcih ter po eno v Supetru, Mlini ln Bolu. Te kalorične centrale ki so skupno zmogle komaj loO konjskih si. seveda niso zadoščale za vse potrebe otoka, ki ima tudi svojo industrijo. Po novem načrtu hrvatske vlade, ki ga bodo izvedli najnujneje. bo poslej otok Brač preskrbljen z zadostno količino elektiične energije. — Uredba o zaslugah in krivicah. Hrvatska vlada je izdala posebno uredbo, ~>o kateri bodo vsem, ki imajo zasluge za neodvisno hrvatsko državo, iste na poseben način priznane, prav tako pa bodo po njej popravljene Hrvatom tudi vse tiste krivice, ki so jim bile storjene v Jugoslaviji zaradi njihovega protisrbskega prepričanja. —Delavca stane življenje nad 3000 din mesečno. Zagrebška socialno-statistična revija »Indeks« je v svoji najnovejši številki objavila podatke, ki povedo, da po-ti-ebuje hrvatski delavec, ki je oženjen in ima dva otroka, za preživljanje svoje družine po sedanjem stanju cen na mesec najmanj 3.031 din dohodkov. — Zdrobljeno steklo v kruhu. V Zagrebu so zaprli nekega peka. ki so v njojro-vem kruhu poleg druge nesnage našli tudi zdrobljeno .steklo. Peka, ki bi bil skoraj povzročil smrt neke filetne deklice, so seveda zaprli in takoj izvršiti strogo kontrolo tudi pri vseh ostalih pekih. Rezultati preiskave so pokazali, da se večina zagrebških pekarn z vzorno snago ni mogla pohvaliti. Podvzeti so bili vsi potrebni ukrepi, da bo v bodoče snaga v pekarnah res na višku. KOLEDAR Danes: Petek, 20. junija: Srce Jezusovo, Silverij D A N A S N J F P R I R F. T) I T V E Kino Matica: Prvi poljub Kino Sloga: Carmcn med rdečimi Kino 1'nion: Vojna na zapadu Razstava slovenske moderne umetnosti r v Jakopičevem paviljonu; odprta od 8. do 19. H. Smrekarja razstava v Galeriji Obersiiol na Gosposvetski cesti Druga sklepna produkcija Glasbene akademije ob 1830 v veliki dvorani Filharmonije. DE % U R N E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Našs gledališče DRAMA: Začetek ob 19.30 url Petek, 20. jun:ja: ob 15. uri: »Revizor«. Izven. Cene od 14 din navzdol. Ob 19.30: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra ^upina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota. 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene od 14 din navzdol. Nedelja. 22. junija: ob 15. uri: Ana Chri-stie. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra skup"'na slovenskih mariborskih igralcev. Ob 19.30: Cigani. Izven. Cene od 14 din navzdol. Ponedeljek, 23.: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev. OPERA: Začetek ob 19. url Petek. 20. junija: zaprto. štovanje altistke Elze Karlovčeve. Sobota, 21.: Figarova svatba. Izven. Cene od 30 din navzdol. Nedelja, 22.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Ponedeljek, 23.: Recitacijski večer ltaU- janske in slovenske poezije. Izven. ★ Elza Karlovčeva, altistka bo pela v nedeljo naslovno partijo v Bizetovi operi »Carmen^, ki jo je na našem odru že večkrat z uspehom podala. Svojstvenost in individualno podajanje te vloge sta ji pripomogli do velikega uspeha. Micaelo bo pela tokrat Ribičeva, don Joseja Franci, toreadorja Janko. Ostala zasedba je običajna. Predstavo bo dirigiral dirigent dr. švara. Režiser C. Debevcc. Koreograf ing. P. Golovin in B. Pilato. + MRAK O V O GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Sobota. 21. junija: ob 20. uri: »Sinovi Starega Rimljana". Četrtič. Cene od 2 dm do 20 din. Prodaja dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. pri blagajni pred dvorano. Radio za kolesarje Neki norveški inženjer je izumil majhen sprejemni aparat na štiri lli voltne cevi, ki ga lahko namesti kolesai z baterijo v torbici zadaj na kolesu. Na krmilu ima pa kolesar majhen ojačevalec, zvezan s sprejemnim aparatom. Zaenkrat je skala z gumbi vred še na aparatu v torbici. Pozneje bo pa prenesena na ojačevalec na krmilu. Tako bo v bodoče tudi kolesarjem omogočeno med vožnjo poslušati radijske prenose. Btev. 13Q »SLOVENSKI NAROD«, Petek, ao. >m*Ja I94l-XDC Stran S Jubilejni občni zbor gostilniških podjetij Vdanostna brzojavka Visokemu Komisarja — Delo in položaj naših gostilničarjev Ljubljana. 20. junija. Včeraj popoldne so v kolodvorski restavraciji zborovali člani Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani. Imeh so svoj jubilejni 50. redni letni občni zbor pod predsedstvom e. Maksa Dolničarja. Ob številni ude'.ežb: je predsednik pozdravil zastopnika Kvesture komisarja Freddija. načelnika obrtnega odseka mestnega poglavarstva in zastopnika župana dr. Letnarja, načelmka prehran j eval nega urada dr. Freliha, predsednika zveze in načelnika gost-nskega odseka zbornice Cirila Majcena, tajnika dr. Koceta. zastopnika Tujskoprometne zveze g. Komana in poročevalce. Po počastitvi umrlih članov je bila z odobravanjem vseh sprejeta vdanostna brzojavka Eksc. Visokemu Komisarju Emiliu Grazioliju, sledeče vsebine: Gostinsku podjetniki mesta Ljubljane, zbrani na 50. redni skupščini, prosijo Vašo E3cscelenco. da sprejme izraze najgloblje hvaležnosti vsega članstva in naše vdane pozdrave z željo, da blagovolite tolmačiti Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju naša globoka čustva vdanosti in zvestobe, c Iz govora predsednika Dolničarja Vojno stanje, ki ga preživlja Evropa že skoraj dve leti. je tudi našemu gostiini-čarskemu stanu pritisnilo pečat vojnega gospodarstva. Bistvo tega gospodarstva je. da morajo vsi stanovi brez razlike, zlasti pa pridobitni, prispevati svoj največji delež za skupne interese. Spričo tega je lani nastala cela vrsta uredb, odredb, zakonov in predpisov, ki so globoko posegli v delovanj e gostilničarskega stanu in mu onemogočali stari način poslovanja in ?x>_ strežbe gostov. Med prvimi je stopila v veljavo uredba o najnižjih mezdah pomožnega osobia v gostinskih obratih, ki je bila pozneje, po pogajanjih med delodajalci in delojemalci, deloma izpremenjena, doJcler ni bila proti koncu lanskega leta izdana rx>r>olnoma nova tozadevna uredba. Ta uredba je v precejšnji meri ^boljšala gmotni položaj uslužbencev, prav tako občutno pa je povečala režijske postavke gosrril ni carskih obratov. Sledila je uredba o varčevanju z živili in sta bila junija lani uvedena 2 brezmesna dneva, kmalu nato trije, dočm imamo zdaj 4. Ta uredbe >e postavila na£e gostilničarje pred nov problem, kako ob brezmesnih dnevih -po- .^reči gc^torrL Uprava ljubljanskega Združenja gostil ni carskih podjetij se je seveda potrudila, da bi za .^voje člane dosegla čim večje ugodnosti in jim tako omogočila koVikor toliko nemoteno obratovanje. Med drugim je bila dovoljena uporaba notranjih delov živine, kuha suhega me« in preložitev brezmesnih dni. ki so padli na praznrke. Med izredno važne predpise lanskega leta moramo šteti tudi uredbo o najvišjih eenaii bla^a. Ustanovi lena je bila posebna kontrola cen z nalogo, da nadzira cene blaga na drobno in na debelo. Spričo nastalih razmer in občutne podražitve vseh žferS je bila uprava Združenja prisiljena prositi za nov cenik za gostiln i carske in kavarniške obrate, ki je bil za prve dovoljen že 1. novembra lani, za kavarne pa šele 1. ebfni.irja letos. Zaradi neprestanega narašča n-a cen ie seveda tudi ta cenik kmalu nostal v cenah preskromen, toda gostil r- -an ie moral upoštevati so_ cialn •-> i;; ': r:.; o s1 oje — zlasti uradništvo in delavske družine, ki bi ne prenesle ponovnega nja cen — in vztrajati pri starih cenah. Uprava Združenja ge^lničarskih podleti i si ie prizadevala na vse načine, da bi tozade\-ne predpise še bolj omilila. V tem svojem stremljenju je po uvidevnosti Kr. Visokega Komisar'a za LiubMan-sko pokrajino tudi uspela, sai je b'lo točenje alkoholnih pijač, izvzemši žganje, ponovno dovoljeno. Na prošnjo Združenja je Mestno poglavarstvo v Ljubljani dovolilo članom Združenja enomesečni odpis davščin v gostil-ničarskih obratih. S tem so se razmere delno izboljšale. Med drugimi težavami, ki so se v zadnjem poslovnem letu Združenja gostil ni carski h podjetij v Ljubljani morali z njimi boriti njegovi člani, naj ■"»menimo še vpoklice osobja na orožne vaje in povišanje prispevkov za bolniško zavarovanje uslužbencev. Uprava Združenja je posredovala rudi v tem primeru, nakar je hnia kmalu izvršena razvrstitev pomožnega osobia v razrede, ki je bila za naše gostn-ničarFke cbrate precej ugodna. Ob začetku letošnjega leta so bile ponovno povišane državne trošarine na vino, .".gan*c i- - vo. i. aprila pa rudi bivše banovinske in mestne. Slovenski gostilni-Sanki s+an je seveda tudi to povišanje močno prizadelo. Ko se je uprava Združenja prizadevala, da bi to povišame. zlasti s strani mesta, omilila, v svojem prizadevanju ni uspela. Tik pred izbruhom vojne je namreč finančni m'nister podpisa! ljubljanski mestni proračun, ki je izrecno prepovedoval prevalitev poviška trošarine na goste, čeprav že beseda trošarina sama oove, da jo ima plačevati tisti, ki — trosi. Kijub vsem težavnim razmeram, kf je vanje zabredel naš gostiiničarski stan, je vendar1 e uprava Združenja pri svojih premožnejših članih zbrala lepo vsoto nad 14.000 din za akcijo za zimsko pomoč in tako ponovno dokazala svoje veliko razumevanje za socialno šbke sloje, hkrati pa s tem zneskom ni obremenila blagajne Združenja, ki je zaradi nastalih razmer obvezno izplačevati čedalje več podpor. V skladu s sklepi prejšnjih občnih zborov je uprava Združenja gostilniearskih podjetij v Ljubljani tud: lani strogo vztrajala na stališču, da na področju mesta Ljubljane ne smejo biti podeljene nove gostiIničarske koncesije zlasti pa ne za obrate, ki ne ustrezajo v?em higienskim ln drugim predpisom. Ce hočemo, da bodo naši gost Iničarski obrati res na primerni višini, — gostilne, restavracije in kavarne so zmerom ogledalo kulturne stopnje do-tičnega kraja — moramo strogo paziti na njihovo kakovostno stopnjo. To stališče je v celoti odobrilo in na njem vztrajalo tudi ljubljansko mestno poglavarstvo in so naš: gostilničarji načelniku mestnega obrtnega odseka g. dr. Letnarju hvaležni, da iih je v njihovem stremljenju in stališču v koncesijskih zadevah zmerom podpiral, tako da ni prišlo nikoli do nesoglasii med Združenjem gostilniearskih podjetij -n mestnim obrtnim oblastvom. Lani se je celo zgodilo, da je nekdo, ki se je potegoval za gostilni carsko koncesijo, tožil Združenje, ker je njegovi prošnji nasprotovalo, vendar pa je prizivno sodišče odločilo, da je Združenje postopalo povsem pravilno, ker ga je v konkretnem primeru vodila edinole skrb za kakovostni povzdig ravni svojega članstva. Za naše gostilničarje je zdaj najvažnejše vprašanje preskrbe z mesom, moko. sladkorjem, mastjo, oljem in testeninami. Uprava Združenja je sklenila, da prevzame njena pisarna lastno aprovizacijo in tako sama skrbi za pravično razdelitev moke. Koliko dela povzroča to, si lahko m "'si i m o. Tudi v bodoče bo Združenje gostiiničarski h podjetij v Ljubljani storilo vse, da bo čim bolj ščitilo interese svojega članstva in mu omogočilo čim bolj nemoteno poslovanje. Načelnik dr. Frelih je nato obrazložil poslovanje mestnega prehranjevalnega urada in povedal, kako se bodo dodeljevale potrebne količine živil gostilničarskim podjetjem. Urad si prizadeva, da bi ugodil vsem zahtevam gostilničarjev. Predsednik gostinskega odseka Zbornice g. Majcen je naštel vse akcije, ki so bile izvedene v zadnjem času v prid gostiln i carski h podjetij. Pri vseh oblasteh so zastopniki gostilničarjev našli mnogo razumevanja. Opozoril je na to, da je treba nove odredbe dobro prečita ti in jih tudi izpolnjevati. Iz tajniškega poročila tajnika dr. Pavlica sledi, da je tajništvo opravilo v zadnjem času ogromno delo in ie uspešno branilo interese svojih članov. Izredno delo je nastalo s tem. da so se živlieniske potrebščine racionirale. Od meseca februarja do danes je uspelo upravi dobiti od Prevoda in mesenega prehranjevalnega urada skupno 47.000 kg moke. V Ljubljani je zdaj 8 hotelov, lfi kavam. 7 restavracij, 243 gostiln. 18 krčem. 43 buffetov. 9 ljudskih kuhinj, 1 zdravljak, skupno 345 obra- pa gre predsedniku M Dolničarju, ki je s svojim neumornim delom m čudovitimi sposobnostmi premagal neverjetne težave. Vedno in povsod je nesebično zastavni vse svoje moči v korist članov. Uprava je predlagala, naj zborovalci sprejmejo predlog glede članov, ki označujejo obrate neprav-lno. Določena globa bo v korist siromašnih članov združenja. V drugem predlogu je bilo sprejeto, da sme blagajna združenja v potrebi posoditi denar bolniški blagajni združenja za določeno dobo in brezobrestno. Soglasno je bil odobren tudi proračun za tekoče leto. Pionirji socialnega zavarovanja Sledil je občni zbor Bolniške blagajne združenja, ki je bila ustanovljena pred 35. leti in so bili njerv ustanovitelji med pionirji socialnega zavarovanja. Predsednik g. Dolničar je v svojem govoru poudaril, da je blagajna izdala za zdravila in zdravnike 371.000 din. Blagajna je bila lani popolnoma :zčrpana. Upravnemu in nadzornemu odboru se je nato posrečilo zmanjšati izdatke in je bilo tekoče računsko leto zaključeno s prebitkom 80.000 din. Najtežja postavka je plačilo zdravil lekarnam. Potrebno je zaradi tega uvesti kontrolo in spremeniti dosedanji način izdajanja zdravil članom. Tajnik je poročal o blagajniškem stanju nadzornik g. Prijatelj je predlagal razreš-nico ki je bila sprejeta. Sprejeti so bili soglasno predlogi, da se spremeni izplačevanje zdravil, kadar gre za inozemska specialna zdravila, za katera imamo dobra DNEVNE VESTI — Kmetovalci se vesele lepega vremena, Sedanje lepo vreme nam bo prineslo velike koristi. Prišlo je kot nalašč v času, ko je bilo najbolj potrebno. Deževje je oviralo delo na polju in kmetovalci so se bali, da ne bodo mogli kositi in sušiti sena. Ce bi bilo deževalo še teden dni. bi bila nastala velika škoda na poljih in travnikih. Zdaj. ko imamo izredno lepo toplo vreme, je pa vse oživelo. Na tisoče pridnih rok dela, da bo čim več pridelka. Letina kaže zelo dobro. Zemlja je namočena tako. da se nam sušt- letos ni treba bati. Kvečjemu bi lahko pritisnila šele proti jeseni in bi trpeli le pozni poljski pridelki. Upamo pa. da tudi te nesreče ne bo. Po travnikih, kjer je tieba kositi prej. da lahko zraste še otava. že pridno kose. Visoko naloženi vozovi du-htečega sena se pomikajo proti kmečkim domovom. Letos je za košnjo in sušenje sena tako ugodno vreme, kakor si ga kmetovalec le more želeti. Zato bodo ljudje s košnjo pohiteli in v dobrem tednu bo vse seno pospravljeno. Pšenica je zdaj v cvetju in obeta zelo dober pridelek, ker je vreme lepo. zemlja pa namočena. Ječmen, ki je povsod lep. bo jel kmalu rumeneti. Tudi krompir in fižol se lepo razvijata. — Balkanski Karlovi Va^v. Včerajšnja ^Tagespost< priobčuje pod naslovom ^-Koračnice v Karlovih Varyh Balkana« članek o Rogaški Slatini, v katerem opisuje obisk v podčastniški šoli nemške vojske. Pisec članka pripominja, da so bili po pripovedovanju domačinov gostje Rogaške Slatine večinoma 2idje, in sicer jih je bilo 95 odstotkov. — Nesreče. SOletni delavec Jože Matius iz Dolenjega Ix>gatca je včeraj splezal na i kozolec, v katerega je tlačil seno. Matius prispevek poviša na 25 lir mesečno. Pravila so bila nekoliko spremenjena. Ka-renčna doba za zdravljenje v bolnici ie bila določena na pol leta. Posmrtnina in pogrebnina se v izrednih primerih epide-*ov- Članov pa ima združenje 331, in sicer j mij, itd. enakomerno razdeli. Glede pro- ći omača zdravila, da se pri dajatvah za blagajno kategorizira članstvo, pri čemer j pa Je Padel s koz°lca in dobil hude notra- e upošteva socialno šibkejše, ter da se nJe poškodbe, nalomil pa si je tudi rebra 164 moških. 153 ženskih in 14 pravnih oseb. V primeri s prejšnjim letom ie padlo število članstva in število obratov. Tajnik je še poročal o stanju blagajne, nakar je v imenu nadzornega odbora ravnatelj Skerlen izjavil, da je bilo poslovanje v najlepšem redu. Predlagal je raz-resnico s pohval. Prav posebna zahvala stovoljne&a članstva pa so se pravila v toliko spremenila, da gostilničarji pred potekom 20 letnega obratovanja nimajo pravice do prostovoljnega članstva. Ob koncu se je g. Maček v imenu vseh Trborovalcev prisrčno zahvalil predsedniku Maksu Delničarju za požrtvovalno delo v prid vseh članov združenja. Obisk v Mrakovem gledališču Ivan Mrak je zbral okrog sebe zelo mlade, a talentirane igralce, ki mnogo obetajo Ljubljana, 20. junija. Po treh. s strani občinstva tako navdušeno sprejetih predstavah meščanske tragedije »Sinovi Starega Rimljana«, mi radovednost ni dala miru. da ne bi malo pogledal za »kulise« Mrakovega gledališča V moški garderobi frančiškanske dvorane, se vsakodnevno vršijo vaje za nastop. Tam sem presenetil Mraka prav med izkušnjami za »Groharja«, med Številnimi igralci svoje družine. Med drugimi so bile prisotne tudi vse osebe tragedije »Sinovi Starega Rimljana«, katere četrta predstava se bo vršila v soboto 21. t_ m_ ob 20. Največjo pozornost zbudi dejstvo, da so vsi V Klečah je neki kolesar podrl 261et-nega kleparja Viktorja Konciljo. Koncilja se je potolkel po obrazu in si poškodoval desno roko. — 171etni dijak Josip Tepina iz Kosez je včeraj v Šišenskem gozdu splezal na drevo, pa se mu je pod nogami odlomila veja in je Tepina padel na tla. Potolkel se je po životu ter si poškodoval desno nogo. — V Kopitarjevi ulici pa je neki avto podrl šiviljo Ljubo Tomecarpvo. Tomecarjeva se ie pobila po glavi in se poškodovala po nogah. Iz 1,'ufefiane —lj Večer italijanske in slovenske lirike. lsTarodno gledališče v Ljubljani priredi v ponedeljek '23. t. m. v operi pomemben recitacijsxi večer italijanske in slovenske lirike. Posvečen liriki dveh narodov, bo razdeljen v 2 dela in bo izvajan v 2 jezikih, in sicer tako. da bodo italijanske pes-I nitve prednašane v slovenskem prevodu doktorja Alojza Gradnika, slovenske pa v italijanščini, v prevodih L. Salvinija. profesorja Umberta Urbanija, ge. šinkovic-Mayer in gospodične Marije Samerjeve. Tako bo prvi del sporeda obsegal izbor _lj Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. priredi v soboto 21. t. m. ob 17. popoldne na vrtu g. Jelenika Franca v Mencingerjevi ulici št. 37 (nad Kolezijo ob Gradaščici) praktične vaje v rabi modernega vrtnega orodju. Vaje bo vodil podružnični odbornik g. Franc Jclenik. Ko je v današnjem času obdelane mnogo več zemlje in so zasajene večje vrtne ploskve, je treba delo pospešiti in si ga olajšati z uporabo modernega vrtnega orodja. Kako, to bomo videli v soboto pri teh vajah. — Udeležba prosta vsakomur. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 11). in Zt. uri KINO MATICA Telrfon 22-41 Priljubljena isralka Deanna Purbin v svojem najnovejšem in najlepšem lilmu »PRVI POLJUB-: Dodatek: »življenje in koner sv. Jurija . Predstava ob 19. url d.ints odpade! KINO SLOGA telefon 27-30 FLim avtentične stvarnosti iz krvavih dni Madrida »CARMEN MED RDEtlMI« Conciilta Montez, Rafael Rivelles. Juan de Llanda. Režija Edgar Ncville Film sodobne aktualnosti »VOJNA NA ZAPADU« Poleg tega predvajamo film »ZRAKOPLOVI IN VOJAKI PEŠCAVI SIKTE« nastopil v vlogi Rudijevega brata — duhovnika Francija On ve povedati: — V Mrakovo gledališče me je zaneslo srečno naključje, želel sem si že večkrat sem a mi ni bilo nikoli dano. Pred kratkim pa mi je povedal Gor j up, da je prosta vloga duhovnika Franceljna. Nastopil sem in Mrak je bil zadovoljen. Želim do Mrakovi igralci brez izjeme mladi, zares j skrajnosti sodelovati z njim. Uverjen sem, mladi. Najstarejši med niimi šteje komaj : da bom dosegel pri Mraku zase najvišjo Mrak pripravljal pred j Gružu-Dubrovniku leta 1922. 2e v otro- j JSE £nnj?s nov nca za nastop, sem se ; ski . dobi je stalno nastopala na raznih } vedrilo vsem 22 pomladi... So pa vsi talentirani in sme njihov učitelj upravičeno pričakovati mnogo od njih. Medtem ko je kratkim došlega po vrsti porazgovoril z ostalimi. Najprej z Mrakovim »veteranom« Dolin ar jem Marjanom, ki sodeluje pri njegovem gledališču že četrto leto ta je igral v »Caj-kovskem*. »Groharju■ in ^Starem Rimljanu«. Ro^en je bi: V SfcoCH Loki 1919.. v Ljub"! jam živi 6 let. Dolinar mi je med drugim dejal: — Z Mrakom sem se seznanil, ko se je snovala "»Slovenska scena Mladih«. Po nekaj uprizoritvah »Cajkovskega« pa se je scena« razbila, ker so Mraka slovesno izključili Ker sem bil od vsega početka, kar sem ga poznal, na njegovi strani, so seveda tudi mene izključili. Mislili so. da bo Mrak zdaj »priden« in da bo molčal. Cez nekaj mesecev pa je bilo ustanovljeno Mrakovo gledališče, ki se je predstavilo javnosti s tragedijo »Grohar«. Slednja je doživela okrog dvajset predstav v Ljubljani in podeželju. Kljub nepredviden m zaprekam in nerazumevanju smo led prebili. Sledila je tragedija »Stari Rimljan« in zdaj »Sinovi Starega Rimljana«. Mrakovo gledališče je postalo gotovo dejstvo in dobiva vedno konkretnejšo obliko. Krog njegovih igralcev7 je vedno večji. Prihajajo prav od vseh strani. Prepričan sem, da ima veliko bodočnost. Mrak je čudovit človek. Kdor ga pozna, ohrani neizbrisen spomin nanj. Med njegovimi osebmmi znanci poznam le dvoje vrst ljudi: dobre prijatelje in prav tako vnete sovražnike. Deljeno je rudi mnenje javnosti, ki ga pozna le po njegovih delih. Nekateri ga občudujejo, drugi dosledno odklanjajo. Jaz sem srečen da sem med njegovimi prijatelji. Takega pedagoga bi želel vsakemu, ki želi na »deske, ki predstavljajo svet.« Drugi Mrakov igralec iste starosti, toda novinec, je Fred Tržičan, iz Dupljega na Gorenjskem. Igral je v Tržiču pri Sokol-skem odru 4 leta. Zdaj se vadi v vlogi Roberta. Groharjevega prijatelja. Na vprašanje, kaj ga je pritegnilo k »Mrakovemu gledališču«, mi je odgovoril: — V Mrakovo gledališče me je napotilo veselje do dramatike in želja, da bi sodeloval pri domačem dramatiku, čigar borba v življenju je vredna najglobljega spoštovanja in občudovanja. De L m mišljenje mnogih, da ima Mrak veliko bodočnost v svojem delu. 2elim. da bi s svojim skromnim sodelovanjem v vsakem oziru podp ral njega in njegove sodelavce in upam. da bom s prvim nastopom to tudi dosegel. Komaj 17 let pa je dopolnil Marjan Gor-jup. Rojen je bil 1924. leta v Trstu, njegov oče je igralec tržaškega Narodnega gledaršča. 2e v otroških letih je kazal zanimanje do odra. Prvič je nastopil v vlogi Rudijevega brata Ferdi j a, v »Sinovih Starega Rimljana«. Njegova izjava se glasi: — Izbiram si poklic in najbrže se bom odločil za oder. V Mrakovo gledališče me ie vpeljal Do!'nar. O Mraku sem slišal večkrat prav tako o njegovi borbi, vztrajnosti in železni volji. To je bilo zame odločilnega pomena in odločil sem se, da bom stopnjo razvoja na odru Govoril sem tudi z Olgo Filipovno, nai- j novejšo Mrakovo igralko. Rojena je bila v —lj Obvezniki pasivne obrambe, ki so opravljali službo po posameznih rajonih, so dobili posebne narokavne trakove z grbom mesta Ljubljane in l oznako službe, ki so jo opravljali. Ti trakovi SO last mestne občine ljubljanske ter uradno znamenje zaščite, seveda so bili pa posameznikom samo posojeni za tisti čas. ko SO bili v službi. Zato pa ni dopustno,, da bi zasebniki te trakove pridržali sirjamo, da morajo vsi. ki še imajo te trakove takoj vrniti mestnemu zaščitnemu tiradu, soba št. 44 v I. nadstropju mest nemi magistrata na Mestnem trgu št. 2. Kdor na tega traku ne bo vrnil do 27. t, m. bo kaznovan, —lj »Vojn« im K&psulu« v kina i ni on a« V tem velikem vojnem in aktualnem filmu ie prikazan niz napetih dogodkov, ki smo jih doživljali v zadnjih desetih letih. Uvodoma nam pokaže film osnovanje nemške nacionalno-socialistićne stranke pod vodstvom Adolfa Hitlerja, porast tega pokreta in prvi veliki uspeh Fiihrerja 7, zasedbo Porurja. Posarja. nato priključitev Avstrije k veliki Nemčiji. Sudetsklh dežel in končno Se Češke republike. Nato nam film prikazuje kako je prišlo do sedanje vojne in slika dogodke na poljskem, norveškem, belgijskem in francoskem i »iišru. Zanimivi so posnetki zmagovitega nemškega marša preko utrjenih linij in pasov v Belgiji in Nizozemski. Ko j." Nemčiji uspelo prebiti francosko in belgijsko obrambno črto, je po silovitih borbah padel tudi Pariz v nemške roke ln s tem je hila izjalovljena tudi obramba na Maginotovi liniji. Francija je bila zlomljena in v zgo-; šiovenske"*knjYževnosti med Italijani," pro- \ dovinskem gozdičku pri Compiennu je prt-» fesor Umberto Urbani. Recitirali pa bodo t šlo do podpisa miru med Francijo in sila-} člani Narodnega gledališča v Ljubljani, j mi osovine. Vsi posnetki v filmu so izde-ge.: Mila šaričeva. Mira Danilova. Mileva \ lani po dogodkih, ki so jih snemali vojni Boltar-lTcmarjeva in gg.: režiser Ciril De- j operaterji na bojiščih samih in nam predo- iser i eujejo moč in silo moderne vojne tehnike. pri tem gledališču sodeloval z vsemi silami in da bom po svojih skromnh sposobnostih prispeval slovenski drami v okviru Mrakovega stališča. Iste starosti je Dragomil Makuc. doma iz Rosalnic pri Metliki. Do odra je imel veselje od vsega početka. Prv-č je resno I italijanska lirike, ki je sestavljen tako. da bo nudil kratek pregled velike italijanske poezije od Danteja do Enrica Fornisa, drugi, slovenski, pa bo obsegal slovenske j poete od Prešerna do Vide Tauferjeve. Uvod v ta znameniti večer bo govoril [ med nami bivajoči zaslužni posredovalec j bevec, Slavko Jan. Emil Kralj in režiser | eujejo Ivan Levar. šolskih odr. h. Zdaj prvič resno nastopa v Mrakovi tragediji »Slavnostni finale«. Šarmantna igralka je kratko povedala: — V Mrakovo gledališče me je privedlo veliko zanimanje in veselje za resnično igro in krtika prof. Franceta Vodnika Upam. da me razumete. Veselje do gledališča iz otroških dni ima tudi M. Mlakarjeva iz Ljubljane. Igra Zofko v tragediji »Sinovi Starega Rimljana«. Prej je že sodelovala pri raznh dijaških odrskih skupinah. O Mraku in igri pravi talentirana igralka: — K temu gledališču sem prišla po naključju. O Mraku sem že mnogo slišala; mnogo dobrega in mnogo slabega Zdaj. ko ga poznam, sem srečna, da sem ga spoznala. O načrtih govorit: je težko. Vem le. da bom ostala pri Mrakovem gledališču, dokler mi bo le mogoče. N. Viroviškova iz Celja. 20 let stara osmošolka. ki je študirala petje 3 leta. ima veliko veselje za operno petje in dramatiko. Zdaj je prvič nastopila. Brez dvoma je doslej najboljša igralka izven Narodnega gledališča. Med drugim je povedala: — K Mrakovemu gledališču me je pritegnilo dejstvo da imam možnost igrati naravno, kar je v drami nemogoče, tn ker se v naši drami odriva začetnike, ter se jim ne nudi prilika, da bi pokazali kar zmorejo. Ce ostanem v Ljubljani ostanem pri Mraku, vsekakor pa se nameravam izobraziti v dramatiki, ker zastopam stališče, da mora rudi operna pevka dobro igrati, kar pa pri nas in številnih dmgh odrih ni v navadi. _mir. VZVRNA VLJXT>NOST Vzorno vljudnost je pokazal nekoč kipar Reinhcld Begaš. Z neko damo se je bil domenil, da se sestaneta. Toda kakor je pri ženskah že navada, je prišla dama na sestanek mnogo prepozno. Ko je slednjič vendarle prišla, je dejala: — Zdi se mi. da vas moram prositi odpuščanja, ker sem prišla zelo pozno. Begaš je pa odgovoril: — Ljuba moja. tudi če bi bili prišli točno, bi bili prišli prepozno za moje vroče hrepenenje, da bi vas zopet videl. Recitacijski večer bo svoje- f k zbližanju dveh narodnih j nudil bogato in pobudno raz- j poznavalcem in ljubiteljem j I poezije. Cisti dobiček prireditve je name- ' I njen v dobrodelne svrhe, j —ij Ribji trg. Zdaj zopet prihajajo na J trg morske ribe, ki so jih gospodinje tako i zelo pogrešale prejšnje mesece. Doslej so bile morske ribe sicer še precej drage, da so jih lahko kupovali le redki, a v primeri s cenami drugega mesa n;so dražje kakor so bile včasih. Davi so bile naprodaj skuše po 40 din kg, sardele po 36 in sardeli-ce po 28 din. — Precej je bilo naprodaj tudi žabjih krakov, rečnih rib pa prihaja zadnje mesece zelo malo na trg, ker še ni mogel bit: urejen reden dovoz. —lj Zadnji pomladni dan. Jutri se že začne po astronomskem koledarju poletje. Doslej smo bili zelo razočarani s pomladnim vremenom. Bilo je mnogo bolj hladno kakor v normalnih letih. Hladno vreme je zelo vplivalo na rast, tako da je letošnja letina mnogo bolj pozna kakor navadno. — Davi smo imeli v Ljubljani meglo kakor oktobra. Noč je bila sorazmerno hladna, zato je bila megla tako gosta. Junija v Ljubljani navadno ni megle, čeprav je na leto najmanj tretjina dni meglenih. —lj Absolventi Glasbene akademije Rija Roegerjeva. Zorka Bradačeva in 2ižmond Janez bodo izvedli spored druge sklepne produkcije, ki bo danes ob poi 19. uri v veliki filharmoiični dvorani v korist brezposelnim slovenskim glasbenikom ter bo obsegala Bach-Taussigovo »Toccato in fugo v d-molu«. Scariattijevo »Suito«. Ve-racinijevo »Sonato v e-molu« za violino, Severacev »En Tartane«, Gregorčevo *A-rietto in kolo«, Bruchov violinski koncert v g-molu, Debussvjeve »Danseuses de Deephes«, »La Fille aux cheveux de lin« in »Reflets dans leau« in Havdnov »Klavirski koncert v d-duru«. ki ga bo pod vodstvom abs. Hubada spremljal orkester GA. Navedeni obsolventi so iz šol profesorjev A. Ravnika. Zarnikove. Pfeiferja in dr. Švare. Vstopnina za občinstvo din 15, za vojake din 8, za dijake pa din 3; sporedi so na razpolago v predprodaji v Matični knjigarni. Na kvalitativno glasbeno prireditev najvišjega slovenskega glasbenega zavoda opozarjamo. —lj Glasbena šola »Sloga« bo imela ob sklepu šolskega leta tri produkcije, in sicer: v soboto 21. t. m., v ponedeljek 23. in v sredo 25. t. m. Produkcije bodo v Slo-gini glasbeni dvorani, Pražakova ulici 19, vsakokrat ob 17, uri. Nastopijo gojenci raznih oddelkov. —lj Učenci in učenke državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani bodo prejeli izpričevala v sredo 25. t. m. ob 9. uri v svojih razredih. Kolek za letna izpričevala 20 din, od odhodna izpričevala 100 din. Tiskovina za letna izpričevala 5 din, za odhodna izpričevala 10 din. Vrniti je treba knjige iz podporne zalogo in dijaške knjižnice. — Direktor. Cesarski postlljon V Oppelnu živi vpokojeni poštni uradnik Robert Nievvalda. star 102 leti. 18. januarja 1671 je vozil kot postil ion kralja Wil-helma I. v Versailles, kjer je bil kralj proglašen za cesarja. Pozneje je bil mož znan pod imenom ^cesarjev postiljon^:. Kljub visoki starosti je še dokaj čil in krepak, čeprav ne more več hoditi sleherni dan v cesarski suknji na izprehod, kakor je hodil še pred leti. Visoko starost mu je omogočilo zmerno, trezno življenje. Mož je zdaj najstarejši udeleženec iz vojne leta 1870/71 in najstarejši poštni uradnik Velike Nemčije. GLAVNA STVAR — Moja beseda je doma zakon, — pravi Janez v družbi. — 2e verjamem, samo tvoja žena ne dovoli, da bi stopil ta zakon v veljavo. PROFESORJI, PREDAVATELJI, IGRALCI dobe čist, nehripav glas z uživanjem planinskega cvetličnega medu iz MEDARNE. Ljubljana, Židovska 6. 26 T mm • VECSaCVNE SV. P[TGA NASIPA COLLEGIO FEMMINILE DI NOSTRA SIGNORA DI SION TRIESTE. Via A LICE 1 — telef. 47 67 Giardino d'infanzia. Scuole e: j-mentari. Istituto Magistrale com- pleto. Ginnasio parificato. Corsi di eoltora, di lingue, di musica. Edifieio moderno in magnifica posizione con vasto parco. In due ville annesse al Collegio, pen-slone per signore e signorine. In-formazioni dettagliate prešao la D i rezi one. Otroški vrtec. Elementarni razredi. Pripravnica za učiteljice. Javna gimnazija. Kurzi za kulturo, jezike in glasbo. — Moderno poslopje v lepi legi, obdano z obširnim parkom. Vrhu tega dve vili v parku, penzija za gospe in gospodične. Bolj natančni podatki pri Direkciji. BANDIERF ma**ca way impermeabilizzate — inattaccabili dalle tarme — senza stampa 21, VI* Fontana — MILANO — Via Fontana, 21 ZASTAVE ZNAMKE WAY nepremočljive, ki jih moli ne morejo uničiti, brez tiska. Via Fontana 21 — MILANO — Via Fontana 21 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Betek, ao. junija 1941-XIX. ' Ktev. 13Q Letošnja stavbna delavnost v številkah Kaj nam pove statistika o stavbni delavnosti prvin petin LfuUjani Ljubljana, 20. junija. Pravega merila za presojo stavbne delavnosti nimamo; samo število pri stavbnih delih zaposlenih delavcev nam ne pokaže točno obsega stavbne delavnosti, a statistika o sezidanih poslopjih govori že o končanih delih. Skoraj najbolj zanesljivo merilo bi bila vrednost končanih stavbnih del, a morali bi upoštevati, da se cene gradiva in delavske mezde spreminjajo. V Ljubljani zbira podatke o stavbnih delih mestni gradbeni urad na podlagi izdanih uporabnostnih dovoljenj za nove ali prezi-zidane stavbe. Zato moramo upoštevati, da je v posameznih mesecih živahnejša ali manj živahna stavbna delavnost kakor kažejo te številke, ker so dovoljenja navadno sala 436 470 din. Februarja je bflo gotovih pet gospodarskih poslopij, 8 prizidkov to ena prezidava ter je bilo pridobljenih 27 prostorov, vrednost stavbnih del pa je znašala 1.702.500 din. Marca ni bilo nobenega novega gospodarskega poslopja, pač pa sta bila gotova dva prizidka in ena prezidava. Pridobljenih je bilo samo 5 prostorov, stavbni stroški so pa znašali le 28.000 din. Aprila je bilo gotovih 5 gospodarskih poslopij, ki so jih zidali prejšnje mesece, razen tega je pa še 5 prizidkov, tako da so pridobili skupno 88 prostorov in dela so veljala 5.051.200 din. Marsikdo bi pričakoval, da so v zadnjih j mesecih zidali mnogo zaklonišč. Iz statistike je pa razvidno, da je bilo januarja izdana, ko je delo končano že nekaj ted- j gotovih 10 zaklonišč, februarja samo 5, marca 7 in aprila eno samo. Lani v desetih mesecih je pa bilo zbetoniranih 33 zaklonišč. nov. V Ljubljani zidajo še vedno največ stanovanjskih hiš. Ob koncu leta je bilo gotovih več hiš in januarja je bilo izdanih SI uporabnostnih dovoljenj. To je precej vec kakor lani januarja, ko je bilo sezidanih samo šest stanovanjskih hiš. V 21 novih hišah je bilo 74 stanovanj, med tem ko je bilo lani januarja pridobljeno v novih hišah le 12 stanovanj. — Februarja je bilo gotovih 9 hiš z .39 stanovanji, med tem ko jih je bilo lani februarja 8 z 41 stanovanji. Letos marca in aprila je bilo še zelo malo stavbnih đel. Sezona se ni začela delno zaradi tega, ker je bilo še premrzlo, pa tudi zar.-.iii sp'ošne negotovosti. Vendar so pa nekateri hoteli čim prej končati lani začeta dela. Marca je bilo gotovih 8 hiš (lani 5) s 43 stanovanji aprila pa prav tako 8, a s 16 stanovanji. Da se je pa stavbna delavnost marca in aprila skoraj povsem ustavila, namestu da bi se razvila kakor navadno spomladi, nam pokažejo številke o maju. Maja so bile namreč gotove samo 3 manjše hiše s pet stanovanji, medtem ko jih je bilo lani maja 10 z 22 stanovanji Med temi tremi je bila ena pritlična in 2 enonadstropni. Tudi iz skupnega števila pridobljenih prostorov v novih hifiah v prvih petih mesecih letos kakor tudi po površini zazidane ploskve ln vrednosti stavbnih del sprevidi-mo. kako velik zastoj je nastal spomladi. V hišah, novih januarja, je 118 prostorov, zazidana ploskev znaša 2.662 kv. m. vrednost poslopij pa 6.494 000 din. Zazidana ploskev februarja gotovih hiš znoša 2.225 kv. m. vseh prostorov je 354, in vrednost hiš znaša 3.744.700 din. Tudi marca je očitno nazadovanje: zazidana ploskev novih hiš znaša 1.104 kv. m, vrednost din 2,846.000.—. Zazidana ploskev aprila gotovih hiš je pa znašala 919 kv. m in vrednost 1,685.000 din. Tudi v teh številkah je prišel pomladni zastoj do polnega izraza Sele maja: zazidana ploskev gotovih hiš je znašala samo 296 kv. m. prostorov je bilo pridobljenih le 43, vrednost poslopij je pa znašala samo 360.000 din. številke o stavbni delavnosti lani v prvih petih mesecih nam sicer kažejo, da pride zimski zastoj do izraza marca in aprila, a v letošnjih številkah zasledimo tudi druge vplive. Tako je znašala zazidana ploskev lani februarja gotovih hiš 1271 kv. m, ▼rednost poslopij pa 2.645.000 din. (Upoštevati moramo še. da so bila stavbna dela lani znatno cenejša kakor letos i. Zazidana ploskev lani marca gotovih hiš je znašala samo 572 kv. m, vrednost hiš pa 1,224.700 dm. Se večje je bilo nazadovanje aprila: zazidana ploskev 275 kv. m. vrednost din 281.700.—. Toda lani maja se je že pokazal vpliv nove stavbne sezone. Zazidana ploskev tedaj gotovih hiš je znašala 1.270 kv. m, pridobi jenih prostorov je bilo 256 in ▼rednost je znašala 1.850.000 din. Ozirati se pa moramo še na druga stavbna dela, na prezidave, prizidave in zidanje gospodarskih poslopij. V prvih treh mesecih letos je bilo še nekaj prezidav v stanovanjske namene, aprila m bilo nobenega dela te vrste, maja sta pa bili s prezidavami pridobljeni dve stanovanji skupno z 20 prostori. Januarja je bilo s prezidavami 74 prostorov šestih stanovanj, februarja tri stanovanja s 134 prostori in marca 6 stanovanj z 61 prostori. Prezidave januarja so veljale 452.500 din, februarja 2,798.400 in marca 731.000 din. Pri presoji stavbne delavnosti je pa treba tudi upoštevati še vsa stavbna dela pri gospodarskih, ne le stanovanjskih poslopjih. Večjih gospodarskih poslopij sicer pri nas ne zidamo mnogo. V prvih mesecih tega leta je bilo največ gospodarskih orezi-dav, vendar je bilo gotovih tudi nekaj novih gospodarskih poslopij. Popoln zastoj je bil v maju. če ne računamo postavitev ograj (222.20 din stroškov). Januarja je bilo gotovo eno gospodarsko poslopje in 4 prizidki, a razen tega je bilo tedaj še pet prezidav. Skupno je bilo pridobljenih 3y prostorov, vrednost stavbnih del pa je zna- Trenutni položaj gradbene delavnosti Gradbena sezona v mestu in bližnji okolici je pa v zadnjih tednih spet oživela. Res za sedaj v mestu ne zidajo večjih stanovanjskih hiš. v katerih bi nsšlo streho po več strank, zato pa pridno zidajo manjše eno- in dvostanovanjske hiše. V zadnjih letih se je prav lepo razvila stanovanjska kolonija v Novih Jaršah, kjer sta sedaj v gradnji spet dve prijazni hišici, še več pa zidajo ob šmartinski cesti in ob raznih ulicah ▼ tem okottdu ftmarttnaka cesta, in je bila pred leti od šole dalje nezazidana, je postala, sedaj Se prometnejša, ker so zrasle hiše. in sicer prav čedne, te daleč proti Sneberjam vzdolž ceste, pa tudi umaknjene v polje ob stranskih poteh. Tudi sedaj sta tam v gradnji dve lepi stanovanjski hiši. in sicer tik Smartinske ceste. Zadnje dni so navozili delavci opeke za dve novi hiši tudi v Šiški ob Celovški cesti, bhzu tramvajske remize. Obe hiši ki bosta do jeseni že pod streho, bosta dvosta-novanjskl. Stavbni svet ob Celovški cesti je še vedno precej drag. kljub temu. da v zadnjem času ni toliko povpraševanja po njem. Lastniki ga tudi neradi prodajo, kajti vsakdo se zaveda, da ima v zemlji še najbolje in najvarneje naložen kapital Ove ali tri hiše so bile nedavno dograjene tudi na polju v Zgornji Šiški, pet dvosta-novanjskih hiš pa v Dravljah. Prav živahna je letos stavbna sezona tudi na Viču, kjer je ▼ gradnji šest hišic, m sicer v Mestnem logu in pa v bližini opekarne. Tudi na Vrhovcih. kjer je v zadnjih letih n««talo lepo stanovanjsko naselje, zidajo dve hiši, dve pa sta bili pravkar dograjeni ln so se stranke tudi že vselile. Na gradbenem uradu mestnega pcglavarstva je vloženih še nekaj prošenj za izdajo gradbenega dovoljenja in bomo imeli torej tudi v prihodnjih mesecih v mestu razmeroma živahno gradbeno delavnost. Rdečemu križu so se javili Iz raznih krajev Srbije in Vojvodine so I Ovniček Jože, Pene Johan, Pere Hermlna, prišla obvestila o pogrešancih na poizvedovalni oddelek Rdečega križa. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b. Andonovič Stojan, Bohinc Stanko, Bo-ljevič Jovica, Borštnar Jožef, Božo vi č Viktorija, Brana O., Brankovan Olga, Bre-ščak Pavla, Bunc dr. Evgen, Bydlo Irma, Cajhen Drago, Cankar Desanka, Carzič Ana, Cimperman Franc, Cesar Janko, Culjkovič Josip, Cvetkovič Fani, čebular Franc, Cepelnik Josip, Cermelj Karel, Di-mitrijevič Raško, Felicijan Jožica. Fortu-natova Natalij, Garnerc Dušica, Gamerc Nikola, Gojtan Josip, Gole Marija, Gosar Anton. Gril Aleksander, Grbec Josip, Ha-jek Mici, Hočevar Anton, Hormann Coco, Hormann-Dimitrijevič, Hrast Cana, Hu-mar Franc, Isajlovič Marija, Isajev Mihail Ivanovič Fani. Jelič Milorad, Jovanovič Milivoj, Jovanovič Milan, Jovanovič S. M-, Jurkovič Olivera, Karba Ivan, Kastclic Valentina, Kestigar Jože, Kislinger Nace, Klemen Viktor, Komerički Štefko, Kompoš Pepca, Knafeljc Slavko, K osel Albin, Ko-bal Viktor, Kovač Ivan, Kozamernik Slavka, Kožar Pepi, Kožar Anton, Kraje Martina, Krstič Dragutin. Lazarovič Settmfcr, J Ličen Marica, Logar s. Dizm x Ivana, Mani Kla, ^.ianojiovu Mii a. Marolt Katica, Mervar Lenka. Mavric Pavel, Mesaric Ju-sti Mihajlovič Minka, Milenkovič Branimir. Milenkovič Danica. Milivojevič, Mil-kovič Ivana. Milovanovič Vidoje. Mlakar I Aleksander, Mustar Ivan, Negovetič Ana, Nosan Marija, Novak Ivana, Novak Janez, Novak Jelko. Oblak Anton, Ognajanovič And jeli ja, Osolin Angela, Osolnik Marija, Perko Anton, Perovič Mila, Petrovič Biserka Petrovič Marija, Piber Zofija, Pile ovni k Frančiška, Pintar Jože, Pintar Slavko, Pokleka Ljudmila, Poljak Anton, Požar Jože, Pečar Branko, Priča Danica, Prijatelj Alojz, Prosin Marija, Pošenjak-R u pni k rodbina, Radosavljevič Draga, Rajš Ladislava Rink Marija, Rojko Marija, Roth Valentin. Rupnik Tomo, Simič Zvonca, Simonič Vojislav, Srebot Anton, Sta-menkovič Dorica, Stojanovič Jelena, Stoja-novič Vera. Susman Anton, šega Fani, šega Frančiška. šemrov Ivanka, šenica Ivan, škarja Magda Skorjanc Rudolf, škr-lec Vekoslav, Svajgar Anton, Tomašič Ivan. Tominec Pija, Toplišek Nežka, Tre-bušak Janez, Trontelj Rezika, Tumer Mihael, Tvdji Alojzija, Uhan Ivan, Ukušič Viktorija Uršič Črtomir, Vasikič in družina, Verbič Alojzij, Vidergar Ferdinand, Vojnovič Ivana, Vozel Marija, Vrezec Vida, Vujič Sofija, Zaharija Edmund, Za-krajšek Viktor, Zdravkoviš Živko, Zečevič Anastazija, Zeinljič Zvonimir, Zevnik Anton, Zima Angela. Prosimo, da se zglasi gospa Potočnik Marcih, v naši pisarni, da dvigne obvestilo o g. Potočniku Janku, kapetanu 121. art, diviziona. G. Zupančič Franjo, ravnatelj tovarne v Domžalah naj se javi v naši pisarni, da sporoči svoj ljubljanski naslov, za katerega poizveduje beograjska podružnica Rdečeg-a križa. Madžarski Rdeči križ iz Budimpešte nam v svojem dopisu z dne 11. VI. 1941 sporoča, da so izpustili domov vse vojake slovenske narodnosti. V kolikor se še niso vrnili, bodo izpuščeni v najkrajšem času. Sklepne produkcije Glasbene šele Na učencih se vidijo ugodni sadovi sistematičnega in vztrajnega dela njihovih voditeljev Ljubljana, 20. junija Napredek svojih gojencev v letošnjem šolskem letu je Glasbena Matica prikazala javnosti na treh sklepnih javnih produkcijah, od katerih sem prisostvoval drugi in tretji. Nastopili so učenci iz klavirske šole Zorke Bradačeve, Milene štrukljeve. Pije Lipovškove, Marte Osterčeve, Karla in F.milije Dernovšek, Vide Seskove, Silve Hrašovčeve in Viktorja Sonca, iz violinske šole Leona Pfeiferja, Frana Staniča Jurija Gregorca in Avgusta Ivančica, iz violončelistične šole Ceneka šedlbauerja ter iz klarinetistične šole Vaclava Launa. Gledano v prerezu je opaziti na učencih ugodne sadove sistematičnega in vztrajnega dela njihovih učiteljev, ki jim je nedvomno mnogo na tem, da dvignejo svoje gojence čim više, do tistih možnosti, ki so možne glede na njihove muzikalne dispozicije. Spričo velikega števila gojencev, ki so nastopili, je nemogoče obravnavati vsakega posebej, prav tako pa je nemogoče dajati kakršne koli prognoze, kajti ti vsi so šele na osnovni stopnji razvoja in v razvojni fazi, ki največkrat dopušča v interpretaciji dve možnosti: ali da je njihovo glasbeno udejstvovanje in napredek posledica danih dispozicij ali pa le razvojni pojav, kakršnega moramo pod ugodnimi pogoji najti tudi izven takšnih institucij. Kljub temu omenjam nekaj gojencev, ki so pokazali bodisi lep povprečni niveau ali pa so §fa celo presegli in dovoljujejo upanje na ugoden nadaljnji razvoj. Med njimi so zlasti Jasna Vatovčeva, Kosovinc in Vrščaj. ki sta lepo soglasno ter tudi interpretativno dojemljivo zaigrala Corel-lijevo Sonato HI za dve violini pa ▼mjat VtvsJdUer >Koncert t a-moro«, prvi stavek, nadarjena Lidija Osterceva, ki jo, kaJcor tuđi nekaj drugih izmed letošnjih nastopajočih, poznamo že s prejšnjih produkcij m ki je muzikalno prav lepo in tehnično dobro igrala M ove v o »Temno mesto« in »Velikonočne zvonove«. Dalje je tudi nadarjena Mirjam Miklavčič, ki je nastopila na dveh produkcijah, prvič lepo izvedla nekaj Grečaninovih, drugač pa nekaj Gregorčevih skladb, ki sta iih dobro izvajali tudi Alenka Zibernova in žutka Hašlakijevičeva, Tehnično že kar zelo dobro in z očitnim smislom za vsebinski prikaz je na klarinetu izvajal VVeberjeve »Variacije op. 33« Bojan Bajt. Prav dobro je izvedla dve Kučerovi skladbi Marija Ja-nežičeva posebno pa je izstopila Prida Pe-hanijeva. ki je zelo izdelano in vsebinski naglašeno prikazala Novakov »Triste« in Arenskega »Basso ostinato«. Tem bi še lahko pri štel vrsto drugih, ki so prizadevno izvajali svoje točke in vsi izkazali bolj ali manj ugoden razvoj. Važno se mi zdi posebno poudariti, da posamezni učitelji poleg tehničnega izdelovanja posvečajo veliko skrb vsebinskemu izrazu in s tem že spočetka navajajo učence k razumevanju muzikalnih tvorb. To je z glasbeno-vzgojnega vidika popolnoma pravilno ln pušča v razvoju najugodnejše posledice. Med učitelji, ki so izrazito uravnani v to smer vzgajanja, se mi zdi potrebno omeniti zlasti Marto Osterčevo. Pijo Lipovškovo. Mileno štrukljevo. Zorko Bradačevo. Dernov-škovo, Pfeiferja. Gregorca. Staniča, šedlbauerja in La^na ter Ivančica. Morda bi isto mogel trditi o učiteljih, katerih dela nisem imel prilike slišati. Dejstvo je vse- otnenjenih nCHeiJev pokazali relativno najlepše nspebe M so a aro jim izvajanjem naglasili vse navedene momente. Po izbiri skladateljev. Id so bih" zastopani na drugi ln tretji produkciji so prevladovali slovanski skladatelji, kar se ml zdi docela umestno nasproti programom prejšnih produkcij. Izmed noslovanskih skladateljev omenjam zlasti Moya. Mac Intocha, Boccherinija, Vivaldija, Rovvieva, Sartoria. Corellija in seveda Bacha ter VVeberja, ki se mi zdijo vsi kvalitativni in primerni, da že na tej razvojni stopnji uvajajo naraščaj k smislu za višje glasbene vrednote. Metodično se mi zdi spričo sporeda posameznih nastopajočih zanimivo pripomniti, da učenci ene in iste stopnje, se pravi isteg-a razreda, izvajajo po dospelosti zek> različno literaturo. Takih primerov sem opazil več, iz česar sklepam na individualizacijo celo po stopnjah, zavoljo česar se očividno ne uporablja isti kriterij za presojanje formalne opredelitve. Ne vem. ah je to tudi formalno tako določeno: vsekakor je interesantno in z ene strani docela v skladu s psihičnimi danostmi, na drugi pa seveda tudi v nasprotju s formalnim »vistosmerjenjem