PRINTED IN YUGOSLAVIA VSEBINA Predsednik republike o nevarnosti jedrskega orožja III. kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije Miha Klinar: Danes (pesem) Dežela, ki jo je prerodila svoboda Sredi pomladi je) prišla bela smrt Jugoslovanske žene v javnem življenju 4. julija na svidenje na Polževem E. K.: Nova poliklinika v Ljubljani Cv. A. K.: Ameriško-slovenski dnevnik • Enakopravnost« ne izhaja več Josephine Tratnikova o domovih za' ostarele rojake Luise A. Margon: iKako živimo v ¿New Smyrna Beach Joan Zorman. Cleveland: Izseljenec (pesem) F. Zate, Sudbury, Canada: Smrt starega pionirja Cv. A. K.: Naš koledar 1957 Toronto Yugoslav-Canadian Year Book Cvetko A. Kristan: Narodni in slovenski domovi, kulturna in družabna središča ameriških Slovencev Jože 'Zupančič: Med Litijo in Primskovim na Dolenjskem Po domači deželi Viktor Vozel: Nekaj besed o I. izseljenski delovni brigadi ]oie Zupančič: Prevodi slovenskih pesmi v angleščino Domovina na tujih Pero izseljencev Dom in družina Mladi rod Karel Grabeljšek-Gaber: Njena najtežja pot Naslovna slika: Litija (foto Putnik, Ljubljana) LOVENIJA VAS VABI. Med prvimi turisti, ki so letos obiskali Jugoslavijo, da bi občudovali njene pri-rodne lepote in zanimivosti, so, kakor vsa lej tudi rojaki iz ZDA. Tudi letos z vami naš skupen praznik, tolikimi željami, da bi po dolgih J videli stari kraj in pozdravili [tel j e in znance. Cas bi vranja med tudi letos 'izkoristili, da bi se do-spoznali z ožjo in širšo domovino, |šna je danes. se te želje bo tudi letos izpolnil sloven-polovaIni urad Putnik Slovenija. Vsak mesec bo pripravil šestdnevni avtobusni izlet po Sloveniji. 'Na teh izletih, ki 'bodo posebej organizirani za rojake iz ZD^, bodo z avtobusom obiskali slovenski letovišče ob Jadranu — Portor ljični kristalni svet v svetov stojnski jami. Skozi Ljublj vali na Gorenjsko, na Ble Bledu bo posebno doživetje za vožnja s čolni po jezeru na otok z vozovi v okolico Bleda. Od tam pa naprej na Štajersko: v sloveče naravno zdravilišče Dobrno in Rogaško Slatino in dalje na visoko zeleno Pohorje (910 m). Maribor, največje slovensko industrijsko središče, si bodo rojaki ogledali na povratku. V Ljubljani, kjer se bo izlet po šestih dneh zaključil, si boste ogledali še številne zanimivosti glavnega mesta Slovenije in se poslovili ob zvokih vesele polke in ubrane slovenske pesmi. SI o v end^^noto va trii urad Putnik Slovenija bo priredil rake izlete vsak mesec. V juniju bosta pa k;lr dva. Prvi bo odpeljal rojak^^^^^piDriafce 3. junija, drugi pa 27. junija. Rojaki, pri bo do prispeli v domovino kasneje, naj^e odločijo za izlet, ki bo kogar irt Vožnja iz Ljubija julija. Ker je za te izlete vsako leto i/Jedno veliko zanimanje, se pri- javite čimp ni ja, Ljublj j pismeno na Putnika Slove-a, Titova cesta 12, ali na Slo- vensko izseljensko matico. Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc — Izhaja dvanajstkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 3 dolarje, — Francija letno i>00 frankov, — Belgija letno 90 frankov, — Holandija letno 7 guld, — Nemčija letno 8 DM, — Italija letno 1000 lir, — Avstrija letno 40 šilingov, — Anglija letno 1 funt, — Avstralija letno 1 avstralski funt, — Argentina letno 30 pezov, — Jugoslavija letno 750 dinarjev. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/1. — Rokopisov ne vručanio. ST. 6 JUNIJ 1957 LETO IV. PREDSEDNIK REPUBLIKE 0 NEVARNOSTI JEDRSKEGA OROŽJA Poziv svetovnemu javnemu mnenju, naj se organizirano zavzame za prepoved nuklearnih poskusov, za zmanjšanje oboroževanja in za mirno reševanje mednarodnih problemov Ob 15. maju, jugoslovanskem Dnevu zmage, je predsednik Jugoslavije maršal Tito na prošnjo glavnega urednika Tanjuga povedal svoje mnenje o najbolj aktualni sedanji mednarodni nalogi. »Danes, 12 let po končani drugi svetovni vojni, mora človeštvo trepetali ne samo zaradi stalne nove vojne nevarnosti, temveč tudi zaradi posledic poskusov z atomskim in liidrogenskim orožjem za uničevanje. Globoko sem prepričan, da imamo zaradi te stalne in rastoče grožnje obstoju človeštva več razlogov kakor kdaj prej poudariti kot prvi skupni smoter vseh narodov sveta preprečevanje kakršnekoli nove vojne ali agresije. V tem pogledu se mora svet danes globoko zamisliti. Kadar gre za njegovo bodočnost, mora biti skrajno vznemirjen zaradi neprestanega tekmovanja v oboroževanju, zlasti zaradi atomskega in drugega orožja za množično uničevanje, katerega rušilna moč postaja vse večja. Izkušnje iz preteklosti in sedanja sredstva množičnega uničevanja jasno dokazujejo, da bi bila nova splošna vojna še strašnejša, totalnejša in bolj razdiralna, kakor je bila pretekla svetovna vojna, in da bi dejansko mogla imeti katastrofalne posledice za ves človeški rod. Res je medtem, da je vse človeštvo danes v mirnih okoliščinah neposredno ogroženo od posledic poskusov z atomskim in terinonuklear-nim orožjem. Toda velike sile, ki razpolagajo s tem orožjem za množično uničevanje in ki nosijo glavno odgovornost za stanje stvari v tem pogledu, žal vztrajno nadaljujejo poskusne eksplozije ne glede na razne proteste, zlasti tistih držav, katerih narodi so že občutili težke posledice takih poskusov, kakor n. pr. Japonska. Čeprav so med strokovnjaki še različna mnenja o stopnji nevarnosti zaradi nuklearnih eksplozij, vendar že vse bolj prevladuje sta- lišče, da imajo ti jjoskusi svoj učinek povsod — po vsej zemeljski obli, — nepobitno pa so bili ugotovljeni mnogi primeri težkih obolenj ljudi, kakor tudi posledic, ki morejo biološko ogrožati tudi bodoče generacije. Ne glede na možnost, ali se te posledice zanesljivo lahko ugotove že danes, že samo dejstvo, da se take grozeče posledice ne morejo zanesljivo izključiti, odvzema imperativno komurkoli pravico za take poskuse. ki zadevajo in težko ogrožajo ne samo lastnih nacionalnih ozemelj in lastnih državljanov, temveč tudi ozemlja in narode drugih držav in kontinentov. Spričo takega stanja stvari se ne more pomanjkanje zaupanja med državami, ki razpolagajo z nuklearnim orožjem, pa tudi nobeni drugi razlogi sprejeti kot opravičilo za nadaljnje poskuse. S svojimi grozečimi posledicami so eksperimentalne nuklearne eksplozije že zajele ves svet, ker te posledice ne obstanejo ob mejah med državami in ne upoštevajo politične razdeljenosti sveta. Preden bi se združili v smrti in porušenju, se mora svet združiti proti tej nevarnosti, ki ogroža vse človeštvo. Zaradi tega se jugoslovanski narodi in vlada, ki pozdravljajo in podpirajo brez pridržka važno akcijo znanstvenikov in znanstvenih krogov vrste držav, ne samo pridružujejo vse bolj odločnim zahtevam, da se mora to neodložljivo prenehati in da se mora nujno doseči mednarodna ureditev tega problema, temveč prav tako tudi jiozivajo vse vlade, politične, družbene in znanstvene organizacije, vse javne delavce in vse ljudi dobre volje — z eno besedo —, vse svetovno javno mnenje, naj se brez odlašanja mobilizira in organizirano zavzame za nujno pozitivno rešitev, namreč za prepoved nuklearnih eksperimentov, za zmanjšanje oboroževanja in mirno reševanje še nerešenih mednarodnih problemov.« KONGRES Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije 11. maja letos je bil v Ljubljani III. kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Ta kongres je v slovenskem javnem življenju vedno zelo pomemben dogodek, mnogim starim borcem, delegatom kongresa pa daje priložnost, da se vsake štiri leta srečajo o beli prestolnici naše republike in si podajo roke. Na večer pred kongresom so ljubljanske ulice še prav posebno oživele. Bivši borci, komandirji in komandanti so se veselih obrazov srečavali na ulicah. Objemanju in stiskanju rok ni bilo ne konca ne kraja. Še enkrat je prišla do izraza stara resnica: o boju in trpljenju sklenjeno prijateljstvo velja do groba! Naslednji dan je v veliki dvorani slovenske filharmonije, ki je bila vsa v cvetju in zelenju, podpredsednik vlade in predsednik ZB Ivan Maček pred zbranimi delegati prebral poročilo o delu organizacij ZB Slovenije v preteklih štirih letih. Ta dejavnost je bila bogata in pestra. Organizacije Zveze borcev so uspešno sodelovale v delu za napredek našega gospodarstva, mnogi bivši borci so sedaj direktorji tovarn, predsedniki delavskih soetov, kmečkih zadrug, zavzemajo vodilna mesta o delavskih sindikatih in drugih družbenih organizacijah in ustanovah. Vso skrb so organizacije ZB posvetile otrokom padlih borcev in žrtev fašizma. Otroci padlih partizanov prejemajo izdatno denarno pomoč, da se bodo lahko izšolali ali pa naučili poklica, ki jih veseli. S prvim januarjem 1958 bo izšel novi zakon o pokojninah, s katerim se bodo znatno povečale pokojnine bivšim borcem in partizanskim vdovam. Ker pa noben zakon ne more zajeti oseh, ki so potrebni pomoči, je zvezna vlada določila še eno milijardo dinarjev za pomoč bivšim borcem in vdovam, ki se nahajajo o slabem socialnem položaju. Velike in težke so žrtve, ki jih je naš narod moral dati za svojo osvoboditev. Za posledicami zadobljenih ran, bolezni in prestanega trpljenja je o zadnjih štirih letih zopet umrlo nad 2500 bivših borcev. Kongres je spomin umrlih tovarišev počastil o tihi žalosti z enominutnim molkom. Organizacije Zveze borcev so tudi v zadnjih štirih letih postavile mnogo dostojnih spomenikov padlim borcem po vsej republiki. Bilo je prav tako mnogo lepih svečanosti in pohodov partizanskih patrulj v razne partizanske kraje in vasi, v katerih so se bivši borci pogovorili z ljudmi, skupaj z njimi obujali spomine na težke a slavne dni narodnoosvobodilne borbe in jim pogosto izročili tudi lepa darila. Organizacije ZB Slovenije so tudi v obdobju zadnjih štirih let zbrale mnogo dragocenega zgodovinskega materiala, dokumentov in slik iz dni narodnoosvobodilne borbe in ga otele pozabljenju. In končno, organizacije ZB so vedno in povsod podpirale napore Jugoslavije za dosego trajnega miru in bratstva med narodi. V razpravi, ki je sledila, so posamezni delegati poročila o delu organizacij ZB Slovenije še dopolnili z novimi podatki. Delegati III. kongresa ZB Slovenije so se razšli s trdnim sklepom, da se bodo o bodoče še bolj borili za vsestranski napredek naše drage republike Slovenije in cele Jugoslavije, katero so z bojem in mnogimi žrtvami osvobodili izpod fašistične tiranije. 3z dni borbe za svobodo Miha Klinar Danes Danes nekoga iz host so prignali, gnali po ulicah so ga kot zver, nadenj kričali so in ga pljuvali., dokler ni sonce izkrvavelo v večer. V srcih je žalost ljudi zaskelela, mimo hodili so sklonjenih glav, on pa ponosen med rablji je stal, kri mu na čelu je kot zarja gorela. Velik je bil in ponosen o trpljenju, kakor da k zmagi bi šel in ne o grob, kakor da šel bi nasproti življenju, v daljne pokrajine, polne svetlob. V zarji razrasel se je čez dolino, velik in silen vse do neba, kakor da kazal bi pot do neba s svojim trpljenjem in bolečino. Ob letošnjem izseljenskem tednu v Makedoniji S.EZELA ki jo je prerodila svoboda Makedonijo, to najjužnejšo republiko Jugoslavije, so včasih imenovali »Vrata Orienta«. Ta naziv je tudi zaslužila s svojimi džamijami in minareti, ozkimi ulicami in bornimi, svojsko zgrajenimi hišicami ter z osem načinom življenja njenih ljudi. Svet je poznal Makedonijo po čudoviti lepoti njenih pestrih narodnih noš, njenih pesmih in plesih, pisanih ročno tkanih preprogah. po filigranskih umetninah iz tolčenega srebra. Da, tam se je čas ustavil. Dežela je bila kot Trnjulčica. ki spi. Pa je prišla vojna in z njo svoboda. Trnjulčica se je zbudila. Današnja Makedonija ne nosi več naziva »Vrata Orienta«. Svoboda' jo je popolnoma prerodila. Navedli bomo samo nekaj številk, ki bodo to najbolj jasno dokazale. Pred vojno je potrošnja električne energije znašala 7,2 kilovata na prebivalca, a danes nad 120. kilovatov. Čez štiri leta pa se bo ta številka povečala kar na 400 kilovatov! To je šestdesetkrat več kakor pred vojno. Pred vojno makedonske vasi sploh niso poznale elektrike, danes jo imajo že v 210 vaseh, čez nekaj let pa jo bo dobilo še 300 nadaljnjih vasi. Kamor koli te zanese pot, te pozdravijo visoki dimniki novih tovarn, moderna stanovanjska poslopja, ob katera se sramežljivo stiskajo stare hišice. Ne le v večjih krajih, ampak tudi po vaseh imajo danes moderne kinodvorane. Skopje je dobilo o zadnjih letih nad 1500 novih stanovanjskih zgradb, ki so jih zgradili zasebniki, po vaseh na Strumiškem polju je zraslo nad 3000 novih hiš. Največ je pridobitve pa so na kulturno prosvetnem področju. Ta dežela, kjer je bila še pred desetletjem nepismenost nekaj vsakdanjega, je dobila nad 600 novih šol, univerzo, ki ima nad 7000 slušateljev, 35 znanstvenih inštitutov, številna nova gledališča, bolnice in klinike. Število zdravnikov se je petkrat povečalo itd. Takšna je Makedonija danes — ta orientalska Trnjulčica —, ki se je prebudila iz stoletnih sanj, odvrgla pajčolane in zadihala iz polnih pljuč. Po njenih novih modernih Ulicah vre in kipi življenje, toda romantika je kljub temu ostala. Pozdravila vas bo iz svojevrstnih pročelij starinskih hiš v Ohridu, srečaii se boste z njo v starem samostanu nad Ohridskim jezerom in na vasi, ko vam bo mlad fant zaigral na gusle staro narodno pesem, medtem ko bo njegova mati, oblečena v staro kmečko nošo, predla prav tako kakor sta predli nekoč njena babica in prababica ... Ne bo vam žal. če boste o letošnjem Izseljenskem tednu obiskali to najjužnejšo republiko lepe domovine — Makedonijo. Marsikaj boste videli in doživeli. Kakšen bo vrogram prireditev, smo že pisali v prejšnji številki, zato ga ne bomo ponavljali. V Ohridu bodo gostje stanovali o novem reprezentativnem hotelu »Jugoslavija«, ki bo pran v tem času odprt za javnost. Na veselo svidenje v lepi, romantični Makedoniji! Dve arhitekturi, orientalska in evropska, sta se srečali v današnji Makedoniji. Na prvi sliki muslimanska mošeja poleg moderne zgradhe, na drugi sliki Prirodno matematična fakulteta v Skopju redi pomladi je prišla bela smrt V prvih, majskih dneh, ko je bilo sadno drevje v polnem razcveta im so ¡polja kar živo utripala od mlade bujne rasti, ki je obetala izredno lep pridelek, so vso Slovenijo nepričakovano zajeli hudi snežni viharji. Bela smrt je neusmiljeno opustošila sadovnjake, vinograde, polja ¿n diruge nasade. Za snegom sita prišla druga uničevalca — mraz in slana. Čeprav so se ljudje trudili na vse načine, da bi katastrofo čimbolj omilili, je vse le malo zaleglo. Po časopisih in radijskih navodilih so vse mrzle noči kurili in 'dimili po vinogradih in sadovnjakih, uspeh pa je bili kaj malenkosten. V šentjernej-ski občini na Dolenjskem računajo, da bo pri- delka v nizkih in visokih legah vinogradov le od '10 do 20 odstotkov, v 'Straži-Toplicah je pridelek do kraja uničen, v novomeški občini pa je slana uničila od 80 do 90 odstotkov pridelka v vinogradih. Med žiti je najbolj ¡trpela rž in pšenica, krompir in fižol sta osmojena. Sadja bo polovico, ponekod pa .tudi za 80 odstotkov manj. Veliko škode .so utrpeli nasadi tudi v trebanjski in mokronoški občini in v Kostanjevici, Podbočju, na Mirni pa so .nekateri predeli ostali, drugi pa čisto pozebli. ¡Podobno je bilo tudi drugod. Skoda zaradi snega, predvsem ,pa zaradi mraza sega v težke milijone in bodo posledice, kljub vsemu prizadevanju, še v prihodnjih letih težko odstranjene. JUGOSLOVANSKE ŽENE v jav.ne.tn ž.ivije.nju V kemičnem laboratoriju Pred vojno so imele ženske v Jugoslaviji kaj podrejeno vlogo v javnem življenju. To nam najbolj povedo številke, ki pravijo, da je bilo v stari Jugoslaviji zaposlenih okrog 1,133.000 oseb, od teh pa je bilo le 215.000 žensk. Med vojno so se ženske enako hrabro borile za svobodo. In s tem so si res zasluženo priborile tudi enakopravnost v javnem življenju. Danes se jugoslovanske žene zelo uspešno udejstvujejo na vseh področjih javnega življenja. Tudi to nazorno povedo številke. V vseh šolali, osnovnih in višjih se je po vojni zelo povečalo število učenk in študentk. Tako na primer je bilo na visokih šolah in na univerzah v letu 1958 in 1939 le okrog 4000 študentk, v letu 1954 do 1955 pa že 21.800. Jugoslovanke se uveljavljajo tudi v političnem življeniu. V organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva je od 38 do 45 °/o žensk, v okrajnih odborih dela do 12% žensk, v občinskih pa od 7 do 10 °/o. Okrog 100.000 žensk je članic delavskih svetov, svetov ljudskih odborov, upravnih odborov, šolskih, zdravstvenih in socialnih ustanov ter hišnih svetov. Število žensk v delavskih svetih še vedno hitro raste. Živahno se žene udejstvujejo tudi v zadružništvu. V Jugoslaviji je okrog 1200 sekcij, v katerih so včlanjene žene zadruž-niče. Dalje je okrog 900 ženskih društev, ki se ukvarjajo z gospodinjskim izobraževanjem in z reševanjem problemov mater in otrok. Poleg’ teh ima Jugoslavija tudi nad 1500 društev, ki skrbijo za otroke in njihovo vzgojo. V odborih teli društev prevladujejo ženske tako po številu kakor po aktivnosti. 4 JULIJA na sou> Euclid, Ohio ki imajo umivalnice in kopalnice, nadalje okrepčevalnica, v kateri zdravstveno osebje zauži/je med odmorom malico in se pogovori med seboj v svojem delu An izkušnjah. Zelo lepo je opremljena tudi dvorana za predavanja, ki jih iizpopoiinjujeljo zdravstveni filmi. V tej dvorani bo vse zdravstveno osebje poliklinike s pomočjo raznih predavanj, tečajev in zdravstvenih filmov izpopolnjevalo svoje strokovno znanje. Ko so zdravstvene Oblasti v (Ljubljani gradile polikliniko, niso pozabile tudi na zdravstveno vzgojo bolnikov samih. V ta namen so na glavnih hodnikih, ki iso zelo široki in svetli, pritrjene priprave za montažo panojev, fotomontažo itd. S pomočjo teh priprav bodo strokovnjaki seznanili paciente z raznimi boleznimi in načinom zdravljenja teh bolezni, katerih bistvo mora danes poznati vsak človek, tako da bo tudi sam aktivno sodeloval pri ¡zgodnjem odkrivanju in pravočasnem zdravljenju te ali one bolezni. Ob koncu moramo omeniti iše, da bo ta nova zdravstvena ustanova, ki so jo zdravstvene oblasti ljubljanskega okraja z veliko podporo ljudske oblasti zgradile za slovenskega ¡delovnega človeka in njegovo zdravje, tudi odlična učna baza za vzgojo bodočih zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra. Študenti medicine, študentke višje medicinske šole, bolničarji itd. bodo v novi polikliniki s praktičnim delom uspešno izpopolnjevali svojo ¡strokovno izobrazbo za čimbolj uspešno opravljanje poklica, ki so si ga izbrali zato, da bi pomagali bolnemu človeku in mu v času njegove bolezni lajšali trpljenje ter pripomogli, da čimprej ozdravi. E. K. Ameiiško-slovenski dnevnik V številki 6-t svojega 40. letnika z dne I. aprila 1956 je sporočil clevelandski ameriško-slovenski dnevnik »Enakopravnost«, da preneha izhajati in da je odstopil svoje naročnike naprednemu slovenskemu dnevniku Prosveti v Chicagu, ki ga izdaja Slovenska narodna podporna jednota. Po dogovoru z njo bo v Prosveti odslej posvečena tretja stran pod naslovom »Enakopravnost« novicam iz Clevelanda in okolice, kajti iz teh krajev je imela »Enakopravnost« največ naročnikov. »Enakopravnost« je izdajala ameriško-jugoslovenska tiskovna družba v Clevelandu, ki ima tam tudi svojo tiskarno in bo ta tiskarna poslovala še naprej. List je moral prenehati z izhajanjem zaradi vedno manjšega števila naročnikov (stari priseljenci umirajo, mladina pa ni več vešča slovenskega jezika) ter zaradi naraščajočih stroškov. Prosveta je že v številki z dne 1. aprila objavila prvič posebej clevelandske vesti. »Enakopravnost« je izhajala 39 let. Ves čas je bila dnevnik (izhajala je šestkrat ali petkrat tedensko). V začetku je bila glasilo slovenske svobodomiselne podporne zveze, potem pa je izhajala kot »neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki« ter je imela tudi tak podnaslov. Urejali so jo Janko N. Rogelj, Louis F. Truger, Anton Šabec, Zvonko Novak, Vatro J. Grili (več kakor 20 let), Ivan Jontez, Mary Ivanush, Ivan Boštjančič ter Lojze Čampa. List je veljal ves čas kot napreden in svobodomiseln, pri volitvah pa je nekajkrat celo priporočal socialistične kandidate. Bil je glasilo clevelandskih Slovencev in uradno glasilo Progresivnih Slovenk Amerike. Teh 39 let je »Enakopravnost« izhajala z žrtvami vseh, ki so pri njej sodelovali. Pogosto so uredniki ostali brez plače ali pa so dobili plačo v obveznicah (delnicah) ameriško-jugoslo- »Enakopravnost« ne izhaja več vanske tiskovne družbe »Enakopravnost«. Eno celo leto je bil urednik obenem tudi stavec ter je list pisal in urejal ob stavnem stroju. Deset let pa so bili uredniki redno zaposleni drugod, dnevnik »Enakopravnost« pa so urejevali kot svoje postransko delo. Težko si predstavljamo vso to požrtvovalnost in odrekanje, s katerim je »Enakopravnost« kot list, ki za seboj ni imel nobene lastne organizacije kot izdajatelja ali lastnika, uspel vzdržati celih 39 let. Pri vsem tem pa je »Enakopravnost« mnogo pomagala pri delu naprednih slovenskih društev v Clevelandu in okolici in ima za slovensko društveno, zlasti še kulturno življenje premnogo zaslug. Med prvo svetovno vojno je podpirala socialistično usmerjeno jugoslovansko republikansko združenje, med drugo vojno pa Slovensko ameriški narodni svet (SANS) in prizadevanja za pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju v domovini. Prav tako je podprla vse številne akcije za pomoč domovini ali posameznim njenim ustanovam. »Enakopravnost« si je v zgodovini slovenskega naprednega gibanja v Ameriki pridobila častno mesto. Posebne zasluge ima za Cleveland in okolico. Vsakdo, ki se zaveda položaja naprednih ameriških Slovencev, more samo obžalovati, da je naš napredni živelj prišel že tako daleč, da se je število naših listov moralo zmanjšati še za ta napredni dnevnik. Toda pravilno je načelo rojakov v Ameriki, ki pravijo, da bodo dalje vzdržali, če bodo združeni in s tem močnejši, kakor pa bi mogli vzdržati razcepljeni. »Enakopravnosti« se bodo ameriški Slovenci vselej spomin fali s hvaležnostjo, a chi-caška Prosveta ima zdaj toliko večjo odgovornost za pravilno usmerjanje življenja in udejstvovanja naprednih rojakov v Ameriki. Cv. A. K. Josephina Tratnikova o domovih za ostarele rojake V »Enakopravnosti«, ki je nedavno prenehala izhajati, piše v številki od 28. februarja rojakinja Josephine Tratnik obširno o domovih za ostarele rojake, to je o problemu, ki je v zadnjem času zelo razgibal naše rojake v Ameriki. V svojem članku pravi med drugim, da je v Clevelandu, kjer živi največ naših rojakov, že nekaj let poseben kampanjski odbor, ki naj bi zbral razne podatke ter napravil načrt in zbral sredstva za zidavo ali nakup ustrezajočega poslopja. Rojak Blaž Novak, predsednik tega odbora, je že napravil pravila in načrt, ki je bil razposlan društvom, pa nanj žal ni bilo zadostnega odziva. Ta odbor si je ogledal tudi dom za stare ljudi vvelškega pokolenja — National Welsh Home for the Aged, ki je na Center Ridge Road, v Rocky River v Ohiu. Ta dom vzdržujejo in upravljajo žene članice Womens Welsh Clubs of America. Prvi klub je bil ustanovljen že leta 1911 in so te žene takrat takoj pričele z zbiranjem sredstev za nakup ali zidavo doma. Sedaj imajo že 46 klubov širom dežele in zastopnice teh klubov poročajo letno na konvenciji o svojem delu. Zadnja konvencija je bila lani julija v Clevelandu. Pred 45 leti so v ta namen preuredili velik privatni dom, v katerem je bilo v začetku prostora za 14 oskrbovancev. To poslopje je bilo kmalu premajhno in so kasneje kupili večje posestvo, kjer so se oskrbovanci ukvarjali s kmetijstvom in rejo domačih živali. Kmalu se je pa izkazalo, da se to ne izplača, ker oskrbovanci teh del niso zmogli. V tem zavodu se zdaj nahaja 32 oskrbovancev v starosti od 74 do 90 let. Na izpraznjena mesta pa čaka novih 14 prosilcev. V dom sprejemajo samo prosilce wel-škega porekla. Vsak oskrbovanec mora položiti 1000 dolarjev v gotovini in je prvih 6 mesecev na preizkušnji. Poslopje s pohištvom, ki je jekleno, je stalo skupaj 350.000 dolarjev. Dom ima 28 sob, od teh je 24 za enega stanovalca, štiri pa za poročene dvojice. Dom je moderno urejen, ima prekrasno družinsko sobo, veliko lepo jedilnico, kopalnice, pralnico itd. V zavodu jc stalno zaposlenih 7 ljudi. Kampanjski odbor slovenskih rojakov v Clevelandu za gradnjo doma za ostarele je v skladu za dom imel ob koncu leta 1956 v gotovini 636.96 dolarja, zbranih od društev, od posameznikov pa 2960 dolarjev in dva zavarovalninska certifikata v vrednosti 2000 dolarjev. Čeprav ta Rojakinja Tratnikova lani na obisku v Zavodu slepe mladine v Ljubljani skupna vsota ni posebno velika, je za začetek kar lepa. Rojakinja Tratnikova se strinja z željami mnogih rojakov, ki jih izražajo v dopisih, da bi Slovenska narodna podporna jednota podprla to akcijo za gradnjo doma. Pravi, da bi bila dobra vsaj moralna podpora, če ne bi bilo mogoče nuditi gmotne. Kampanjski odbor se je 28. novembra lani udeležil konference Retirement Housing, ki jo je sklicala Welfare Federation of Cleveland, Cleveland News, Plain Dealer in Press, Cleveland Chamber of Commerce itd. To je bila prva konferenca te vrste; predsedoval ji je Einar G. Carlson, načelnik dobrodelne federacije v Clevelandu. Konferenca je bila zelo zanimiva. Na njej so razni govorniki razpravljali, kako je mogoče dobiti posojilo za privatne domove, institucije ali zavode. Tako je KAKO ŽIVIMO V NEW SMYRNA BEACH Tukaj nas je kar dosti Slovencev. V zadnjih letih pa prihajajo vedno še novi. To so predvsem upokojenci, ki jih privabljajo lepi kraji in toplo podnebje. Kakor kaže, bomo kmalu imeli tukaj drugo slovensko metropolo, ne pa samo v našem starem Clevelandu. Lepo nam je tukaj, le želimo si še kakšnega razvedrila. Veselilo bi nas, če bi nam mogli svetovati, kako in kje bi dobili kakšen film ali slikei »slide-s«, ki bi jih kazali s projektorjem v našem Slovenskem domu v Samsuli, kamor vsi Slovenci zahajamo. V Samsuli in okolici živi veliko naših farmarjev. Ob sobotah in nedeljah se srečamo z njimi v Slovenskem domu, kjer si v prijateljskih pomenkih krajšamo čas. Radi tudi balinajo in plešejo. Seveda si ne mislite, da so to morda kakšni veliki ameriški farmarji. Imajo od tO do 50 akrov zemlje, kjer pridelujejo največ zelenjavo. Tukaj začno saditi v septembru in gre kar naprej do junija. V poletni vročini je treba vrtove pridno zalivati, sicer ni s pridelkom nič. Tukaj imamo 70 do 80 stopinj Fa-renheita na dan. Ponoči je hladneje. Včasih pa tudi k nam zaide kakšen mrzli val, da nas pošteno zebe, tembolj, ker smo vajeni na toploto. Vseokrog so veliki nasadi oranž, limon, »gra-pefruita« in drugega južnega sadja. Škoda, da je tako daleč do vas, da bi bili deležni tega dobrega in lepega sadja, ki je seveda tukaj n. pr. Frank C. Heinish iz Nebraske opisal, kako financirajo in gradijo pri Učiteljski zadrugi v njihovi državi; Carl Minick, predsednik New Jersey Builders Association je govoril o gradnji cenenih enodružinskih hiš za upokojence. Arhitekt R. F. Hastings je opisal, kakšne načrte še imajo in kako so zgradili presbiterijansko vasico v Detroitu. Največ pozornosti so vzbudila izvajanja predsednika Lavin Retirement Plana iz Miami Beacha v Floridi, ki je moral odgovor-jati na številna vprašanja. Žal se je največ govorilo o gradnji hiš ali skupnih naselij za oskrbovance, ki so v dobrem finančnem stanju. Le Charles Lavin je govoril o domovih za ostarele z majhnimi dohodki. Retirement Plan ima že pet takih domov ali zavodov, šesti pa je bil odprt 1. januarja letos v Floridi na posestvu pokojnega Johna Rockefellerja. V teh zavodih ali hotelih, kakor jih je imenoval govornik, velja oskrbovanca stanovanje in hrana od 65 do 85 dolarjev mesečno. Govornik je dokazal, da se tudi pri tako nizki ceni lahko oskrbovancu nudi udoben topel dom, ustanova pa s tem kljub temu doseže primeren dobiček in lahko v doglednem času kupi še kakšno posestvo in ga preuredi v enak zavod ali hotel. V kampanjski odbor za gradnjo doma naših starih in osamelih rojakov je bil za predsednika ponovno izvoljen Blaž Novak, dalje Ivanka Schiffrer in Josephine Tratnikova. Izvolitev je bila na letni seji odbora farme SNPJ, ki je bila 18. januarja 1957. Ob koncu svojega poročila pripominja rojakinja Tratnikova: »Veliko pomoči je že bilo zbrane za našo staro domovino in mislim, da je prišel čas, da se zganemo in nudimo drobtinico tudi našim starim rojakom tukaj, od katerih je imela večina prav trdo življenjsko pot.« zelo poceni. Jabolk, ki jih imamo v starem kraju toliko vrst. pa tukaj ni. Dobivamo jih s severa. Tudi slive, grozdje, hruške in takšno sadje tukaj slabo uspeva, zato pa imamo več našega »tropičnega sadja«, kakor mu pravimo tukaj. Naš kraj je ob morju, kjer nekateri naši upokojenci tudi pridno ribarijo. Mnogi kar cele dneve preslonijo ob vodi, toda dosti ne ujamejo. Za to bi bilo pač treba iti s čolnom na morje, kar pa naši ljudje ne store. Saj ribarijo bolj za zabavo. r . . .. „ J Luise A. Margon Že sedaj zbiramo naročila za »Slovenski izseljenski koledar« za leto 1958. Da bi olajšali delo našim dosedanjim zvestim naročnikom, smo razposlali tiskane naročilnice. Vse naročnike Slovenskega izseljenskega koledarja za leto 1958 prosimo, da nam izpolnjen odrezek poštno obratno vrnejo na naš naslov ali pa. da ga pošljejo zastopniku SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA n svojem okrožju. Prednaročila sprejemamo do 51. avgusta tega leta. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Ljubljana, Cankarjeva 5 loan Zorman, Cleveland Izseljenec Začuden gleda svojo rojstno vas. Obhodil je vse meje in stezice, poljubil s srcem polja in gorice, poslušal ptice sred zelenih jas. In srečal je prijatelja, soseda, tovariša iz davnih mladih dni. Z besedo ne ujema se beseda, nekdanjega sozvočja v srcih ni. Nič več ni to njegova vas domača, nič več njegovi niso to ljudje — skrivnosti svoje živo se zave: čez ocean k uspehom duh se vrača. In vendar žge ga pelin-cvet, bridkost, vzdihuje: kje je srečni dom privida, ki vabi vanj nevidna lepa Vida? Nikjer več? To bila je le mladost? ... Iznova v trušču tujega sveta mu trudna misel v daljno vas hlepi, in pesem večnih romarskih želja bolestno v srcu ranjenem zveni. Vače pri Litiji Zdaj mu odpeva dvoje domovin in med obema se mu tre življenje, k obema vabi, kliče hrepenenje — v obeh je zemlje sin brez korenin. A naj nestalna, trudna misel roma, hlepi zdaj onstran, zdaj tostran morja, bedi spomin ob mladi sliki doma, kot večna luč svetlika v dnu srca. Smrt starega pionirja Upam, da ste prejeli ček za 5 dolarjev, ki sem ga poslal 11. januarja za dve ponovni naročnini za »Rodno grudo« zaine in za Rosie Marolt. Naknadno pošiljam še en dolar, ker se je letos naročnina zvišala. Iz naše okolice bodo letos trije rojaki in ena rojakinja obiskali stari kraj. To so mr. in mrs. Grdina, F. Lenarčič iz Garson Mihe, V. Steklasa iz Zilda. Želimo, da bi se dobro imeli in prinesli s seboj lepe spomine. V naši naselbini smo spet izgubili enega naših starih pionirjev Johna Stariho. Umrl je 22. marca letos v General Hospital v Toronto. Prepeljan je bil v Sudbury, kjer smo ga pokopali 25. marca. Pokojni je bil star šele 5-1 let. V Kanado je prišel 1. 1928 iz Semiča v Beli krajini. Zadnja leta. zlasti odkar je bil upokojen, je stalno bolehal. Leta 1955 je obiskal z ženo stari kraj in ni niti slutil, da je takrat njegova noga zadnjikrat stopila na domača tla. Za njim žaluje soproga Lojzka, brat in pet sester, od katerih živita Kristina in Rosie v Clevelandu. Ikaj mu bo lahka kanadska zemlja, vsem njegovim pa moje sožalje. (Toplo sožalje izreka svojcem tudi Slovenska izseljenska matica!) F. Zaic, Sudbury, Canada TORONTO - YUGOSLAV CANADIAN YEAR BOOK Zveza jugoslovanskih Kanadčanov in list »Jedinstvo« v Torontu sta izdala jugoslovansko-kanadski »Naš koledar 1957«. V koledarju je zbranega na 147 straneh poleg koledarskega dela precej raznega gradiva: pesmi, črtice, članki, razni koledarski podatki in zanimivosti v vseh jugoslovanskih jezikih. V slovenščini sta pesmi Antona Aškerca »Pesem slovenskih delavcev v Ameriki« (s sliko) iin Otona Župančiča »Tiho prihaja mrak«. Branimir Žganjar je pa prispeval v hrvaščini prikaz »Prešernov praznik«. Zanimive so pesmi hrvaškega izseljenskega naprednega pesnika in borca Petra Mračevica, ki je umrl 31. oktobra 1956 v Vancouveru. Nekaj prispevkov je v angleščini, tako tudi daljši članek Yugoslavia. V koledarju je tudi precej slik. Med vsebino pa pogrešamo več poročil in gradiva o življenju in delu kanadskih Jugoslovanov. Urednik koledarja ni naveden. Co.A.K. atodni iti s to o ans ki ? o mo o L kulturna in družabna središča ameriških Slovencev Trije Slovenci — klub, sedem Slovencev — društvo. Tak je že stari pregovor, ki dobro opisuje družabnost Slovencev. Slovenci nismo samotarji, marveč ljudje, ki se radi družimo s prijatelji in znanci. To lastnost so prinesli s seboj naši izseljenci tudi v novo domovino. Kakor hitro so se v kakem kraju ustalili in se jih je tam naselilo večje število, so že pričeli iskati priložnost za ustanovitev slovenskega društva ali kluba. Seveda so ta društva potrebovala primernih prostorov za shajanje, za družabne in kulturne prireditve itd. Sprva so bile to razne gostilne (saluni), zatem cerkvene dvorane in podobno, marsikje pa tudi zasebna stanovanja. Ko pa je pričelo število slovenskih priseljencev v posameznih naselbinah naraščati in se je temu primerno razvilo tudi društveno življenje, so slovenski rojaki pričeli misliti na lastne zgradbe, ki bi dajale streho slovenskim društvom ter njihovemu kulturnemu in družabnemu udejstvovanju. Ustanovili so pripravljalne in gradbene odbore in so po načelu »kamen do kamna« oziroma v danem primeru »cent do centa, dolar do dolarja« — zbirali sredstva za gradnjo povsem novih ali za prezidavo že obstoječih domov in dvoran. Pri gradnji teh domov se je pogosto pokazala res vzorna sloga Slovencev posamezne naselbine in njene okolice, ki so storili z združenimi močmi vse, da bi čimprej imeli svoj dom. spomenik slovenske podjetnosti, vztrajnosti in žilavosti. Danes je v Združenih državah že več kakor 100 slovenskih domov in večjih dvoran, pri čemur pa niso vštete cerkvene dvorane, ki nimajo tudi odrov. Še vedno pa zidajo nove domove ali obnavljajo ter povečujejo stare. Samo v Clevelandu in bližnji okolici je devet slovenskih domov. Zanimiva so različna imena, ki jih imaio ti domovi, vendar vsa ka-žeio na slovenski, jugoslovanski, narodni in delavski značaj teh domov. Domove ustanavliajo večinoma v obliki delniških družb, ker v ZDA nimajo posebnega zadružnega zakona in imajo tudi zadruge pravno obliko delniških družb. Na čelu jim je direk-torij (uoravni odbor). Enkrat na leto imajo letno sejo (nekak občni zbor) delničarjev, na katerem razpravljajo o delu in stanju doma v preteklem letu. izvolijo nov direktorij in razpravljajo o nadaljnjem delu. V domovih so prostori slovenskih kulturnih, podpornih in drugih društev, v vsakem je tudi gostilna ali pivnica, ki pomaga pri vzdrževanju doma. Posebni gospodinjski in ženski odbori pa skrbijo za ugodje gostov ob raznih prireditvah. Mnogi domovi imajo tudi nekaka »hišna« kulturna društva, ki s svoiimi prireditvami privabljajo goste v dom. Kako zelo cenijo ameriški Slovenci svoje domove, naj pokaže posvetilo, ki ga je napisal ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman v spo- Slovenski narodni dom v Clevelandu na St. Clair, minsko knjigo Ameriško-jugoslovanskega centra v Euclidu pri Clevelandu (tako se ta dom imenuje) ob njega slovesni otvoritvi 25. aprila 1950: Slovenski dom srčno pozdravlja: Slovesen dan naš rod proslavlja, Cez tujo plan naš spev odmeva in svetu smelo razodeva, da rod slovenski še živi in verno jezik svoj časti. O tem. kje so ti domovi, kako so veliki in podobno, v tem prikazu ne bom govoril. O posameznih domovih smo že pisali v »Kodni grudi« in. v slovenskih izseljenskih koledarjih, skupni pregled pa je v knjižici »Gospodarsko udejstvovanje slovenskih izseljencev«, ki jo je lani izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Prav zanimivo pa opisuje življenje v enem takih domov univ. prof. dr. Anton Melik v svoji knjigi »Amerika in Ameriška Slovenija«. Slovenski domovi so važni tudi za ohranitev slovenskega življa v Ameriki, saj pospešujejo zbiranje slovenskih roiakov obenem z njihovim kulturnim delom. V njih je združeno poleg tega še sodelovanje slovenske mladine drugega in tretjega rodu in tam dobiva naša mladina globljo zavest o pripadnosti k slovenski narodni skupnosti kot matičnemu narodu svojih staršev ali starih staršev. Ti domovi pa polagoma preraščajo ozek slovenski okvir. V njih se zbirajo tudi izseljenci jugoslovanskih in drugih narodov, ki so prijatelji in sodelavci naših rojakov. S tem postajajo obenem prostor, v katerem se povezujejo izseljenci posameznih narodnosti med seboj. Tako se polagoma podirajo in odstranjujejo pregrade med posameznimi narodnostmi ter se ustvarja sožitje izseljencev ob izseljencih. To je seveda v veliko korist bratstvu in sporazumevanju med narodi ter težnji po ohranitvi svetovnega miru. Zaradi tega varujejo ameriški rojaki svoje domove budno in skrbno, jih povečujejo in gradijo po potrebi še vedno nove. Tudi pri gradnji teh domov so rojaki dokazali, kako se v polni meri zavedajo besed, ki jih je v neki svoji pesmi napisal njihov rojak, slovensko ameriški pesnik Ivan Molek: Jaz sam — nič, ti sam — nič, on sam — me. Mi vsi — moč, mi vsi — bič! Cvetko A. Kristan ed cCifijo in @rimskovim na 3)olenlskem Nekaj zapiskov o pokrajini, od koder je šlo mnogo rojakov po svetu Pred prvo svetovno vojno, za časa stare Avstrije, je bil litijski oikraj zelo pasiven. Male kmetije na slabi zemlji niiso mogle preživi jati številmih družin. Zato je odhajala mladina v sveit, po 'Starem relku: s trebuhom za kruhom. Slovenski delovni človek se je s svojo žuljavo roko povsod uveljavil. Dobivam pisma od mnogih rojakov, napisana so dostikrat s trdimi potezami, a iz njih veje mehkoba in nežnost človeka na tujem, ki hrepeni v mislih po rojstnem kraju. Vse ga zanima, kar je novega v stani domovini. Pred menoj je pismo mns. Mary Gorišek iz Clarkisvillea v Pa. Rojena je leta 1887 v vasici Obla gorica, med Litijo in Primskovim na Dolenjskem. Zdaj že končuje sedmi življenjski križ in še zmeraj prebira »Rodno grudo«, koledar Slovenske izseljenske matice in druge slovenske liste. Bodri me, naj bi še večkrat kaj pisal o naših zasavskih in dolenjskih vasicah, njih delu, napredku in življenju. Želi si tudi slik iz znanih krajev. Nedavno sem napisal članek, da je mala zasavska hribovska vas Štanga nad Litijo dobila Prosvetni dom in da v njem že nastopajo domača dekleta in fantje z igrami in petjem. Mrs. Mary Gorišek je bila tega napredka tako vesela, da je po štangarski rojakinji mrs. Francki Vehar poslala Prosvetnemu društvu v Štango 2 dolarja. Mladimi v Štangi je bilo to v priznanje za delo in nadaljnjo pobudo. Da zadovoljim mrs. Gorišek in druge rojake iz teli krajev, bom napisal nekaj pripomb, ki sem jih videl zadnji čas, ko sem obiskal kraje med Litijo in Temenišfco dolino. Primskovo, Obla gorica in ves okoliš spada zdaj v veliko litijsko občino, imenovano tudi komuno. Meri Litija 23.000 ha in šteje 14.000 prebivalcev. V vsej občini je 13 osnovnih šol in 2 gimnaziji: ena je v .Litiji, druga v Gabrovki (pred vojno imenovana Sveti Križ nad Litijo). Na Primskovem imajo sedaj tudi redno osnovno šolo. Ko je bila mrs. Mary še dekle, so imeli tam le zašililo šolo, kjer je poučeval včasih župnik; v taki neredni šoli seveda mladina ni mogla tako napredovati, kakor danes, ko se 'ljudska skupnost trudi, da bi dobila mladina čimveč znanja in pravilne vzgoje. Ko je bila Mary še dekletce v domačih hribih, so ljudje svetili s trskami ali s petrolejem, tako imenovanim smrdljivec. Zdaj pa kažejo električni drogovi, speljani po Temenišlki dolini in po hribih okrog Litije in Šmartno, da napredujejo tudi preproste kmetije, kjer svetijo z elektriko, mnogim prinašajo razvedrilo,. pouk in glasbo tudi radijski aparati, ki jih je po naših hribovskih vaseh že| precej. V zadnjem čaisu si prisluži že tudi šolska mladina vsako leto po kak tisočak za zdravilne rastline. Po travnikih, jasah in gozdičih okrog Bukovja, Mulhov, Jeznega vrha, Grmad, Oble gorice in drugih vaseh in zaselkih raste precej zdravilnih rastlin. Te odkupuje GOSAD .(podjetje za odkup gozdnih sadežev v Ljubljani) in jih poltem predelajo v zdravila, ostanek pa prodajo v inozemstvo za devize. Vse nabrane zdravilne rastline odkupuje najbližja Kmetijska zadruga v Veliki Kostrevnici. Oni dan šem bil v trgovini te iKZ, ko je spretni, poslovodja Stane Menegalija sprejemal od mladih in starili nabiralcev .zdravilne rastline za GOSAD. Kmetijska zadruga Velika Kostrevnica odkupuje tudi les in druge pridelke. Na zadnjem občnem zboru so ugotovili prav lep napredek in so odrinili spet nekaj milijonov v gradbeni sklad za prepotrebni Zadružni dom v tej napredni dolini. Ljudje iz teh krajev rede živino in goje sadje. Češnje, gobe, kostanj, jajca, grozdje' in druge pridelke prinašajo stalno na živilski trg v Litijo. Litija, kjer je sedež občine, predilnice, velike lesne industrije, ima zmeraj več prebivalcev in za njih preskrbo se briga devet kmetijskih zadrug iiz te velike občine. iS prizadevnim delom zdravimo rane, (ki jih je povzročil okupator. Vsi li našteti kraji so bili itied drugo svetovno vojno na nemšiko-iitalijamski meji, zato je Nemec dal v začetku decembra izseliti ves ta obmejni okoliš. Takrat so bile uničene mnoge domačije. Rojstna hiša iMary Goriškove v Obli gorici — ona se je pisala kot dekle Krašovec, pri hiši pa se je reklo pri Kovaču —, je tedaj doživela čudno usodo. Hiša je prišla pod Nemca, kozolec in gospodarska poslopja pa na jug pod Italijane. Okupatorji pa so vse s hišo vred požgali in porušili), drevje posekali, prav talko, vinograd. Talko je fašizem uničil prijetno domačijo,-kjer je preživela Mary Gor iš ek-Kov ače v a svoja • mlada leta. Take žalostne usode pa so doživele mnog’e naše domačije med Litijo in iPriimsko-vim; čas pa celi — po zaslugi pridnih rok -tudi) te težke rame. Jože Zupančič, Litija PO DOMAČI DEŽELI... Slovenski oktet na turneji v Italiji. Slovenski oktet je 1?. aprila s 'koncertom v Trstu zaključil nadvse uspešno pevsko turnejo po Italiji. Povsod, kjerkoli so iti odlični slovenski pevci nastopili, so bili deležni nadvse laskavih priznanj, ki so jih dali slovenski pesmi umetniško najbolj razvajena publika v Evropi in najrazličnejši kritiki. Neki sivolasi profesor v Acirealu je dejal: »Če bi vsi narodi pošiljali po svetu poslance vaše vrste, ,bi bil miir v mnogo bolj zanesljivih rokah.« Trebnje dobe novo železniško postajo. Z gradnjo bodo začeli v kratkem, končana pa mora biti najkasneje do julija prihodnjega leta. Postaja bo veljala okrog 30 in poli milijona dinarjev. 50-letnico je praznovalo gasilsko društvo v Otočcu. Obenem je praznoval najstarejši član Franc Florijančič 50-letnico dela v društvu. Nov cenen tip šivalnega stroja je za 1. maj izdelalo podjetje »Mirna« v Mirni na Dolenjskem. Glava stroja je na stojalu, izdelanem iz brezšivnih cevi. Podjetje »Mirna« se hitro razvija iu veča proizvodnjo. V kratkem bo začelo izdelovati tudi pogonske motorje za električne šivalne stroje. Podjetje si gradii novo stavbo, kjer bo lahko zaposlilo še več delavcev in seveda še povečalo proizvodnjo. Nova tekstilna tovarna v Metliki »Beti« je nedavno poslala na trg svoje prve' svilene pletenine. Doslej je tovarna izdelovala le pletene izdelke iz volne in bombaža. Izračunali so, da bodo dnevno izdelali najmanj 1300 kosov ženskega svilenega perila. Podjetje zaposluje doslej 136 ljudi. V Črnomlju se v prostorih nekdanjega pletilnega podjetja poleg pletilstva sedaj lepo uveljavlja remontna delavnica, iki popravlja in usposablja pletilne stroje, poleg tega pa izdeluje člene za pogonske verige pletilnih strojev, ki so jih prej uvažali. V šentjernejski občini bodo letos začeli z gradnjo nove šole v ZamCšikem. Važna pridobitev bo tudi preurejena cesta proti Novemu mestu in Krškemu. ¡Na desnem breg.u Krke pri Kozarjih bodo nadaljevali z melioracijami. Osušili bodo nad 700 ha zamočvirjene zemlje. Za ta dela je letos na razpolago 3 milijone dinarjev. Vas Mihovo bo dobila vodovod. Dalje bodo nadaljevali z gradnjo ceste iz Cerovega loga proti Gorjancem po dolini Pendirjevke. Izdelujejo pa načrt za gradnjo ceste, ki bo povezala šfcoci-jansko in šentjeirnejsko dolino, kar bo zelo pomembno v gospodarskem in turističnem pogledu. Pesnik in dramatik Pavel Golia, ki je po rodu iz Novega mesta, je nedavno praznoval 70-letnico. V Novem mestu so mu priredili prisrčno slovesnost, kii so se je udeležili številni predstavniki kulturnih ustanov in drugi javni delavci. Jubilant je iprejel ikot darilo Novega Velike Lašče Višnja gora Slapovi Krke mesta leipo umetniško sliko, delo Božidarja Jailtca. V študijski knjižnici v Novem mestu pa je 'bila ob tej priložnosti urejena irazstava pesnikovih del. Strašna nesreča z mino. Trije fantiči z Dob-lioke gore, 14-let-ni Alojz Culim -ter ll-letni Jainbo iin 5-letni Franc Rom so pri nabiranju starega železa pri Bistrici naleteli na mino, ki je eksplodirala in vse tri ubila. 1. maja je stekel električni tok po podmorskem električnem kablu visoke napetosti, po katerem bo dobival otok Sol ta v Dalmaciji električno energijo. Kabel so položili na morsko dno med otokoma Bračem in Šol-to lani ob koncu leta in je dolg 1250 metrov. To je prvi podmorski električni 'kabel visoke napetosti, izdelam v Jugoslaviji. Delo društev in organizacij pri Sv. Gregoriju je zelo razgibano. 'Prosvetno društvo »Slemena« je uprizorilo že več dramatikih del, imeli ¡pa -so tudi pevski koncert. 'Ob denarni pomoči kmetijske zadruge bodo letos izgradili vodovod, sadno sušilnico in obnovili prosvetni dom. Maja so dokončali prvi del gradnje vodovoda v Loškem potoku, ki ibo z vodo oskrboval Hrib in Travnik. Takoj bodo nadaljevali z gradnjo in ne bo dolgo, ko bo imel ves Loškii potok zdravo ipitn-o vodo. Za gradnjo prispevajo naj več tamkajšnje kmetijske zadruge, obema, lepo vsoto pa je prispevala tudi država. Kmetje tudi ne drže križem roke, do isedaj so prispevali že nad 800 m3 -lesa. Ribnica je v zadnjih letih močno napredovala. V vojni je bil večji del trga porušen, sedaj pa so na teli prostorih sezidali nove stavbe. Zgrajen je bil zadružni dom, ki po sv-oji velikosti in gradnji prekaša vse ribniške -hiše, dalje več lepih stanovanjskih stavb. Posebno ponosni so Ribničani na novo- želleznilš-k-o postajo, katere sliko smo -objavili v prejšnji številki našega lista. Poleg podjetij zelo veliko gradijo tudi obrtniki, uslužbenci iu kmetje. V Sodražici imajo poseben obrat, ki mu pravijo »Destilacija olja«. V tem obratu, ki je las-t kmetijske zadruge, predelujejo smrečje, tak-o da iz njega -dobivajo eterična olja. Ta obrat, ki šteje samo sedem ljudi, je v lanskem letu napravil 3 milijone dobička, katerega bodo uporabili :za gradnjo novih prostorov. Kmetje pa pridno vozijo smrečje, katero je navadno propadlo v gozdu ob poseku iglastih direves. Letos bodo pričeli z gradnjo ceste na Travno goro. Ta cesta bo -odprla poit mnogim turistom, ki radi obiskujejo lepo planin-sko .kočo na Travni gori. Koristila pa bo ces-ta tudi kmetom, saj bodo les lahko hitreje .spravili do- železnice ali- drugih -predelovalnih obratov. Tudi v občini Dobrepolje gospodarstvo dobro napreduje. Letos bodo d-ok-on-čali -elektrifikacijo Hočevja .in Ilove g-o-re. Elektriko pa so dobile tudi Struge. Razširili bodo -mizarsko delavnico, v 'kateri bodo na n-ov-o zaposlili več delavcev. Narcise na Golici Planinski dom v Logarski dolini Gradišče nad Prvačino Nova ljubljanska poliklinika o I. izseljenski delovni brigadi Slovenskih staršev sin sem, rojen v Franciji. Dostikrat se spominjam svojega prvega potovanja v Jiuigosiavijo. Bito je leta 1946. Priključil sem se »Prvi izseljenski mladdnisOd delovni brigadi iz Francije«, ki je leta 1946 prišla v Jugoslavijo, da pomaga pri izgradnji porušene domovine. Veliko fantov in deklet se je zbralo v iLensu na sestanku, ki je bil moj prvi slovenski mladinski sestanek. V glavnem smo govorili v slovenščini, čeprav so nam mnogi izrazi delali težave, saj smo hodili v francoske šole. Na tem sestanku sem spoznal mnogo fantov in deklet, za katere prej sploh nisem vedel, da so Slovenci. 11. julija smo odpotovali iz Francije. Vodil nas je komandant Anton Kukavica. V 'Parizu so se nam pridružile še madžarska, albanska in poljska brigada. Najprej smo si v Jugoslaviji ogledali Zagreb, nato Karlovec, kjer nam je tamkajšnja mladina podarila v spomin zastavo. Videli smo Sušak, Reko, Opatijo, 28. julija pa nas je toplo, prisrčno sprejela Ljubljana. Na glavnem kolodvoru je (bila zbrana tolikšna množica, da smo bili prepričani, da se je 'tja zgrnila Visa Ljubljana. Bili smo v srcu Slovenije, domovine svojih staršev. Poslušali smo pozdravne govore; kako toplo je zvenela materinska -beseda. Kar smo čutili v srcih, ne morem popisati. Potem smo korakali po Miklošičevi cesti in peli »Hej Slovani« in množica na pločnikih se je zgrinjala k nam in nas pozdravljala — malo je manjkalo, da nas niso ponesli na ramenih. Naslednji dan smo odpotovali proti Bosni, kjer je naša brigada delala pri gradnji nove mladinske proge. Fantje, večinoma rudarji, so delali pri novem železniškem predoru Majeriči, dekleta pa pri gradnji nasipov. Ko smo prišli, je bila tam že mladina iz raznih krajev Jugoslavije. Delo je bilo v teku. Naše srečanje s to mladino je bilo nekaj čudovitega. Takrat je še primanjkovalo strojev za vrtanje in drugih strojev. Moj kolega iz Bru-aya, ki je delal v predoru, je vprašal: »Kje Brigadirji I. izseljenske delovne brigade iz Francije imate stroje?« »To so naši stroji,« so nam odgovorili in pokazali svoje .roke. Pa simo- se spomnili: to so -sinovi in hčere itisitih, ki .so se nekaj let prej prav tako z golimi rokami uprli okupatorjem in si priborili svobodo... Z njimi se je borila tudi ta mladina, ki je zdaj z golimi rokami gradila in obnavljala domovino ... Lepo je bilo delati s temi ljudmi. Čeprav je bilo delo inapo-rno in si bil utrujen, si bil obenem tudi vesel in ponosen! Dnevi so tekli in nepozaben nam bo o-st-al tisti dan, ko je bil predor Majeriča prebit... To je bil velik praznik brigad, ki so delale pri, tem delu. Res, lepo je bilo v brigadi. Po končanem delu .je bila tiudi naša izseljenska brigada proglašena za udarno. Tudi nekateri naši tovariši, ki so bili pri delu najbolj pridni, so bili proglašeni za udarnike. Med temi je bila tudi Ernestina Letnarjeva, ki je res polno zaslužila to priznanje. 2-2. avgmst-a smo končali z delom in odšli iz Majeriče. V Ljubljani smo ostali dva dni, nato pa smo se razšli k sorodnikom po raznih krajih Slovenije. iPo enem tednu počitka pri svojcih se je brigada zbrala v Ljubljani. Večina fantov in deklet se je spet vrnila v Francijo, nekateri, med temi tudi jaz, pa smo iza viselej ostali v domovini. Toplo pozdravljam vse brigadirje in brigadirke »Prve izseljenske brigade iz Francije«. Vozel Viktor, Kamnik Iz zgodovine našega izseljenstva: Sestanek Slovencev iz bližnjih kolonij v Tucquegnieuxu 1. 1935 Ob naši lepi obali: Piran Frevodi slovenskih pesmi v angleščino ('O Prešernovih pesmih Stanley a Želela) 'Dr. France Prešeren (1800—1849) je (tisti slovenski pesnik, čigar pesmi so prevedene v največ jezikov. Pred menoj je spet nov prevod njegovih pesmi, to po;t v angleščini. Knjiga naj-novejših Prešernovih pesniti ima tale naslov: Selection of Poems by France Prešeren, Translate! from the Slovene. Edited by Professor W. K. Matthews (London University) an Professor A. Slodnjak (Ljubljana University). Knjiga je bila urejena v Oxfondu v Angliji, natisnila pa jo je tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Knjiga je grafično zelo lepo izdelana in obsega 77 strani. iNa prednji strani je Prešernova podoba. Profesor Anton Slodnjak je napisal zelo pregleden uvod, iki obsega 17 strani. P.ri prevajanju so sodelovali R. ide Bray, Gloria Komad, G. Koritnik, A. J. Lenarčič, Janko Lavrin, Kenneth Matthews, Monica Parteidge in V. de S. Pinto. V knjigi so naslednje Prešernove pesmi: Pevou (To the Poet), Ukazi (Commands), K slovesu (Parting Words), Zgubljena vera (¡Lost Faith), Mornar (Mariner), Zdravljica (A Toast), Nezakonska mati (Die Unmarried Mother), Zapuščena (Forsaken), Slovo od mladosti (A Farewell to my Youth), Ribič (The Fisherman), Kani? (Where ¡Now?), Zvezdogledom (To St ar gazers), Gazela (Gazelles), Prolog Sonetnemu vencu (Prologue to »A Wreath of Sonnets«), Sonetni venec (A Wreath of Sonnets), in Epilog ter še nekaj drugih pesnitev našega velikega Prešerna, tako: Sonet ljubezni (Love Sonnet), Sonetje ¡nesreče (Sonnets of Unhappiness), za zaključek pa še Memento mori. ¡Navedene pesmi so le del tistih, ki jih je napisal pesnik Prešeren že pred dobrimi sto leti; Sonetni venec n. ¡pr. leta ¡1834, Zdravljico pa v ¡razburkanem obdobju pred marčno ¡revolucijo ¡leta 1848. S to knjigo nam je prav lepo predstavljen naš pesni/k-velikan. Mnogo se je trudil za to izdajo .naš 'Ugledni rojak univerzitetni profesor dr. Janko Lavrin, ¡po rodu iz Bele krajine, ki živi zdaj kot upokojenec znanstvenik na Angleškem. Polivale je vredno, da je prevajalo Prešernove pesmi več prevajalcev, kar dokazuje veliko zanimanje za dela našega poeta. Zmano' pa mi je, da prevajajo Prešernove pesmi 'tudi nekateri pesniki, ki svojih prevodov še niso objavili. To so ¡zlasti nekateri naši rojaki, ki imajo pesniško žilo in obvladajo dobro svoj materni slovenski jezik pa tudi angleščino in žive kot izseljenci na tujem, angleško govorečem svetu. Precej ¡Prešernovih pesmi je prevedel v angleščino naš rojalk ¡Stanley Žele, ki živi v Berwyn.ii v državi Illinois v ZDA. Ta rojak se ukvarja v svojem prostem času s pesništvom in prevaja-nie.m Prešernovih in drugih slovenskih pesmi. Udejstvuje se tudi kot spreten slikar in je ¡njegove uspele risbe objavil že .slovenski ameriški koledar in tudi nekatere ameriške revije. Pri nais je ta rojaik-umetmik, poet .in slikar precej neznan. Profesor Ja.nko Lavrin je zdaj pripravil novo knjigo prevodov slovenskih pesmi v angleščino. Vsekakor hvale vredno prizadevanje.. Jože Zupančič /Cfjb 'SnptfnHttci IZ URUGVAJA SMO PREJELI PISMO NASLEDNJE VSEBINE: »Predsedniku Slovenske izseljenske matice Ivanu Regentu! Štirinajsta letna konvencija Zveze 'Slovanov o Urugvaju se zahvaljuje za Vaše čestitke in tople želje. Vračamo Vam pozdrave in čestitke z željo, da bi imeli uspeh pri Vašem delu za mir in prijateljstvo med narodi. Za štirinajsto Konvencijo slovanskih organizacij Urugvaja: E. Cichon, N. Garlo, B. Tofcarz« OBLETNICA PENNSYLVANSKIII SLOVENCEV 3. marca so proslavljali v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa. 15-letnico ameriško-sloven-skega dneva in 10-letnico oddajanja Slovenskega radijskega programa. Na proslavi je bilo 400 oseb. Nastopila sta tudi slovenski pevski zbor »Prešern« iz Pittsburgha in kvartet moškega pevskega zbora iz Claridgea, Pa. Misel za organizacijo slovenskega radijskega programa je dalo društvo št. 300 SNPJ v Braddocku, Pa. in predlog je 2. februarja 194? odobril odbor za Ameriško-slovenski dan. Prvi program je bil oddajan 6. julija 194? po postaji WPIT. Od 19. oktobra 194? pa je program oddajala postaja WLOA. Odtlej ni program izostal niti eno nedeljo med 12. in 13. uro in je bil doslej oddan več kakor 500-krat. Petstota oddaja je bila 3. februarja. Napovedovalec in tajnik oddaje je Anton Rednak iz Braddocka. ki sicer dela v tovarni. Stroške krijejo z denarjem, ki ga naberejo med rojaki. Pri tem zbiranju so se zlasti izkazali rojaki Jurij Pre-vic, Peter Bregant in Ivanka Kozlevčar. Slovenski program posluša pol milijona ljudi. Sliši se dobro v zahodni Pennsylva-niji, v West Virginiji ter v vzhodnem Ohiu. OBNOVITEV SLOVENSKEGA DOMA V STRABANU Kakor smo lani poročali, je eksplozija kotla zelo poškodovala dvorano Slovenskega doma v Strabanu, Pa. Povzročila je dve smrtni žrtvi in napravila veliko škodo. Zdaj je vse popravljeno in urejeno na mo- dern način. Dvorana je zdaj najmodernejši klubski prostor v vsej okolici. Novi prostori so bili odprti s proslavo od 22. do 24. februarja. Zvečer prvega dne so imeli gostje celo brezplačno ribjo pečenko. PODPORNE AKCIJE ZA STARO DOMOVINO Za spomenik, ki ga bo odkrila organizacija Zveze borcev v Knežaku 2. junija, so prispevali ameriški rojaki na poziv Jennie Rekar 115.3?5 dinarjev. Spomenik sam bo pa stal brez pripravljalnih del 611.000 dinarjev ter so razliko zbrali doma oziroma je prispevala ljudska oblast. Pod spomenikom bo skupni grob 96 padlih oziroma umrlih borcev NOV in prvoborcev za osvoboditev Primorske. — James in Jerry Slabe iz Clevelanda pa pozivata na prispevanje za zadružni dom v Ivanjem selu pri Rakeku. Po drugem seznamu so zbrali že 23?.50 dolarja. V njem bodo zadružna trgovina, gasilska postaja in še vrsta drugih prostorov. PETLETNICA SLOVENSKE RADIJSKE URE V MILWAUKEE JU 23. februarja so imeli v Mil-vvaukeeju, Wis. proslavo petletnice slovenske radijske ure. Sodelovali so pevski zbor »France Prešeren« iz Chicaga. Frank Jankovich in njegovi fantje, ženski trio »Zarje« iz Clevelanda, plesna skupina »Slovenski nagelj« iz Milvvaukeeja, mešani zbor sv. Ivana iz Milvvaukeeja in Paul Burke, znani humorist in časopisni risar. Radijski spored vodita Louis in Dolores Ivancich. JUGOSLOVANSKO HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO V CHICAGU Med najbolj znanimi slovenskimi denarnimi zavodi v Združenih državah je Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo v Chicagu. Sedanji člani upravnega odbora so v vodstvu zavoda že od 193? in v tem času se je povečalo premoženje JHPD od prvotnih 285.000 dolarjev na 10,600.000 dolarjev. Vsi člani upravnega odbora (di-rektorija) so napredni Slovenci in člani SNPJ. Štirje med njimi so tudi člani glavnega odbora SNPJ. Tajnik JHPD je že 20 let Donald J. Lotricli, ki je 25 let tudi že tajnik društva »Pioneer« št. 559 v Chicagu. 14. februarja so pa imeli važno spremembo v' vodstvu tega društva. Jožko Oven. ki je bil kar 22 let predsednik JHPD, je želel, da izvolijo za predsednika mlajšo osebo. Izvolili so Johna Aliča ml. Podpredsednik je Anton Trojar, tajnik Lotricli. blagajnik Jacob Zupan, drugi direktorji jja so Oscar B. Godina, Frank Groser, Jožko Oven, Anton Udovich in Frank Oven. KONCERT »TRIGLAVA« V CLEVELANDU Pevski zbor »Triglav«, ki deluje na zahodni strani Clevelanda, bo v kratkem proslavil 10-letnico obstoja. Vsako leto pripravi po en koncert z dodatno spevoigro. Letos je bil ta koncert 5. maja. V prvem delu so peli slovenske narodne in umetne pesmi, v drugem delu pa je bila uprizorjena spevoigra »Snubači«. Zbor vodi znani pevovodja Tone Šubelj. Koncert je bil v dvorani Sachsenheini, vaje pa imajo v Slovenskem narodnem domu na Denison Ave. ZLATE POROKE 21. januarja sta proslavljala v Clevelandu zlato poroko zakonca Frank Murnova. Slavljenec je prišel v Ameriko leta 1903 ter je imel 30 let trgovino v Clevelandu. Imata 5 otrok, štiri sinove in eno hčerko. — V februarju sta proslavljala 50- letnico poroke v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu, 111. Ignac in Josephine Grželj iz North Chicaga. Z lepim govorom jima je čestital tudi slovenski župan mesta Waukegan Joseph J. Keber. Celotna družina Grželjeva je včlanjena v SNPJ. Imata sedem hčera in tri sinove. Ignac je bil rojen v Podlipi pri Vrhnikižena pa je roj. Krašovec z Vrhnike. Poročila sta se 190? že v Waukeganu. — 23. marca sta proslavljala zlato poroko Ignac in Anna Travnik iz Detroita. Proslava je bila v Slovenskem domu na John 1?. Slavljenca sta dolgo živela v Conemaughu, Pa., kjer so bili Travnikovi marljivi društveni delavci v Johnstovvnu in okolici. — 6. aprila sta proslavila 50-letnico skupnega življenja mr. in mrs. Jacob Jerina. Slavljenca imata 3 sinove, 1 hčerke in 13 vnukov. — 21. aprila sta pa proslavljala 50-letnico poroke Frank in Anna Poharjeva iz Clevelanda. Frank je doma iz vasi Trbinc v občini Mirna na Dol., Anna pa iz Zgornjega polja, obč. Soteska pri Dol. Toplicah. Imata tri otroke. — Pa naj kdo reče, da naši rojaki niso korenine! Zaradi tega vsem naše čestitke in želje za še dolgo srečno in zdravja polno življenje! KONCERT V CLARIDGEU Moški pevski zbor v Clarid-geu, Pa. je imel 19. maja v Slovenskem domu svoj četrti letni koncert. Pevovodja zbora je rojak John Umek. KONCERT MLADINSKEGA ZBORA SDD V OLBVELANDU 14. aprila je imel Mladinski zbor pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v Clevelandu svoj letni pevski koncert. Zbor je najstarejši še obstoječi mladinski pevski zbor med ameriškimi rojaki ter deluje že 23 let. Poleg' njega je v Clevelandu še pevski zbor pri mladinskem krožku št. 2 SNPJ, ki pa deluje šele nekaj let v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. V tem pevskem zboru sodeluje predvsem slovenska mladina drugega in tretjega rodu. Za zbor ima velike zasluge John Terlep, ki je bil več kakor 20 let njegov predsednik. Zdaj je predsednik Joe Bradacli. Zbor pa vodi J. Gre-gurinčič. Na sporedu zbora so imeli slovenske narodne in umetne pesmi. Poleg tega pa so v režiji Mariane Bashel podali kratko veseloigro »Cista vest«. Udeležba je bila dobra, lahko pa bi bila še boljša. NOVA SLOVENSKA TISKARNA V ARGENTINI Rojak Alojz Kralj je odprl v Bella Visli, ulica Moreno 1070, novo tiskarno, primerno zlasti za tisk slovenskih in jugoslovanskih tiskov. Lastnik je svoj čas mnogo sodeloval v slovenskih društvih v Argentini. Poročen je z Argentinko. 50 LET DRUŠTVA SNPJ V DE P'UE, ILL 5. maja je proslavljalo 50-letnico obstoja društvo št. 59 SNPJ v De Pue, 111. Temu društvu, ki je bilo ustanovljeno 25. marca 1907 od 13 zavednih rojakov in so mu tedaj dali ime »Zavednost«, se je po združitvi SNPJ in SSPZ pridružilo tudi društvo št. 3 Slovenske svobodomiselne podporne zveze. Slavnostni govornik je bil Mirko Kuhelj, glavni odbornik SNPJ. Predvajali so razne filme iz življenja SNPJ. Tov. Kuhelj pa je pokazal tudi slike, ki jih je posnel leta 1949 na obisku v domovini. PREDVAJANJE FILMOV V MILWAUKEE JU 30. marca so predvajali pod okriljem društva SNPJ št. 764 »Lilija« razne filme in skioptič-ne slike iz življenja SNPJ, poleg tega pa tudi razne slike iz Slovenije. VELIK USPEH GLASBENE MATICE V CLEVELANDU 14. aprila je v Clevelandu uprizorila Glasbena matica opero »Marija Magdalena«. Z uprizoritvijo si je — kakor piše Prosveta — Glasbena matica vpletla novo lovoriko v svoj venec. Avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, ki ima 1100 sedežev, je bil nabito poln in koncert je bil velik doprinos slovenski glasbeni kulturi med ameriškimi rojaki. Prireditev je vodil Anton Šubelj, pri klavirju je bila Vera Slejko, pri orgijah William Wagner. SLOVENSKA BANKA OROPANA 12. aprila opoldne je bila že tretjič v dveh letih oropana slovenska hranilnica St. Clair Sa-vings & Loan Co. Roparji so odnesli 2.376 dolarjev. Dan prej je bil inštaliran poseben filmski aparat za take primere, da ugotovi storilce. Aparat še ni bil preizkušen, toda uslužbenka ga je vklopila in aparat je posnel celotni potek ropa. Čeprav slike niso bile povsem čiste, so zločinsko trojico aretirali že drugega dne. Ob zaključku lista smo prejeli vesi. da je v Los Angelesu v Kaliforniji podlegel ležki bolezni rojak FRANK MATY A Z I C H Ni mu bila izpolnjena zadnja želja: da bi še enkrat videl svoj rojstni kraj. Naj mu bo lahka daljna tuja zemlja! Njegovi soprogi Mary, zvesti naročnici i Rod ne grude«, iskreno sožalje! SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA GASTLEGAR B. C., CANAiDA Sporočam Vam, da sem naročeno knjigo prejel. Trikrat sem jo že prebral in vedno so mi solze zalile oči, tako da nisem mogel brati naprej. Ubogi moj narod, kaj vse je moral pretrpeti. Pošiljam Vam ček za znesek 20 dolarjev, in sicer: 10 dolarjev naj bo za Dom slepih v Ljubljani, ostalo pa za naročnino na »Dolenjski list« in za poslano knjigo. Kar pa ostane, pa naj bo o podporo »Rodni grudi«. Martin Klemenčič PITTSBURGH d, PA. Naznanjam Vam, da sem prejel še zadnjo pošiljko Slovenskega izseljenskega koledarja. Zato Vam pošiljam 5 dolarjev o gotovini. Še enkrat hvala. Koledarje sem že vse prodal. Pošiljam jih tudi o druge države. Za leto 1958 Vam bom naročilo poslal pravočasno in mislim tudi večje kot letos. Philip Progar MC. KEESPORT, PENNA. Veže me dolžnost, da se Vam najprej zahvalim za uslugo, ko ste mi preskrbeli vozilo, da sem se peljala ponoči k moji sestrični Angelci Renko v Spodnjo Hrušico pri Ljubljani. Zahvalim se tudi za prisrčen sprejem ob vstopu na domača tla v Sežani, ko smo se po pozdravu okrepili živce s pristno domačo slivovko in se nato skupaj vozili do Ljubljane. Kako prijetno se človek počuti, ko pride iz tujine v svojo rojstno domovino in zopet sliši svoj lepi domači materin jezik. Prisrčna hvala za vse usluge Slovenski izseljenski matici, katera gre na roko osem svojim rojakom, ki obiščejo svojo rodno zemljo — Slovenijo. Josephine RanzAnger in Frank Korbar WATERSEHEI, LIMBURG, BELGIJA Z velikim veseljem sprejemam »Rodno grudo« in jo še z večjim veseljem preberem od prve do zadnje strani. Slovenski izseljenski matici in vsem čitateljem »Rodne grude« pošiljam svoje srčne pozdrave. Čop Franc KENT, WASH. Pošiljam Vam petak za koledar za leto 1958 in za naročnino na »Rodno grudo«. Ge ne bo zadostovalo, me prosim, obvestite, da bom ostanek poravnala. Brez »Rodne grude« ne bi hotela biti, ker se mi zelo dopade. Odkrito Vam povem, da raje čitam, kot pa pišem. Včasih sem bila tudi jaz zelo aktivna. Sem že 50 let članica SNPJ, od takrat se je veliko zgodilo. Zdaj, na stara leta, res nisem več za pisanje v »Prosveto« in druge naše liste. Sestrski pozdrav vsem. Mary Dernnch LOS ANGELES, CALIFORNIA Obveščam Vas, da sem Vam po poštni nakaznici poslal 12 dolarjev kot naročnino za »Rodno grudo« za rojake: Julija Parkelj, Joseph Vesel, Frank Petrich in zame. Vsem se »Rodna gruda« zelo dopade. Če bi Vam bilo kdaj mogoče fotografirati vas Beričevo, kjer sem bila rojena v hiši št. 5?, bi me zelo razveselili. Od naše hiše kar ne moremo odpraviti bolezni. Moj mož je bil bolan 5 leta in je zadnje leto že kar obležal v postelji. Zelo rad bi še enkrat videl rojstno domovino in svojega edinega brata v Grosupljem. Ne vem, če se mu bo ta želja uresničila. Lani mu je bolezen preprečila obisk domovine. Mary Matyazich FONTANA, CALIFORNIA Po poštni nakaznici sem Vam poslal naročnino za »Rodno gru- Rojak John Strmole iz Resede v Kaliforniji s prijateljem mr. Heljakom in njegovo družino do« za tele rojake, ki so obnovili naročnino za leto 195?: Frank Alesh, Charles Jurkov-šek, Anton Hochevar (za letos in preteklo leto), Joseph Šušteršič, Anton Vidmar, Mary Lipovec, Mary Vidergar, vsi iz Fontane, Math Cukale pa iz Los Angelesa. To je 9 naročnin za letos po 3 dolarje in ena naročnina za preteklo leto 2 dolarja, ali skupno 29 dolarjev. Z mojim zdravjem je vedno enako, tako da za enkrat še nisem sposoben za tako dolgo pot do Vas. Prejmite osi najlepše pozdrave od mene in soproge Minke. Frank Alesh ARMA, KANSAS Priloženo Vam pošiljam spis za Slovenski izseljenski koledar. Upam, da ga boste lahko porabili. Obnavljam tudi naročnino za -»Rodno grudo«. Obe publikaciji sta velike vrednosti za nas izseljence. Anton Shular Če ste v zadregi, kaj bi skuhale, izberite kaj med našimi jedilniki PONAREJENA MOŽGANOVA JUHA ’Potrebujemo: 3 žlice sesekljane iz eten e, 1 žlico sesekljane peteršiljeve korenine, pot žlice sesekljane čebule, 1 /žlico presnega masla, margarine alli jedilnega olja, 3 stare žemlje, žlico sesekljanega 'zelenega peteršilja, i lin četrt litra Maggi-jeve ali kostne juhe, skodelico mleka, jajce in še posebej 3 žlice mrzlega mleka. Kako naredimo: Na maslu ali olju hitro spražimo sesekljano zeleno, peteršilj in čebulo, dodamo tri v mleku namočene žemlje, pol žlice sesekljanega zelenega peteršilja in vse malo pokuhamo. Naito počasi med mešanjem vžvrkljamo Maiggijevo ali kostno juiho in skodelico mleka iLn ¡kuhamo 7 do 8 minut. Juho med kuhanjem mešamo. V drugem loncu medtem raztepemo rumenjak s 3 žlicami mrzlega mleka, dodamo pol žlice zelenega peteršilja ‘ter to vmešamo v juho, preden jo serviramo. LEGIRANA OBARNA JUHA Nekaj dobrih telečjih kosti drobno sesekljamo, poparimo z litrom kropa, pustimo, pet minut, nato pa odcedimo. Odcejenim kostem dodamo osnažene telečje glave, nekaj cvetk ikar-iijole, osinaženo zelenjavo za juho, košček čebule, vršiček timijana lin nekaj poprovih zrnc. Vse zalijemo s primerno količino vode, osolimo ter pustimo vreti i uro. Nato na žlici masla, masti ali olja prepražimo žlico moke, da dolbimo svetlo prežganje. Juho precedimo, dodamo prežganje, še 10 minut ¡kuhamo. Zelenjavo in karfijolo drobno sesekljamo, telečjo glavo zrežemo na kosce in vse dodamo juhi. Posebej vžvrkljamo 2 rumenjaka s 4 žlicami mleka ali smetane in to pred serviranjem vtepemo v juho, ki ji laliiko dodamo še opečene kruhove rezine. MESNI CMOKI (PRIKUHA) ilz 3 skodelic ržene molke in primerno količino slanega kropa napravimo gladko testo, ki ga na .deski razrežemo na 8 enakih kosov (za 4 osebe!). Lep, ne premasten kos sveže slanine zmeljemo, mu dodamo 1 stepeno jajce, 1 namočeno ožeto žemljo, iso‘1, popeir, nekaj strtega česna, sesekljanega, zelenega peteršilja in žlico sesekljane na maslu prepražene čebule. Vse dobro premešamo in to meso razdelimo prav tako na 8 delov in vsakega zavijemo v pripravljeno testo. Talko narejene cmoke kuhamo četrt ure v slanem kropu. Kuhane zložimo tesno drugega ob drugem v kozico, namazano z maslom ter jih otbiijemo s skodelico kisle smetane, v katero smo vmešale žlico moke in nekaj zrnc soli. jed damo v pečico in pustimo pražiti toliko časa, da smetana na vrhu lepo zarumeni. Cmoke nato predenemo v skledo za serviranje, omako pa razredčimo z vodo, prevremo, precedimo in prilijemo k cmokom. BITKI (RUSKA JED) Kos ne premastne govedine drobno zmeljemo, osolimo, opo-praino in po okusu odišavimo z muškatnim oreškom ter mu dodamo še iza 1 jajce presnega masla. To zmes dobro pognete-mo, lahko dodamo še nekaj žlic mrzle vode ter jo oblikujemo v majhne hlebčke, tki jiih na maslu ali masti zlatorjavo opečemo. Ko so pečeni, dodamo masti, v kateri so se pekli, sesekljano srednje veliko čebulo in žlico moke, in ko čebula zarumeni, zalijemo z zajemalko juhe ali tople vode. Omako prevremo ter nato oblijemo z n jo hlebčke. Mesne hlebčke serviramo s .pečenim krompirjem (pommes frites). TIROLSKA SOLATA Glavico rdečega izelja drobno zrežemo. V porcelanasto skledo nalijemo kozarec vinskega kisa, ki smo ga irazredčili s primerno količino vode ter stresemo vanj zelje in ga pustimo v kisu 2 uri. Nato kis dobro odcedimo, zelju pa primešamo 2 ikiihki, na listke zrezani jabolki, nekaj na rezance izrezanih ostankov mrzle pečenke, osolimo, opopramo in po okusu dodamo še za ščep sladkorja. Preden damo solato na mizo, ji primešamo 4 do 6 žlic olja in nekaj kiisa, v katerem smo prej zelje namakali. Solata pa ne sme biti preveč vodena. FS. Finžgar Droben spomin na očeta Ko sem hodil drugo leto v šolo, sino dobili nalogo, ki je seveda nisem naredil. Šel sem raje z drugimi dečki na gmajno orehe klatit. Kar nas je prišlo naslednji dan v šolo brez naloge, smo bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed. »Kod si hodil?« me vpraša oče. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda laž mi je oče tako pristudil, da se nisem mogel zlagati. Še danes jo sovražim. Mati je postavila predme skodelico postane jedi, oče pa je segel po klopčič liod-ničnega sukanca, odtrgal dolgo nit in mi velel: »Nogo!« Dvignil sem nogo in strahoma čakal, kaj bo. Oče me je otvezel za nogo, na nitko in me privezal k javorovi mizi. »Tako! Sedaj boš pa doma zaprt, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost.« Pahnil je predme torbico s šolskimi knjigami in odšel z vsemi drugimi iz hiše na travnik nakladat otavo. Hišna in vežna vrata je pustil nalašč odprta na stežaj. O, ali veste, kaj se pravi tlačiti na vozu seno, otavo v soncu — in potem še jahati domov grede na konju? Če ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jetnik — pomiloval tedaj samega sebe. Toda nitke si nisem upal raztrgati. Oče me je otvezel, in po pravici! Tudi pajčevina bi me takrat držala. ciganke Bilka slamnata stoji, vrhu nje je krošnja, ta iz čopkov sestoji, čopek vsak je mošnja, v njej dve zrni, nikdar tri. Kmet pa da to žito konju kar v korito. S9AQ * Je belo, tekoče, če vreme je vroče, ima pa navado, da skisa se rado. ’* Nima repa niti glave in oglate je postave, po telesu ni kosmata, pač pa gladka in ploščata, nog ima pa kar dva para, a hoditi sploh ne mara. WAM ViAMAMAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA-lAAAAAAAA^ Prisrčen pozdrav iz Nemčije Danes smo prejeli lepi list »Rodna gruda« in s pomočjo svojega očeta Vam pišem nekaj vrstic. Zelo rada bi pisala v slovenščini, a žal ne znam. Prosim, da mi oprostite, če napravim kakšno napako, ko Vam pišem s pisalnim strojem. Ta stroj sem dobila pred nekaj dnevi od svojih staršev za dvanajsti rojstni dan. Zelo rada bi obiskala in spoznala lepo rojstno domovino mojega dragega očeta. Morda se mi letos o avgustu ta želja uresniči. Moj oče je doma v Sv. Petru v Savinjski dolini. Da me spoznate, Vam pošiljam fotografijo, ki je bila posneta ob neki maškaradi. Rokoko dama sem jaz, kavalir pa moja sestra Milica. Naj povem še to, da sva na prireditvi, ki jč bila v nekem hotelu, prejeli za svoji maski prvo nagrado. Pozdravljamo »Rodno grudoc in vse doma in na tujem! Brigita, Milica, Anita in Jurij Pogačar Pohlbergsiedlung 110 B, Nemčija Karel Grabe 1 j šek-Gaber: TL T JM JENA NAJTEŽJA POT Sedem dni: ista Toneta Tomšiča< v Ljubljani omovino v besedi in podobi vam prinašata mesečnik ,,Rodna gruda" in ,,Slovenski izseljenski koledar", ki ju izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, Cankarjeva 5 zcldo2 za litog^ta^ijo LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 IZDELUJE: plakate, etikete, semenske vrečke in rasne obeske poljubnih velikosti in v večbarvnem tisku po prinesenih osnutkih ali predloženih vzorcih 1 iška časopise, knjige, brošure kakor tudi vse vrste drugih tiskovin ter sprejema naročila v analinskem tisku na ovojnem papirju GRAND HOTEL TOPLICE BLED Kategorija A 325 ležišč Telefon: 222, 446, 446 Mh« Najsodobneje urejen hotel priznana kuhinja bar nčnat vrt malni bazen 23° C kopališče jadrnice amizni tenis itd. gcKtom nudi vse udobje Cenj in se za obisk toplo priporoča gradbeno industrijsko podjetje LJUBLJANA, BOHORIČEVA UL. 24 Telefon 39-241 — Poštni predal 65 Izvršuje gradbena dela vseh vrst: visoke gradnje, nizke gradnje, industrijske gradnje, termoelektrarne, stanovanjski objekti Ljubljana, Jesenice, Grosuplje, Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Maribor, Kidričevo, Koper Uprava centralnih obratov v Ljubljani cesta 32 riboru - Studenci benih polizdelkov n novih Vadbenih materialov v Ljubljani Šmartlnska cesta 10la In v Brežicah Projektivni biro v Ljubljani Bohoričeva ulica 24