ate n/ Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. (i 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. & The only Slovenic daily- in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 4KLEFON PISARNE: 127» m&OTOX. a* l«Nt<-OU>> HM««: -11 »t Ui ?9lt OJHco at New York, H. Y., under tke Act of Coaim of Marak S, lt7*. TELEFON PISARNE: 127» RE OTOE, NO. 219. — ŠTEV. 219. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1908. — ČETRTEK, 17. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Pretepi in uboji v New Yorku. V NOČI NA VČERAJŠNJI DAN SO V VSEH DELIH NAŠEGA MESTA POSLOVALI RAZNI ZLOČINCI. Prišlo je do boja in umora; osveta tatu; napad z nožem na desetletnega dečka. LJUBOSUMNOST. V noči od torka na sredo je prišlo v New Yorku do mnozih pretepov ki aoopet dokazujejo, kaka posurovelost ▼lada med raznimi sloji našega prebivalstva. Tako je neki Dennis Canefield napadel z nožem trgovca z čevlji. "William Rileva, kteri ga je prejšnji dan d al zapreti, ker mu je skušal baje uk rasi i par čevljev. Napad je izvršil v prodajalnej trgovini 198 Franklin St. Greenpoint. Prodajalca bo teško ranjenega pripeljali v bolnico, dočim so napadalca naravno izrodili »odi&ču. 1/.redno surov deček je loletni Daviti Hertzog, ki stanuje v hiši 76, južna 1. ulica. Brooklyn Borough. Ta j-- i amreč i/, malenkostnega uzro-ka z no/.ern napadel lOletnega Rutherford Ciawforda kterega >o nevarno ranjeni .a prebijali v bolnico za Easter i 1 >istrict. Nek i. nance je na brutalen način napadel Ttlletnega čiiuUkega krošnarja Izrael Meyershona, ki prenočuje v kleti hiše 225 iztočna 7. ul., Manhattan. Napadel ga je ker mu ni hotel prepustiti svojega ležišča. Pri tem ga je tako udaril po glavi, tla mu je prebil lobanjo. Pred prenočiščem 93-1)5, G. Ave., Manhattan, so našli 43 let starega tiskarja Barney Quinna umirajočega. Nekdo ga je tako pretepel, da bode po zatrdilu zdravnikov težavno o-kreval. Žalostno se je pričelo zakonsko življenje 241etneja Italijana Giovanni Rutanito, kteri se je predvčerajšnjim poročil z 20 let staro Angelo Condurino. Ko je bil na potu v svoje jedva ustanovljeno novo domovje, pa je nek Italijan napadel z nožem in ga nevarno ranil. Napadalec je nek prejšnji ljubimec mlade žene. V Tompkins Square parku našli so truplo nepoznanega, kaka dva meseca starega otroka. Na njegovem vratu je poznati, da je bil otrok zadavljen. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je izjavil, da je bilo dete zadavljeno. O morilcu ali morilki naravno ni sledu. Nek požigalee je v minolej noči polil vrata gostilne Italijana Ales-sandro Reda. 319 istočna 114 ulica z petrol je m in jih zažgal. Reda se je vsled lajanja psov probudil in razbil okno, da je mogel priti na prosto. Istočasno je prišel na lice mesta nek policaj, s kterim sta potem požar pogasila. Zažgali so člani La Mano ne-re, od kterih je nedavno dobil grozilno pismo, s kterim so zahtevali od njega $1000. kojo svoto pa ni plačal. -o- Nezgoda na železnici. Sandusky, Ohio, 14. sept. Na Lake Shore & Michigan Southern železnici sta med Huronom in Vermillonom zadela skupaj dva vlaka. Ob tej priliki sta bila dva zamorca ubita, dočim se en beli pogreša. Zamorec Albert Sheridan iz Wheelinga je bil nevarno ranjen in ta izjavlja, da so z njim za-jedno trempali njegovi tovariši iz Clevelanda v Toledo. Beli je najbrže padel raz vlak in potem ga ni nihče več videl. * • Grozna smrt t mlatilnem stroju. New Brunswick, N. J., 17. sept. Premožni farmer Abraham Gulič, ftegar farma «e nahajf na Bariton Road blizo New Brunawicka, je pomagal svojemu prijatelju in sosedu John MeDonaldu pri mlatenju iita. Med govorjenjem se je obrnil, zgubil ravnotežje in padel v mlatilni stroj. Delavci so šele par sekund kasneje ustavili stroj, toda nesrečnež je bil tako grozno zmečkan, da mu zdravniki niso mogli pomagati. Kmalo na to je umrl. Krasno darilo povodom zlate poroke. požar v državi Maine. NEK PITTSBURŠKI MILIJONAR ZGORELE SO VELIKANSKE ZA- JE DAL VSAKEMU GOSTU P O 4.000.000 DOL. Pri poroki so bili naravno le štirje gosti, ki so njegovi sorodniki. ŽE V MAJU. Pittsburg, Pa., 17. sept. Y mesecu maju je tuk. milijonar William H. Singer obhajal svojo zlato poroko in tem povodom je svojcem priredil pojedino. Povsem naravno je, da je mislil na vsakega svojega gosta in tako je vsak gost našefr na mizi poleg sebe malo koverto. Ko so gostje odprli koverte so v svoje veliko začudenje našli nakaznice, glaseče se vsaka na svoto štiri milijone dolarjev. Povabljeni so bili naravno le štirje gostje, tako, da je milijonarj?vo darilo znašalo lepo >votico šestnajst milijonov dolarjev. Pojedina se je vršila v Singerjevej palači v Allegheny ju dne 27. maja t. 1. Oni srečni ljudje, ki so dobili tako lep spomin na Singerjevo zlato poroko, so bili: William Ilenrv Singer, jr.. ki se sedaj mudi na Norveškem in ki je po poklicu slikar; George Singer, lastnik plavžev v Pittsburgu, Pa., Mrs. Willi&m Ross Proctor, žena arhitekta v Philadelphiji in Miss Margarete Singer. Mr. Singer je pridobil večino svojega premoženja v trgovini s železom kakor tudi s zemljišči. William Henry Singer, jr.. svoje milijone naravno ne bode izdal v Ameriki. V minolem letu je namreč dobival toliko grozilnih pisem od La Mano nere, da je s svojo ženo odpotoval v Evropo, kjer bode izdal imenovane štiri in tudi ostale svoje milijone. -o- POŽAR NA OCEANSKEM PARNIKU. Na parniku Minehaha je trajal ogenj tri dni. Na parniku Minehaha od-Atlantic Transport Line, ki je dospel v našo luko iz Londona, so imeli tri dni požar v zalogi premoga, ne da bi potniki kaj o tem vedeli. Za požar so potniki zvedeli šele potem, ko so mornarji že dan in noč gasili požar, in sicer povsem slučajno. Medtem, ko so častniki in mornarji gasili požar v skladišču premoga, so potniki mirno šetali po krovih, ali so se pa zabavali po salonih, kakor je to običaj na oceanskih parnikih. Ko so končno zvedeli, v kakej nevarnosti so, so bili nekoliko časa vznemirjeni, toda končno so jih častniki popolnoma pomirili, tako da so gasilska dela mirno in neovirano napredovala. V nedeljo so mornarji opazili, da vlad^ v premogovem skladišču izredna vročina in še isto popoludne so pričeli v skladišče izlivati vodo, ne da bi s tem kaj dosegli. Vročina je postajala vedno večja in tudi dima je bilo vedno več. Preostalo jim ni nič druzega, nego odstraniti gorenjo plast premoga, ker inače niso mogli priti do ognja. To so delali cele tri dni in šele potem se jim je posrečilo s pomočjo vseh cevi, kar so jih imeli na ladiji, ogenj pogasiti. Potniki — na parniku so le kajite prvega razreda — so nabrali lepo svoto za mornarje, ki so se pri gašenju požara tako dobro obnesli. LOGE LESA IN ŠKODA KTERO JE NAPRAVIL POŽAR, JE VELIKANSKA. Požar je divjal na obeh bregovih reke Saco in ob železnici. PONESREČIL NI NIHČE. Biddeford, Me., 16. sept. Tukaj je velikanski požar vničil veliko zalogo lesa, ktera se je razprostirala po 15 oralov velikem zemljišču. Zajedno s zalogo lesa je zgorelo tudi 20 tenementnih hiš, par tovarn in mnogo železniške lastnine na obeh bregovih reke Saco, oziroma v mestecih Saco in Biddefordu. Goreti je pričelo na malem kupu trsk lesne zaloge | tvrdke Geo. A. Crossman & Sons in od tu se je požar razširil na vso okolico. Ker je vel močan veter, je bilo v>e gašenje skoraj neuspešno. Skupna Škoda kojo je napravil požar, se 1 ceni na $300.000. Hiše so se vnele vsled tega. ker so bile krite z lesom. Od tu je nosil veter ogorke preko reke kjer se nahaja veliko skladišče tovarne žveplenk Diamond Match Co. To skladišče je naravno takoj t zgorelo. V kolikor je bilo mogoče dosedaj i dognati, požar ni zahteval nikakove | žrtve, toda nad 40 rodbin je vsled požarja brez domovja. Takoj, ko je pričelo goreti, so tukajšnji prebivalci spoznali nevarnost, koja jim preti, in vsled tega so naprosili vse bližnje kraje na pomoč. Gasilci so prihiteli iz vse okolice na pomoč, toda, kakor rečeno, je bilo gašenje vsled jakega vetra skoraj nemogoče. REPUBLIKANSKA ZMAGA V DRŽAVI MAINE. Zmagali so z 10,000 glasovi večine. Portland, Me., 15. sept. Včeraj so se vršile po vsej Maine državne volitve, pri kterih so zmagali republikanci z veliko večino glasov, kajti njihov tiket je prodrl z 10,000 glasovi večine. Governerjem je bil izvoljen Bert. M. Fernald. Tudi vsi štirje kandidatje za kongres, koje je postavila republikanska stranka, so bili izvoljeni in prodrl je tudi državni auditor P. Hatch iz Au-gugte, Me. Novi governer je dobil 71,714 glasov. Republikanci so bili tako prepričani o njihovej zmagi, da so le malo agitirali za sedanje volitve. Južne republike. Cabrera v nevarnosti. GUATEMALSKEMU PREDSEDNIKU JE NEKDO POSLAL BOMBO, KI SE JE V NJEGOVEJ SOBI RAZLETELA. Predsedniku se ni razun malih prask nič žalega zgodilo. ŠTRAJK V BRAZILU. -o- San Francisco, Cal., 17. sept. Potniki paraika City of Para naznanjajo, da je bil predsednik republike Guatemale nedavno zopet v smrtnej nevarnosti, kajti nepoznani njegovi nasprotniki so ga skušali ponovno umoriti. Nekdo je prinesel v njegovo sobo bombo, ki je bila v zvezi s^tele-foničnim aparatom, tako da bi se razletela, kakor hitro bi Cabrera govoril po telefonu. To se je tudi zgodilo, kajti bomba se je razletela, ko je predsednik hotel pozvati nekoga po telefonu. Cabrera je padel na tla, toda razun malih pi*ask se mu ni nič žalega zgodilo. Pet državljanov republike San Salvador, ki so sumljivi, da so priredili napad na predsednika, so aretovali in sodišče jih je takoj obsodilo v smrt. Kasneje se je za nje zavzel poslanik Zjedinjenih držav, kteri jim je izposlo-val pomiloščenje in takojšnjo depor-tacijo iz Guatemale. V Aeajutli, San Salvador, so prijeli nekega državljana Zjedinjenih držav, imenom Frank Mooreja, ki je baje ogleduli. Rio de Janeiro. Brazil, 17. sept. V Santosu so pred par dnevi pričeli nakladalci kave štrajkati. Njihovo mesto so zavzeli skabje, nakar so štrajkarji skušali vse delo v luki preprečiti. Vlada je poslala v Santos neko križarko, da bode skrbela za mir. Štrajkarji so včeraj vrgli dve bombi v neko skladišče v pristanu. Pri tem je bilo pet ljudi ranjenih, Naklada-nje s pomočjo skabov se sedaj vrši v varstvu policije. Managua, Nicaragua, 17. sept. Včeraj so proslavljali po vsej republiki proglašenje neodvinosti Nicarague. Med drugimi slavnostmi je bila najlepša ona šolske mladine. Smrt v tunelu. Detroit, Mich., 16. sept. V tunelu, kterega grade tukaj za Michigan Central železnio pod reko Detroit, sta bila dva delavca usmrtena. V tunelu je namreč nastal požar in ker ni mogel dim odhajati, sta se oba delavca zadušila. Dva druga delavca sta se onesvestila, ko sta prišla v tunel, da pomagata svojim tovarišema. Oba so potem prinesli na prosto, kjer sta se kmalo zavedala. Nesreča se je pripetila rano zjutraj, ko je bilo na delu 200 delavcev. Kako je nastal požar, ni znano, ito so delavce alarmirali, so vsi takoj hiteli k izhodom, kjer je prišlo do prave panike. Mnogo delavcev Be je rešilo skozi ventilacijske odprtine. Kratko poročilo o umoru. Spokane, Wash., 16. sept. Coroner v Republic je poslal gospej A. S. Thomas kratek brzojav, ki jej je sporočil o groznem umoru in zločinu. Brzojavka se glasi: ''Vsa poslopja na vašem ranehu so do tal zgorela in vašega očeta so našli na cesti umorjenega." Kake tajnosti se skrivajo za vsem tem. najbrže ne bode mogoče nikdar preiskati. Denarje v staro domovine posilj-mo: za | 10.35........................60 kron za 20.50 ........................100 kron za 41.00 ........................200 kron za 102.50 ........................600 kron za 204.50 ........................1000 km sa 11018.50 ........................5000 kron Poitrina jo všteta pri tak mtek Doma m mkairaao vsote popolnoma izplačaj« bras vtaarja lifclii Naše denarme počiljatve Izplačaj« c. kr. poital kzaaftd wad t 11. io 12. *Mfc. Denarjo ua pmM Jo noje do $25.04 ▼ (otovtal t &WB aH P® Order aU pa Wow York Bank DmA. FRANK SAKBER GO., 109 Greenwich St., New York Oily. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. KAPITAL IN DELO ZDRUŽENA. Namen združenju je skupni nastop proti zakonom, ki so naperjeni proti železnicam. Chicago, 111., 16. sept. Tukaj so ustanovili novo organizacijo, ki se imenuje American Railroad and Investors Association in ktere namen je gojiti prijateljstvo in sporazum med kapitalom in delom. Ustanovitvi so prisostvovali zastopniki štirih velikih organizacij železniških delavcev, kakor tudi glavni lastniki zapad-nih železnic. Namen nove organizacije je ta, da se bode borila proti zakonom, ki škodujejo železnicam in ktere je kongres deloma že sprejel in odobril, -dočim deloma še niso potrjeni; nadalje bode organizacija skrbela tudi za to, da se bode gojilo prijateljsko razmerje med prebivalstvom in železnicami v prid vsega našega ljudstva. V tej kombinaciji je zastopanih nad 400,000 delavcev. Kolere v Rusiji. Malomarnost oblastij. BOLEZEN SE RADI TEGA TAKO RAZŠIRJA, KER OBLASTI NISO PRAVOČASNO IZDALE ZDRAVSTVENIH ODREDB. Do včerajšnjega dne se je pripetilo v Petrogradu 248 slučajev kolere. ODREDBE. London, 16. sept. Glasom poročil iz Petrograda, pričelo je tamošnje časopisje vlado strogo napadati, ker slednja ni skrbela za to, da bi se izdale pravočasno zdravstvene odredbe proti koleri. Časopisje pripozna-va, da se je v novejšem času v tem oziru sicer mnogo storilo, vendar je pa bilo vse to prepozno, tako, da je imela nevarna l>olezen dovolj časa razširiti se med širšimi »sloji prebivalstva v Petrogradu. Tako na primer so za kolero zbolele ljudi vozili v navadnih dorožkah v bolnico, dočim one. ki so za to boleznijo umrli, po več dni niso pokopali. Listi pišejo tudi o žalostnih razmerah, ki vladajo v ubožnejših delih-mesta. Poleg tega so nižji sloji tudi pra-znoverni in se ne zmenijo mnogo za zdravstvene odredbe. Sedaj stori vlada vse. da se koleri prepreči nadaljno razširjanje in vsled teira so že vet ruskih luk zaprli za inozemski promet. Petrograd. 16. sept. V Petrogradu se je pripetilo do včerajšnjega dopo-ludneva 24S slučajev kolere, za ktero je dosedaj umrlo 60 osob. Iz tega je izvajati, da je sedaj bolezen epidemi-čna. Med bolniki je sedaj tudi poročnik Abramov, ki služi pri carski , Borough of Manhattan, New York leten ter nece niti več čuti o varu- j istih> to pa v prvi v uavskriž- N- Y._štvu. j nosti interesov posamičnih narodov, V osvobojenem turškem narodu se ki so tako velika, da jih bode skoro 1* leto velja list za Ameriko in Oanado....... N tpoi leta....... „ '»to sa meeto New York . M pol leta za mesto New York M Evropo za vse leto . . . o n i> pol leta . . . četrt leta i je naenkrat vzbudila zavest, spava- nemožno premostiti. 4^00 j°ča dosedaj v najgloblji notranjosti, 2.00 in turški rodoljub vprašuje danes: Ali je treba, da gospodari ptujec v 1.76' naši domovini? Ali naj tudi v bo- ^ Evropo pošiljamo pknpno tri številke. dopuščamo, da se bodo ptujci NARODA" izhaja vfak dan iz- vtikali v naše posJef vaemši nedelj in praznikov. A. M. Zelenjave. "OLAS NARODA" ("Voice of tbe People") iaaed every day, except Sundays and Holidays. Snbeeription yearly $3.00. cAdvertisement on'agreement. Zdaj v takozvanem indijanskem poletnem času, ko igrajo zelenjave veliko ulogo v naši hrani, ne bode odveč, ako pregledamo nekoliko njih vrsto in se vprašamo, kako sodi o njih medicina. Kolektivno ime ''Zelenjave" In, ali je možno zameriti, če stav-Ijajo turški rodoljubi in z njimi ves turški narod to v vprašanje?! Povprečni zapadni človek si je predstavljal do danes pod imenom "Turek" navadnega morilca, požigal- «a ali vsaj onečaščevalca žena. To vsebuje množico rastlin in rastlinskih Dopisi brez podpisa in osobnoati se ne naziranje so širili različni zgodovino- delov: listov, stebelj, sadov, korenin, .atfitjnejo. pisci in tendencijozui potopisci. Do- čebul j. Denar naj ee blagovoli pot-iliati po r j t- t T, , i • i. * Money Order. godki zadnjih tednov pa so dokazali Pred vsem so vse zelenjave bogate Pri spremembi kraja naročnikov strmečemu svetu da je <=odil krivo na vodi. Ali to ni taka velika ne- Evropa se mora danes sramovati, da sreča; kajti ali dobivamo va-se po- d*mo naslovnika. je enemu celemu narodu delala toliko irebno vodo iz studenca ali vodnja- Copiaom in pošilj&tvazn naredite naalov: "GLAS NAkODA" 101 Greenwich street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Cannon in prohibicija. Prohibtcijonisti vse republike so povodom zadnjega zasedanja zvezine-ga kongresa storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi bil sprejet sakonski predlog, kterega je predlagal njihov pristaš Littlefield. Namen tega predloga je bil preprečiti nadaljno razpošiljanje opojnih pijač •v države, ki ><> prohibicijouistične. Ta zakonski predlog jo nadalje tudi določal, da bi bilo vsako tako razpošiljanje smatrati zločinom, in da bi krivice. Delo, ki so je dovršili Mla- ka ali iz zelenjave in sadja, je kemič-doturki, bilo je možno dovršiti le z nemu laboratoriju našega želodca pre-narodom, v kterem je velika moralič- eej egalno. Zelenjave imajo v sebi na sila. En sam mesec svobode v tudi veliko soli, malo beljakovine in Turčiji je dokazal, da so narodi tur- tolšče. Tudi ogljikovi hidrati so v ške države zreli za ustavo in vredni zelenjavah — izvzemši krompir, riž, svobode. fižol, bob in grah — le redki. Močno In tu prihajajo zapadni skeptiki, ki beljakovinasti so fižol, grah in gobe. zatrjajo z zaničljivim smehljajem Kar se tiče vode. ima na primer krog usten: Islam in kultura sta dva kumara do 9G odstotkov vode, solata povsem protivna si pojma, nauki ko- 03 odstotkov in zelje 88 odstotkov, rana se ne dajajo združiti z ustavni- K temu prihaja še, da se hranine (remi svoboščinami! dilne snovi) zelenjav nahajajo v celi-Temu nasproti zatrjuje Šejk ul cab, obdanih od celuloze, to je lesne islaiu: Ustava je svobodomiselna, a vlaknine, in so torej težje prebavlji-islam je še svobodomišljeneji! ve. Korenje na primer vsebuje več Komu naj verujemo: ali zapadnim j ko 1 odstotek beljakovine in več ko skeptikom, islama "1 dela solato istotako svežo, objednem pa tudi redilno. Moment, ki prihaja v pošte v v medicini, so soli in kisline rastlin. Ako hočemo rastlinske soli v zelenjavah obdržati, jih ne smemo kuhati v preveliki množini vode in ne smemo potem te vode takoj odcediti in preme-titi, kajti sicer zavržemo glavne vrednosti zelenjav; čim več je vode, toliko več vzame rastlinam soli; zato treba kuhati zelenjave le z majhno množino vode in jih dobro pariti; tudi je bolje vporabljati slano vodo in ne kar prazne vode, ker slana voda ne odteguje zalenjavam njihovih redilnih soli. Redilne soli zelenjav so poglavitno natronove soli; meso pak ima v sebi poglavitno kalijeve soli. Ker pa potrebuje naš organizem kuharske soli (navadne soli), ki je natronova sol, morajo mesojedci absolutno poleg svoje porcije mesa, preobloženega s kalijevimi solmi, povžiti dobro por-eijo zelenjave, ker dovajajo zelenjave naši krvi tako potrebne naronove soli. Največ takih natronovih soli premorejo špinača, špargeljni in korenje; a tudi različne vrste zelene solate, tudi regrat in kopriva, imajo znatne količine natronovih soli. Razun natronovih soli igra tudi železo pri zelenjavah gotovo ulogo. Tako so na primer bogati na železu in zato za sladkokrvne in bledične posebno dobri: solata endivija, špinača, krompir, jagode, artičoke, špargeljni, korenje itd., vse te zelenjave le po tem, na kaki zemlji so zrastle, ki jim je dala veliko ali malo železa. Mimogrede naj omenimo še zanimivo dejstvo, da od vsega, kar pride na našo mizo, ima v sebi največ železa čaj, pogoj seveda je, da je železo iz čaje vik lističev prešlo tudi res v pijačo. Večino zelenjav je človek kultiviral. Tu je v teku časov dosegel, da je po-amezne snovi v zelenjavah, na ktere , ali vrhovnemu poglavarju 9 odstotkov ogljikovih hidratov; bilo | ^^ veliko vrednost, kolikor mogo-Na vsak način smemo pač !>i torej jako dobro hranilo; toda nas j ]mmnožUj deloma g spretuim izbi_ seznanil z njo T Na plesn. Jaz v fraku in ona kakor princezinja. Ugajala sva drug drugemu. Ko pa sem jo vprašal, ako hoče biti moja žena, je dejala: "Moj oče ne bode hotel, ker nič nimaš." "Kaj naj storiva?" sem vprašal. "Eno leto bodem čakala na-te. Glej, da kaj najdeš", in šla je. Kaj naj storim f Koga oropam ali okradem t Strašno sem bil nesrečen. Slednjič sem potožil svoje gorje našemu vratarju, s kterim sva bila prijatelja. Ta se je smejal: "Ali si neumen! Nič lažjega kakor to. Pojdi in si kupi starih loterijskih srečk in takih papirjev. To je potem tvoj denar. Kaj razume o tem neumni kmet T" "Najprvo si nisem nič prav upal, a ko sem videl, da na drug način nikdar ne pridem .do svoje Maše, sem šel in sem pokupil starih srečk, kolikor sem jih mogel dobiti. Kaj je stalo vse na njih! 200,000 rubljev, 100,000 rubljev, ekvipaže, srebrnine, bogatstva vseh sort. Potem mi je priskrbel portir še celo vrsto reklamnih listkov, ki so izgledali natanko kakor bankovci. Tu so bili stotaki in tisočaki, cel Sop. "Tako sem spravil skupaj svoj kapital. Kupil sem si veliko, široko listnico in jo nabasal, kar ni počila. In potem hajd k Mašinem očetu. Bilo je zopet na nekem plesu. Sedel sem poleg starega, se vedel kakor najimenitnejši gospod in porabil vsako priliko, da sem mu pomolil svojo listnico pod nos. Enkrat sem jo nalašč pustil pasti na tla, da so se vsi 41 bankovci" raztresli. S poželjevimi očmi in tresočimi rokami jih je stari pomagal pobirati. Imel je vse za pravi denar, posebno, ker sem bil vtaknil vmes nekaj pravih bankovcev. Tako mimogrede sem rekel potem: "Maša mi je všeč. Vzeti jo hočem. Sezidal bodem potem hišo in otvoril trgovino." Staremu se je razjasnil obraz: "Petsto rubljev dote ji bodem dal", je rekel. Tako sem dobil Mašo in doto. Za Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari "a ZJedlnjene države Severne Amerik®, Sedež: Forest City, Pa. fc.korportranodn.3l. lanuarja I90J v drfavtlWy.»rarafft ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KARO L ZAL.AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, II. nadzorr.ik, 909 Braddock Avenue, Bra*-dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORJslČ, II. porotnik, P. O. Box G22, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box «07, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NAROD**". Važno, Važno. Važno. Važno, Mi JUH j v MllULlall ^luniiuuj, ni ua ui - . , v - - -i - --i------------* 7 — x a ru acm uuuu ju uuiu. iL.a moralo torej biti tudi kaznjivo. V soditi' boJe SeJk ul lslam ~ organizem zamore izvleci iz korenja (plemenskih rastlin? deloma s njeu denar sem gi u -hno hiši_ proli ibiei jonističnib državah si nam- bamedanski papež - bolje poznal na- pn najboljši izrabile malo vec ko po- primernimi gnojiU Najbo]j yidimo reč pomagajo oni, ki si požele kako llke koiaua> neS° U kak - lord Rro- lovico njegove beljakovine m tri ce- (^ ^ sladkorni repL ge v osemnaj. . i nier' trtinkc ogljikovih hidratov, dočim gre i stem stoletju vsebovala je sladkorna kapljico dobre pijače, s tem, da si . . . . , , „ . Mi zapadnjaki preustavljali smo si ostanek zopet nepreba\ljen kakor nditntknv eindkorin o n s >N > $13.00 $15.00 $13.00 Ura za erospode (18 size) 20 let jamčena z «1 vojnim pokrorom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni................... z 17 kameni................... Ravno take vrste nre za eospe bolj mule (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltliam Za blago jamčim. Priporoeam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, III. fNaslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < tt N« 3 0 < D N< 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno, EF3 Velika Zaloga vina in žganja, ^fl Ruski spisala Pavlovna Gordon. lnski nauki. Ali kakor je v krsean- zaprtosti, naravnost neobhodno po- . . „...,. . i ... , - „ ____„„ , - . - , ' . , - _ go in ga izprasevali, kaj pomeni ta -spraviti skupaj■je zaupno menil našla cerkvi tesnosrcna hierarhija na trebne. Kakor konj ne more zi\etiif & .. . « * . i r- - A -u i j i + • in oni tuji izraz na jedilnem listu, takar. razlaganju naukov Kristovih vezala samo od ovsa, ampak potrebuje tudi • , , , v , ! j- i a t , . , . , __• moCQ Natakar je delal eezdalje bolj obupan Gospodje so se spogledali. duhove, tako je bilo tudi na razlaaa- rezaniee, tako potrebujemo mi mesa J J J f > Isto- obraz in slednjič je bruhnilo iz nje- Gasilo so izvlekli svoje listnice in po-ga: ložili vsak dva stotaka presenečemu 4iA kako za vraga naj vem vse to! I natakarju v roko. Vesel sem, da si zapomnim imena na- j Temu so se udrle solze iz očij. ročenih jedil in da ničesar ne zame-; "Tisočkrat, tisočkrat hvala! Ali Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon 6rno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812 00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo te priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Arc., N. EL, Cleveland, Ohio. nju naukov Mohamedovih s strani in zelenjav. Tudi so zelenjave izbor- tesnosrčne turške duhovščine. no sredstvo, da redčijo koncentrirana Sedaj pa je naenkrat zavel nov duh hranila in človeka nasičajo. Kajti ko v vrstah islamske duhovščine. Islam- bi hoteli mi zadoščati svoji potrebi ska cerkev ne potrebuje nikakega po hrani samo z mesom, jajci itd., te- , -. ^ Martina Lutra, ona se reformuje sa- daj bi marsikterikrat morali lačni Predno Prldpm v ^J0; . Tu : je resnica? O, Bog vam povrni! In | ma iz sebe. Na čelu gibanja za na- vstati od mize, ker je naš želodec pač | veckrf reci trem do stinm ako pridete kdaj v Jaroslav, nas mo- za- l rate obiskati. Po- hvala!" Tisočkrat, tisočkrat glasovalo. Kakor je sklenil, tako je tudi storil. Vsled tega mu pa sedaj temperenčni fanatiki očitajo, da je on odgovoren, da je imenovani predlog umrl naravne smrti. Vsled tega so sedaj pričeli z energično kampanjo proti Cannonu in skušajo preprečiti njegovo zopet no izvolitev. In v slu- _____ _. ; osobam naenkrat in lahko Boga večje porcije, mi pa ne, <= islamske duhovnike, kterih poglavar moremo jesti toliko mesa in jajc, da j "vahm, ako ničesar ne pozabim. . - »T« • _. x , glejte si enkrat to jedilno listo. To naznanja strmečemu svetu, da je is- bi se s tem napolnili. o o j lam še liberalneji nego liberalna Razun tega imajo zelenjave še neko moram od konca do ikraJa P°znatl na ustava! prednost, ki je širokemu občinstvu | Pamet- ^ potem služba. Ob sestih! jubilejski križec na Ogrskem. Tu prihajajo zopet skeptiki zapa- jako malo znana, ki pa je pri gotovih | Sfedo zadn-l1' ob devetih pridejo prvi. ^^ Hst ,ldne je začela goreti žganjarna T. Paura v Vodmatu pri Ljubljani. Po- RAZNOTEROSTI. ^ Cast mi je naznaniti slavnemu^! P občinstvu v Chicagi, lil., kakor f L tudi rojakom po Žjed. državah, j a da sem otvoril novo urejeni ~ | saloon nri "Triglavu", J % 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. I kjer točim pristno uležano Atlas p pivo, izvrstni whiskey. Najbolja ^ vina in dišeče smodke so pri meni t na razpolago. Nadalje je vsakemu ^ na razpolago dobro urejeno keg- I Ijišče in igralna miza (pool table). I Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse i bodem dobro postregel. Za obilen | obisk se priporoča r I Mohor Mladič,; " a 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. ^ tiiiuli*"* ■■H' ■ ................ia1rngBiinnrtffcii iitim-if Grof goljuf pri kvartanju. V Kar gorelo je polovico strehe pri skladiš- lovih Varili je ogoljufal pri kvarta-r-u kakor tudi tam spravljena mrva nju budimpeštanski grof S. dva Ruin slama. Xa lice mesta je došla meš- sa za več tisoč kron. Rusa sta se spr-•"•anska požarna bramba, ktera je v la z njim in mu očitala, da goljufa teku ene ure s pomočjo vojakov- pri igri tako, da odstrani neljube mu ž rebra rje v ogenj lokalizirala. Kako karte. Grof je po tem sporu izginil. je o cen j nastal, ni znano. Rusa sta ga pa ovadila policiji, ki bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in „ . „ ... . „ 7 . . popravliam po najnižjih cenah, a delo 4&opet nesreča na dolenjski zelezm- ca je prj.iela v Budimpešti m ga iz- trpežno in zanesljivo. V popravo za- ci. Pavliha, posestnik iz Oble gorice ročila hebske-mu sodišču. Grofa je pa nesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad HARMONIKE Nižie podpisana oriooro-čam palajcciii. Sš in Hrvatom svoj ........ SALOON 107=109 Greenwich Street, oooo NEW YORK! oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10° Ireenwicb St., Ne*- Yck primskovske fare je peljal dne 30. iskala policija tudi zaradi drugih go-a viru sta breskve v Ljubljano. Okrog ljufij. polu i>. zvečer je prišel proti Višnji Izseljevanje na Španskem zadnja trori. ko je pripihal dolenjski vlak v ieta grozno narašča. Zapustilo je sodi-čem v Celovcu je bil zarali sm€ri iz Ljubljane proti Novemu me- Špansko leta 1906 122.000, medtem ogromnega števila izvršenih tatvin , stu. jel; hotei nesrečnež vlak prehi- ko se ni izselilo s Španskega leta obsojen na S let težke je«-e. Po pre-1 teti, ali je zadremal na vozu, se ne 1004 niti 40.000 oseb. Večinoma se ve. Konj je prišel še pravočasno čez izseljujejo Španci v Južno Ameriko, tir. a voz je zdrobilo, Pavliha so pa prenesli težko ranjenega v vagon, da •_ra prepeljejo v novomeško bolnišnico. a v Trebnjem je že izdihnil, kjer so ira odnesli v ondotno mrtvašnico. Ranjki je bil star 32 let. Zapustil je ženo in štiri otročiče. 16 let tukaj v tem p slu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. stani kazni je šel na Nemško, a takoj počel kra-ti. Ker so ga zaradi tega zasledovali, pobegnil je iz Nemčije, prišel na Koroško, kjer so ga zaradi različnih tatvin prijeli; bil je zopet obsojen na 15 me-ecev težke ječe. Po prestani kazni se je podal domov, a začetka leta 1008 je vstopil kot mizarski pomočnik pri mojstru Filipu Lozarju na Savi v delo, kjer je ostal nekaj okoli dva meseca, potem pa vstopil pri Andreju Čuferju istotam v enaki stroki kot pomočnik. Po Go-lobovem odhodu je Lozar takoj opazil, da mu je zmanjkalo več mizarskega orodja, nekaj barve in dva kov-Čeca. Vse te reči so se našle pri hišni raziskavi v obdolženčevem stanovanju. Skoda, ki mu jo je naredil, znaša 44 K 40 v. Golob je bil tatvine krivim spoznan in kot tat iz navade na 5 let ječe obsojen. Ljubezniv mož, še ljubeznjivejša žena. Pred 8 dnevi je v Jenkovih ulicah št. 20 stanujoči železolivar Jožef Bauman — legt. Bohm napravil za 68 K goljufivih dolgov in zapustivši svojo v blagoslovljenjem stanu se na-hajajočo ženo z 19mesečno hčerko v hudem pomanjkanju neznano kam pobegnil. — Še brezsrČnejŠe je pa napravila 281etna vrtnarjeva že.ia Apolonija Tomšič roj. Miševa. Kakor znano, je Tomšič pred kratkim poprorel in potegnil zavarovalnino. Polep tega je imel še nesrečo, da se je njegova žena zagledala v 321etne-ga oženjenega kamnoseka Franceta Novaka (pravzaprav se je le-ta zagledal v Tomšičevo zavarovalnino), ljubezen ju je dovedla tako daleč, da je Novak zapustil svojo družino in jo s Tomšičevo, ki je tudi popustila moža in 4 majhne otroke, popihal baje proti Ameriki. Pobrala je vse izkaze, za doto je pa novemu možu prinesla 1000 K, ktere je bil TomšiS dobil kot zavarovalnino. Ogenj. Nedavno je udarila strela v pod posestnika Ivana Muhiča v Jnrni vasi pri Novem mestu. Zgorel je do tal vred z volom, vrednim 120 kron. Škode je 2820 K, zavarovalnine pa 880 K. S srpom je v Klancu na Krasu težko ranil 451etni Anton Korošec svojo ženo. Mož je popival vež dni, in da se nato nista z ženo najprisrSnejSe gledala, je čisto gotovo. Ženo so prepeljali v tržaško bolniinioo, mož je p* pobegnil PRIMORSKE NOVICE. Prijeti vlomilci. O tržaških vlomih ?.e dolgo ni bilo ničesar čuti; kakor bi bili izginili tržaški vlomilci. Ka- More li zrakoplov postati nevaren trdnjavam? Na to vprašanje je v "Pester Llovdu" odgovoril neki vojaški strokovnjak nastopno: Vodljiv j zrakoplov velja za vojsko samo kot j sredstvo za rekognosciranje, ali ne bo se ga moglo uporabljevati kot -bojno orožje. Kajti kakoršen je se- j daj, ne bo mogel nikdar škoditi sovražniku s svojo vsebino: pač pa škodi navadno onim, ki se nahajajo v l njem. Dokler se ne uredi tako, da bo IT ANGLEŽ ČINA m ▼ S. do 6. mesedk. Lepopis je, sloveni&na, računat vo. Pouk m vrfc potom dopisovanja. Pojasnila m dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna tola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazil c pleSaste in golobradce, od katerega v * tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da* jr to resnica se jamči $501). Uprašajte se pri — Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CU6VBUAND, OHIO. Pozor RojakiT Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žiio, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, poluci jo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo | ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu pri-j ložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. kor se pa kaže, se je zdaj zopet za- možno iz njega streljati sigurno, ni <'e!a vlomilska sezona. Prvi vlom je nobene nevarnosti za trdnjave, bil nesrečen. Štirje taki tiči so nam- Demonstracija proti črno - nneiii rec vlomili v vinsko skladišče Filipa zastavi y Sau AleSsandru ob Gard- Ivamseviča, a so dva izmed njih nje- skem jezeru je biJa razobešeaa ob li, dva sta pa ušla. Seveda so Itali- cerkvenem slavlju na neki javni hiši jam; izmed aretiraneev je eden iz 5rilo _ rmena zastava. Nabrala se je Benetk, eden pa iz Bari. Ukradene velika množica, ^ bi bila raZgrajala, reci je dobil lastnik nazaj. Lopovi bi da ni dal zastave odstraniti neki ob- *e bih gotovo spravili tudi na blagaj- einski funkcijonar in jo nadomestil no, v kteri je bilo za 10.000 K vred- i z italijansko trobojnico, kar so de- monstranti burno odobravali. "Nova svoboda" v turški deželi. Gaza, Palestina, 29. avgusta. Te dni so tukajšnji prebivavci praznovali slavnost svobode". Govor se je vr- nosti, če bi ne bili presenečeni v svojem "delu". Za opeklinami je umrla v Trstu 21etna deklica Bidoli, ki se je silno opekla ob štedilniku. Poskusen samomor. 561etni po-1 i.-, .. , -- , . A _ ^ stil za govorom, zazigali so se ume- streseek Josip Sapet v Trstu se je , , • » • u . ^ . , .. , J talni ognji in pevski zbori so pridno \nro! \ globoi-mo, da bi se usmrtil.1 v Xy i - ^ j u m V _ ^ _ , VI , peli. Neki ulema — duhovnik — ie >asli >o sra zelo poškodovanega n ga , ■ , - . - oddali v bolnišnico d€jal V SVO;, >r. a-v-ga češkeg? hmeia naj nikdo ne zamudi poskusi; ■>/ ir.vnok^)r.st. kaks * ■ C V" j. svoje družine^ svojih prijate\iftv lr. ? Leisy pivo je najboti nni;'"bljj;ni> terse dobi voi^'X gostilnah. Vse podrobnosti tvesli pt* 'c**- T *v.^lkar-ju 6107 kteri Vam dragevolje vse poiasiiiD THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ■ 7 ] * K S |j ' K 1 1 u n AVSTRO=AMERIKANSKA CRT (preje bratje ^s Najprvpravnejsa in najcenejša parobrodna m m itefflg® ^ Itefe fA Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington" REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN KEM "V r spodaj navedeni novi parobrodi na dv» vijaka imajo brezžični brzojav. AUOB, IjAUBA. MABTHA WASHINGTON, ] [ ABQENTTNA. V moaeoih majn in Jnnijn m bodeta ■gonj navedenem* brodevjn pri-dmiila še dva draga nova potniška Cene vožRih iistkoi h NEW YQRM id fl!c ram m A: TESTA............................................. LJUBLJANE...... ................................$88.60 bbkb.............. ......... ................ ZAGBEBA........................................^4129.20 KABIiOVCA............—..............u H. RAZRED do TRSTA ali RBK1......................jr60 do Parobrod "ETJGENTA" odpluje 26. septembra 1908. Parobrod "ARGENTINA*' odpise 30. septembra 1908. Bhd^i Bros. & Co«, Gcr. Agents, % ima -■''■■'sssi V padisahovej senci. Kami May; n "Glas Naroda" priredil L. P. DRUQA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanja.) **Arabski. Toda, bej, zapovej preje svojim ljudem, da se vsedejo. Niso Turki in Perzi, temveč prosti Kardi, ki stojijo samo tedaj, kadar gosta pozdravljajo.'' "Gospod, vidim, da si mož, ki Kurde pozna in jih ceni; dovolil jim fcodem, da se vsedejo." Bej jim zapove, da se lahko vsedejo, in Kurdi mi s pogledom naznanijo, da znajo ceniti mojo uljudnost. Imel sem pač opraviti z izobraženim glavarjem, ker v notranjosti Kurdistana je mož, ki govori več jezikov, pač zelo redka prikazen. Slutil sem, da gotovo govori tudi perzijsko, in 'tekom mojega pogovora z njim sem se prepričal, da sem prav slutil. Žal, •da sem se le prekratko nmdil pri njem. Medtem nam priue.-ejo pip*1 in zelo prijetno žganje, kterega Rurdi kaj radi pijejo. 4 4 Kaj misliš o benar^kih Kurdih, emir t" me vpraša glavar. 6 tem vprašanjem je hotel glavar najbrž začeti razpravo. "Če s<> vsi taki kot si ti. tedaj bom o njih pripovedoval samo ugodne Btvari," mu odvrnem. "Vem, kaj hočeš povedati. Dosedaj pri Kurdih pač nisi doživel mnogo prijetnostij," pripomni bej. Nikakor ne! Ali niso postali Dohub in njegovi sorodniki moji prijatelji t" "Ker si njih prijateljstvo tudi bogato zaslužil, in objednem tudi «coje. Mi smo ti pa z nehvaležnostjo povračevali. Ali mi hoeeš oprostiti? iMeni ni bilo znano, da so tebe preganjali." "Oprosti tudi ti meni! Eden tvojih ljudij je bil usmrten; toda mi nismo krivi." "Povej mi, kako je prišel ob svoje življenje t" Povem mu vse natančno, kar smo doživeli v kurdski vasi, kjer smo prenočili; zajedno vprašani beja, če je Kurdova smrt zadosten vzrok za krvno maščevanje. "Po običajih te dežele mora sorodnik seveda maščevati smrt svojega očeta, Če neče biti od vseh zaničevan." "Toda njegovo maščevanje se mu ne bode posrečilo." "Moj ffost si. in dokler bivaš pri meni in v moji deželi si popolnoma varen. T. da pozneje ti b»> >l»-dil za vsakim korakom, in če greš na konec sveta" "Jaz se ga ne bojim." "Mi-i.iV >i nioran dovolj, da ga premagaš v očitnem boju; toda za njim pridejo novi maš. t vah-i. In ali se moreš braniti proti kroglji, ktero on izstreli zasede? Ali ne«VŠ plačati odškodnine?" "Ne." odvrnem z naglasom. "A ah ti je podelil obilo poguma, da moreš zaničevati maščevalca. Toda skrVl lx>ni. da tc tvoj pogum ne uniči. — Bil si pri očetu moje žene v Spandare?" "Bil sem njegov crost in postal sem njegov prijatelj." "Znan«, mi jo. Da ni>i j* -tal njegov prijatelj, bi ti gotovo ne bi izročil dai;la ^a ti.ene. Alah te ljubi, ker povsod, kamor prideš, dobiš svoje prijatelje." "Alah delt dobrote in zlo: on razveseljuje svoje in včasih jih tudi kaznuj«-. <■:> .jih skuša. Tudi na precej sovražnikov sem naletel na svojem potovanju, posebno še v Amadiji." "K.do je bil tvoj sovražnik? Muteselim?" "Ta ni bil niti moj prijatelj niti sovražnik; celo v strahu je bil pred n;« noj. Toda k njemu je prišel mož, ki me je sovražil in celo nameraval me zapreti." "Kdo je bil ?" " Mak redi iz Mosula." "Makred-?" vpraša bej zelo pozorno. "On je sovražnik vseh Kur-dov; on je sploh sovražnik vseh ljudij; kaj je hotel v Amadiji?" "Be/'al j« i/ Mosula in nameraval v Perzijo; anadoli kazi askeri je namreč pri .d v M>>mi1, da odstavi njega in guvernerja v Mosulu." Slednja vest je zelo zanimala kurdskega glavarja. Takoj pove vse, kar je sli-:il od mene, navzočim Kurdom. ki so se istotako čudili kot bej sam Povedati sem jim moral vse, kar sem doživel v Amadiji. "Torej bo najbrž tudi muteselim v Amadiji odstavljen?" "Kdo ve! Bil je guvernerjev jetničar: guverner je poslal vsakega, ktermra ni limiTo! trp« ti v Mosulu v Amadijo, kjr ga je muteselim vtaknil v luknjo." --«»•-- "Toda farno zločince." - - . "Ne. Ali nisi slišal o Amad el Gandurju. sinu šejka Mohamed Emina?" , "Ali je bil tudi on zaprt v Amadiji?" —' *' "Gotovo. Guverner ga je zvabil v zasedo in ga ukazal zapreiti v Amadijo." "Da -m. jaz Hadt-din. bi zbral v&e svoje vojake in napadel Amadijo." "Bej, to je, zelo težavna stvari" "In vendar bi spolnil svojo namero." "Ton j znaj. da so je naj>otil neki Hadedin v Amadijo." "Samo eden?" "Da." "Torej ne Lo ničesar opravil," odvrne bej. "Za tako delo mora biti ▼eč oseb.' * 4i In vendar se mu je posrečilo," mu odvrnem. "Alah il Alah. kaj mi pripoveduješ! Ali je res oprostil šejkovega sina. Z zvijačo ali s silo?" "S zvijačo." "Torej je hraber, odločen, pa tudi prebrisan mož. Ali je bil navaden Tojnik?" "Ne. Bil jo sam šejk Mohamed Emin." "Oo smo ce dovolj nagovorili, nas bej zagotovi, da bo napel vse svoje mofa da nam zagotovi varno pat. Obljubil nam je vež vodnikov, kterim so ttla 'znana vsa pota. Mi smo prvotno nameravali potovati proti Tura Garon gorovju; vendar bej o tem ni hotel ničeear slišati, ker bi nam tam *j«govo varstvo vefc škodovalo kot koristilo. "Tam je mnogo kristijanskih nestorijanoev," mi reče, "in hudičevih oboževalcev, s kteri mi žive bervarski Kurdi v sovraštvu. Ti ljudje so sami roparji in morilci in njih pokrajine so tako divje, da po tem potu ne bi nikdar prišli do reke Zab. Toda sedaj se spočijte pri nas in dovolite, da spolnem svojo dolžnost, predno se po damo k pojedini. Danes imam še mnogo opravkov, ker me jutri ne bode v GumrL" "Ali hočeš menda v Mijo?" ga vprašam. "Da. Kdo ti je povedal?" 4'Slišal sem od Dohuba, da se hočeš podati na medvedji lov." "Da, v Miji je precej medvedov, ki nam povzročujejo mnogo škode. Pomisliti moraš tudi, da je v naši deželi zelo mnogo medvedov." "Ali nam dovoliš, da te spremljamo na lov?" "Da, če želite! Gledali boste, kako bomo mi lovili, da ne pridete v nevarnost za vaše življenje." "Mi nečemo samo gledati, temveč z medvedi se bojevati." ''Emir, medved je nevarna zverina!" Dalj« prihodnjič. S MESNICE. | Dohodki zasebnik železnic. | Po dohodkih železnic se sodi o go-Pri sodišču spodarskem položaju države. Dose- danja letošnja slika avstrijskih želez-Sodnik: "Vi, priča, ste slišal pre- nje je ugodna. Avstrijske zasebne pir med tema soprogama. Povejte, železnice so namreč v preteklih 7 me-kak utisk je to napravilo na vas?" seeih minolega leta imele 5 milijonov Priča: "Tak, gospod sodnik, da sem kron več dohodkov, kakor leto poprej, sklenil, da se nikdar ne oženim." ——i^— JOHN KRAKER EUCLID, O. Krov hiše. V neki družbi se je govorilo o raznih sistemih pokrivanja hiš. Nekdo je vprašal gospoda Dolžana: "S čim je pa pokrita tvoja hiša?" "Z dolgovi!" je odgovoril Dolžan. Še čaka. Poziv newyorskim Slovencem in Slovenkam! Priporoča rojakom svoja VIHA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa draga ameriška vina. Kadeča vino (Concord) prodajan po 60 centov galono; belo via* (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 60 GALOIT. BRINJEVEO, sa kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 15 steklenic sedaj $13.00. TROPOfO VEO $2.50 galona. DB.OŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za iga nje so galone. Naročilom ja priložiti denar. Sa obila naročila se priporoča JOHN WAKB1, Bodli, Okla. fiompagnie Generale Iransatlantip (Francoska parobrodna družba.) ■i*t*- <* , H u . Gospica: "Ali se še ne nameravate oženiti, Ana?" Ana: "Še ne zdaj. Čakam vaše poroke, tedaj več odpade na mene. Kakor je • sem znano, je ogenj uničil biser slovenske naše domovine, vas Bled. Za ponesrečence je že sioer Mr. Frank Sakser pri oddaljenih rojakih nabral lepo vsoto, vendar si tudi tozadevni priredilni odbor Šteje v dolžnost, da i mi newyorski Slovenci po naših močeh pomagamo tako zelo pomoči potrebnim rojakom. V ta namen se priredi na soboto 26. septembra 1908 v Sokolovni Delav-sko-Amer. Sokola, 525-529 E. 72nd St. med ave. A in East River, koncert, katerega čisti dohodek se bode poslal županstvu vasi Bleda. Protektorat je iz posebne prijaznosti prevzel avstrijski podkonznl Dr. J. H. Schwegel. Za častne predsednike pa je odbor izvolil gospode: Frank Sakser, Fr. Senica in Dr. Fredi Sou-vana. flltf TT QUI llffo Vsa newyorška društva pa prosimo, • da ari t "jejo na to, da se vsi njih čla- stanujoč na Evelethu, Minn., se rH ni, njih prijatelji in znanci, vse, kar poroča sa ŠERIFA za St. Lozit C* PO SOK! V zalogi "Glas Naroda" je izils podučna knjižica, ki obsega 64 str« -iij, z naslovom: Kako m postani «merliki državljan? Ker je knjižica »zo potrebna in koristna, naj jo ta coj naroči vsak rojak. Stane saiac 6 centov, ktere pošljite ▼ potečo* cnamkak. JIRECTNA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAHI Poštni pamiki so:] fŽSZS*' M dva "i*3**..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč". ur t * n " " " ..................12»000 », 25,000 La Lorraine" „ „ „ ..................12000 25 000 " f^I0"rame" ' » » ..................10>0(*> 12 000 * :: g« :; ; Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Zamiki adplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrS lopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. lt *LA SAVOIE 24. sept. 1908. *LA PROVENCE 29 okt 1008 *LA PROVENCE 1. okt. 1908 *LA LORRAINE 5. nov. 1908. *LA LORRAINE 8. okt. 1908 *LA TOURAINE 12. nov 1908 *LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE 19. nov. 1908. *LA SAVOIE 22. okt. 1908. *LA PROVENCE 26. nov. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUISIANE odpluje dne 24. okt. v Bordeaux. Samo drugi-in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice. £aaa dragega razreda do Havre: f56.replaeila hvaležno sprejemajo. Blagajnik Mr. Ivan Zupan, 109 Greenwich St., bode zabileževal imena do-iTotnikov-pr plačiteljev, katera se bodo tudi v Glas Naroda objavila. Začetek koncerta je točno ob 8 uri i zvečer. Rojaki se ponovno prosijo, Minn. Sam H. Owens je kandv.% republikanske stranke, dobro sa*? rojakom v Towem in Eveletkm, k«, biva v tek krajih že 26 let. ROJAKI, KABO0AJTE Kt GLAS NARODA," NAJVEČJI X* iJCEHTT DAEVNl&l Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, III. priporoča rojakom svoj] ^ SALOON, -f^ v kterem vedno toči sveže pivo, 'idobra vina in whiskey, ter H ima na razpolago fine smodke. g Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno. Pepček: "Smem jahati osla j>o parku, mama?" Mati: "Ne7~dragec; papa je rekel, da ne dovoli." Pepček: "Ah, mama, samo za kratek čas!" telephone; : i^/ J RECTOR. FRANK SAKSE 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Mati (možu): "Za božjo voljo, Jo- da se koncerta pravočasno in v koli- .že; daj, da se Pepček vse de na tvoj kor mogoče velikem številu vdeleži ti hrbet; vseeno je, če sedi na oslu ali blagovolijo! na tvojem hrbtu!" ODBOR. ! Zvišanje obrestne mere. ! s v* 4) S V C M V u M O © •B £ T N Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025-00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11^ tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron« NAZNANILO. Glavna posojilnica | reglstr. zadruga z neom. krvcko 75* v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 15, 0 obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 11. 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4*75. tp0 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4% in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojakd! Kdor hoče svoj denar ngodno in varno naložiti naj ga pošlje t našo posojilnico. ^ Po&iljatve za ^jed. države posredige* tvrdka FR. 8AKSEB GO.»109 Greenwich St., New YorE. Upravni svet. 1 Zvišanje obrestne mere. ! B 9 1 3 1'oŠiIja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino, Denrirne pcšiljatve izpkičuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in predaje uvstHjske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestirn po 4 in 4.J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. E£dini zaupnik v ZJed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekoraorske družbe; vsak potnik dob'" originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluie točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. . Za olAla naročila n zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.. 1CD GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. Q> \