Razue stvari, (Gesarjeva skrb.) Dne 27. nov. so presvetli cesar odposlancem dunajskih mesarjev odgovorili, da želijo, naj se vlada ozira na potrebe prebivalstva. Rumunske meje p"a sedaj ni raogoee odpreti zaradi prevelikih težav. (V Brežicah) so priredili ondotni vrli domoljubi lepo veselico na korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila prav dobro obiskana. Tamburaški in pevski zbor sta sodelovala prav hvalevredno. Tudi se bode v Brežicak ustanovila slov. posojilnicain bode ustanovni občni zbor bojda 8. decembra. (Sv. misijon) bil je od 17. do 25. nov. t. 1. pri Sv. Martinu na Paki. Vodili so ga častiti g. Franc J avšovec, superior pri sv. Jožefu, s čč gg. misijonarji M. Pogorelc, Fr. Kitak in Vinko Krivec ter spovedali s pomočjo drugih dveh spovednikov nad 1700 vernikov. (Primiciji.) Novosv. mašo pel bode v nedeljo 9. decembra t. 1. pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji č. g. Andrej Pavlinič, duhovnik Tržaške škofije; dne 8. dec. pa na Ptnju v cerkvi sv. Petra in Pavla čast. o. Karol Belšak, minoriški duhovnik. (No va gimnazija n aj bo v Gelju!) Šentjurski župan, gosp. dr. G. Ipavic, je dne 25 nov. sklical sejo občinskega zastopa, kjer se je soglasno sklenila peticija, da naj se slovenska gimnazija ustanovi v Gelju. Prav tako. In tako peticijo naj sklenejo vsi občinski zastopi Geljskega in Brežiškega okraj. glavarstva, da nibče ne bode mogel reči, da le nekateri slovenski prenapetneži bočejo v Celju slov.-nemško gimnazijo! (Ilustrovani narodni kol.edar) za 1. 1895, uredil in izdal D. Hribar v Gel|U. Gena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. Koledar je krasen; le to ne bode nekaterim ugajalo, da dvornega svetovalca Šukljeta čez mero povzdignje. (Od Sv. Barbare v Halozah do Frama) se lahko pride v 7 urah, ali neko pismo s popolno slovenskim napisom je potrebovalo 12 dnij! Obbodilo je vse mogoče pošte: Ptuj, Gelje, Vojnik, Vransko, celo Motnik na Kranjskem! Recimo, da je bilo pismo velevažno, ali je torej pretirano, ako na slovenski zemlji zahtevamo nnšega jezika zmožnih poštnih uradnikov? (Angelj varuh.) Ko je 17. nov. Anton H. iz Prihove nekje poknval, delal je ravno «šopl», kar se zlomi ranta, in on pade kacih 7 ali 8 metrib globoko ter lestva pade nanj. Vendar nič se mu ni zgodilo, ker se rad priporoča angelju varbu. (Slov. stenski koledar) za leto 1895, jako ličen v trek barvah dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru za 16 kr., s pošto 6 kr. več. .(Konjiška pošta) je bojda »sehweinstall«, kakor jo je pred nekaterimi dnevi imenovala ondotna upraviteljica, Nemka, ki hudo in pisano gleda slovenske napise. Ali jo je slovenščina spet razjarila? (Sprememba posesti.) Pragersko graščino je kupil gospod Jernej Glančmk, odvetnik v Mariboru; graščino v Raeah pa od gosp. Ferd. Strafta gosp. Jakob Kalaš, dunajski stavbarski podjetnik. (Židovsk o-liberalna laž.) Največji dunajski časnik »Neue Freie Presse« je zatrobil med svet, da bi Žalski občinski zastop rad prosil za novo Geljsko gimnazijo, pa to branijo prvaki. Ali kmalu se je oglasil s popravkom Žalski župan, gosp. J. Širca, in »svetovna židinja« je ostala na laži. (Vesela katoliška vest.) V Žalcu se snuje slovensko katoliško delavsko društvo. Kakor hitro bode vlada potrdila pravila, začelo bode društvo svoje delovanje. (Nov tamburaški zbor), prvi v Savinjski dolini, ustanovil se je v Št. Pavlu, kakor smo pred 14 dnevi poročali. Zdaj šteje 10 udov, ki se marljivo vadijo pod vodstvom g. Otona Vidica. (Dober sejem.) Na Bregu pri Ptuju je vsak četrtek svinjski sejem. Danes teden je biloprignanih 1320 prešičev in od teh je bilo 1000 prodanih. (Okrajna bolnišnica) se bode ustanovila v Slovenjem Gradcu in se že delajo za to potrebne priprave. (Velik novi križ) je bil blagoslovljen na pokopališču pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Blagoslovili so ga č. g. župnik Jakob Očgrl na dan vseh svetnikov. (Poroka.) Dne 26. novembra je bil poročen pri Sv. Andražu v Slov. goricah 62 letni ženin z 18 letno nevesto. (Odbor narodne čitalnicevCelju), kije bil voljen pri občnem zboru 25. novembra, se je tako-le sestavil: Predsednik g. dr. Josip Sernec; podpredsednik g. dr. Ivan Dečko; blagajnik g. dr. Juro Hrašovec; tajnik g. dr. Radoslav Pipuš; knjižnicar g. Ivan Bouha; odborniki gospodje: dr. Josip Vrečko, mestni kaplan Anton Rančigaj, Ivan Rebek in Ivan Likar. (Pokopališče v Gradcu.) Za novo centralno pokopališče v Gradcu je mestna župnija te dni odštela potrebno svoto in je; zdaj to pokopališče cerkvena lastnina. Zato je b'ilo treba mnogo pisarij. (Iz Cadrama) nam je prijatelj 23. nov. poročal: Pri nas vijolice cvetejo in jagode zorijo; vendar ne t< ko obilno, da bi bilo vredno, na Mariborski trg na prodajo jih postaviti. (Novotovarno) za izdelovanje čokolade bodo napravili v Rajhenburškem gradu tamošnji trapisti. Kot gonilno moč za stroje bodo baje porabili vodno silo Save. (Imenovanje.) Vodja okrajnega sodišča na Laškem, deželnega sodišča svetovalec g. Rudolf Khern, pride k deželnemu sodišču v Celovec za svetovalca. (Babica 991 otrokom.) V Konjicah je na vseh svetnikov god umrla Mica Hren, po dom. stara Vivodica. V mladih letih bila jo vinicarica, pozneje pa se je pečala večinoma s postrežbo porodnic. V šestdesetik letih znosila je 991 otrok k sv. krstu. Ker mnogo otrok pomrje v letih nedolžnosti, iiašla je na onem svetu gotovo veliko priprošnjikov. (Slovenci v Egiptu.) V Aleksandriji v Egiptu živi okoli 4 tisoč Slovencev, zlasti Slovenk v raznih službah. Na rožnovensko nedeljo je bila prvikrat tam slovenska pridiga o. frančiškana Herberta Ranta, rodom Gorenjca.. (Povozil se je) 28. nov. Gšajderjev hlapec iz Brestenice pri Mariboru. Ko je pri Montebelu blizu Kamnice težko obloženi voz hotel zavreti, potegnejo konji, on pa pade pod kolo, ki ga tako poškoduje, da je za tri ure unirl. (Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: 6. g. Fr. Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 fl., g. Fr. Kočevar, vinski veletržec v Mariborn, 5 fl., g. Aloijz Mikl, trgovec v Ormožu, 6 fl. 12 kr. (nabral na gostiji Mat. Cafa) in č. g. Jož. Weixl, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju, 3 11. Bog plati! (Učiteljske spremembe.) Nadučitelja sta postala: v Koprivnici g. Osvald Pustišek, učitelj v Reifensteinu, in pri Sv. Barbari v Halozah g. Anton Ogorelec, učitelj na Hajdini. Za učitelja pride v Gornji grad gosp. Al. Žehel, podučitelj v Slov. Gradcu, in za učiteljico v Gornjo Polskavo gdč. Marija Negovetič, učiteljica v Vuzenici. Stalno službo je dobil g. Karol Jeranko, pomožni učitelj v Gornjem gradu. Gdč. Viljemina Brglez je imenovana za učiteljico ženskih ročnih del za Soli v Crešnjevcu in Laporju. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Kancija v Rečici je dobil 6. gosp. Matija Strnad, župnik v Ljubnem. Premeščena sta čč. gg. kaplana: Alojz Cilenšek iz Kostrivnice za kaplana-upravitelja v Stoprce in Alojz Rožman iz Galicije v Kostrivnico.