r? irm fr ■ številka 45 / letnik 58 / Ljubljana, 16. december 1999 Simlikati na skupni fronti proti vladi ^dHiki vseh štirih sindikalnih central P^jšnji torek podpisali skupen poziv vladi, yaJ cinriprej spremeni zakon o dohodnini, s ‘fler bi uresničila svojo obveznost iz dogo-^ra o plačni politiki. Vladaje, namesto da uresničila sprejeto obveznost - olajšala prejetje delavcem z minimalno plačo - povzro-la Preložitev seje ekonomsko-socialnega uta, napovedane za 15. december. , ^ajvidnejši predstavniki sindikatov so v fe^ ^0'°^aju sklicali skupno tiskovno kon- Na njej so povedali: san Rebolj: Ugotavljamo, da je polo-r^j na Področju plačne politike čedalje slabši, ■. '^e v plačah se povečujejo, plače zaosta-•lo za rastjo inflacije. ergam sije za cilj postavil izenačitev mi-tutalne plače z izhodiščno plačo za prvi ta- Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Predsedniki štirih sindikalnih central so nastopili na skupni tiskovni konferenci (od leve proti desni): Dušan Rebolj (Pergam), Drago Lombar (KNSS) Dušan Semolič (ZSSS) in Boris Mazalin (Konfederacija 90). rifni razred in večkratno usklajevanje plač z inflacijo. Krivec za preložitev seje ekonomsko-socialnega sveta je politika, še posebej minister za finance. Zaradi tega Pergam napoveduje zaostrovanje, na razbitost sindikatov pa naj pri tem ne računajo. Drago Lombar: Čeprav dogovora o plač- ni politiki nismo podpisali, vztrajamo pri večkratnem usklajevanju plač z rastjo cen, pri čemer naj bo rast cen upoštevana stoodstotno. Boris Mazalin: Od ministra Gasparija smo že zahtevali, naj pojasni, zakaj sprememb zakona o dohodnini, za katere je že aprila dejal, da so pripravljene, ni dal v proceduro. Pri izvajanju dogovora o plačni politiki nas izigravajo tudi delodajalci, saj zaradi povečanja plač na podlagi rasti cen zmanjšujejo stimulacijo delavcev. Dušan Semolič: Z dogovorom o plačni politiki smo se med drugim dogovorili tudi za zmanjšanje socialnih razlik in povečanje materialne varnosti zaposlenih. Obveza vlade, da bo še letos 20.000 delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, oproščenih plačevanja dohodnine, ni uresničena. Povrh kakšnih 90.000 družin živi v revščini. Ker vlada sprejete obveznosti ni uresničila, želi očitno to preložiti na drug čas - mogoče pred volitvami v državni zbor. To je velika napaka, ki pa jo je še mogoče popraviti. Ob obilici zakonov, ki jih obravnavajo in sprejemajo po hitrem postopku, bi lahko sprejeli tudi spremembe zakona o dohodnini. Vse je odvisno le od politične volje. Če tega vlada ne bo naredila, bomo verjetno odstopili od dogovora o plačni politiki. Neuradno sem obveščen, da pobuda za preložitev seje ekonomsko-socialnega sveta o plačni politiki ni prišla od delodajalcev, saj bi morali biti zainteresirani za razbremenitev gospodarstva. Franček Kavčič Manifestacija Delavske pravice so tudi človekove pravice Po pravice z lučmi! Prejšnji četrtek so se člani konference zbrali v Domu sindikatov v _ __________ Ljubljani, kjer jim je spregovoril predsednik Dušan Semolič. Ze na Dušan Semolič govori udeležence* Dalmatinovi ulici so oblikovali kolono in skupaj krenili pred parlament. konference. Povorka, v njej je bilo 300 aktivistov Svobodnih sindikatov, je v a spremstvu policistov krenila po desnem voznem pasu Slovenske in Šubičeve ulice pred parlament. Spoton so udeleženci prižgali plamenice, in jih nato zapičili v cvetlično gredo pred zgradbo, v kateri naj bi bile pravice delavcev najbolj zaščitene. Pred domom najvišje zakonodajne oblasti pa so prižgali še sveče. Rajko Lesjak je pred vrata parlamenta simbolično položil skodelico ričeta in prelomljeno štruco kruha, čimer je ponazoril prizadevanje oblastnikov za vse tanjše pravice delavstva. Vzorno organizirana manifestacija se je končala tako, da so udeleženci vse prineseno pospravili in odnesli s seboj, saj so se s tem izognili še enemu od računov, ki jih oblast izstavlja delavstvu. Pisana kolona (prevladovala je rdeča barva) na Slovenski ulici v Ljubljani. Obroč je sklenjen, pravice ne morejo pobegniti. Dušan Semolič: “Nas bo država po novem letu spet pognala na ulice?" O temeljnih pravicah ljudi ni mogoče govoriti brez upošteva nja delavskih in socialnih pravic. Delavci ne morejo živeti zgolj od političnih pravic. . Marsikatera pravica delavcev, ki je določena v mednarodnih stinah, se v Sloveniji krši. Pravice delavcev skušajo oblastniki i delodajalci tudi omejiti. j Pravica do dostojnega življenja mora veljati za vse, ki živijo ° dela, ne le za bogate. Najtežje je tistim, ki bi radi delali, pa ne morejo dobiti dela. Bfe' poselnost je ena najhujših kršitev človekovih pravic. Svobodni sindikati nasprotujejo modelu, po katerem bi imeli 16 ur na dan demokracijo, osem ur pa diktaturo. Solidarnost mora v Sloveniji dobiti večjo domovinsko pravico. Danes bomo manifestirali za pravice delavstva, že v začetku prihodnjega leta bo mogoče treba spet demonstrirati. Na ulice bomo spet prisiljeni iti, če država ne bo sprejela tistega, kar je že podpisala - oprostila dohodnine tiste, ki prejemajo minimalno ali še manjšo plačo. Gre za kakšnih 20.000 ljudi, ki jim mora država olajšati preživetje. (Poudarki iz govora na konferenci ZSSS) Delavska malica za poslance. i/c Čelo kolone je prišlo pred parlantcn m ki jo bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS' | Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž ,, Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 . Faks 061/317-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCRakT’ -Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-55b dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje Aneks h krovni pogodbi med ZSSS in ZZZS ostaja v veljavi Po letu 1992 smo skoraj vsi odrasli pre-'valcj Slovenije sklenili dopolnilno pro-°yoljno zdravstveno zavarovanje, ki omo-§oca, da so cene zdravstvenih storitev do-* °pne tudi povprečnemu žepu. V letu 1997 1° Potekle zavarovalne pogodbe za prvo pet-vetn° zavarovalno obdobje. Večina prebi-a stva je zato sklenila nove pogodbe za do-P° .lino prostovoljno zdravstveno zavaro-anJe za petletno obdobje, to je do konca ®ta 2002. Več kot 300.000 zavarovancev k- a't0 na podlagi aneksa h krovni pogod-nied Zavodom za zdravstveno zavarovale Slovenije in Zvezo svobodnih sindikatov _ °venije sklenilo pogodbo o dopolnilnem .°s to volj nem zdravstvenem zavarovanju. Popu^ lP°dlagi so uveljavi!i različne posebne I Podlagi zakona je bila v Sloveniji ^novembra letos ustanovljena VZAJE-y . Zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. Sl zavarovanci, ki so imeli pri Zavodu za avstveno zavarovanje Slovenije sklenje-Pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem varovanju, so v skladu z zakonom postali n> VZAJEMNE. Zavod za zdravstveno varovanje Slovenije je namreč na VZA- JEMNO moral prenesti vse zavarovalne pogodbe, sredstva, prenosne premije, rezerve, računalniške programe, zbirke podatkov s področja prostovoljnega zavarovanja ter obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb. O ustanovitvi VZAJEMNE so bili o prenosu zavarovalnih pogodb s posebnim dopisom obveščeni vsi, ki so sklenili zavarovalne pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sam prenos zavarovalnih pogodb z Zavoda na VZAJEMNO v ničemer ne spreminja pravic zavarovancev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, saj sklenjene petletne pogodbe veljajo nespremenjene do njihovega poteka v letu 2002. Večina zavarovancev ima namreč sklenjene pogodbe za petletno obdobje prav zaradi odobrenega popusta na račun takšnega zavarovalnega obdobja. Krovna pogodba med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije pa je zavarovancem omogočila še druge popuste v skupnem seštevku 40 odstotkov. Tako zavarovalne pogodbe posameznikov kot tudi omenjena krovna pogodba ostajajo z ustanovitvijo VZAJEMNE še naprej v veljavi do poteka zavarovalnih pogodb - v večini primerov do konca leta 2002. Zato skleniteljem zavarovanj v zvezi s prenosom zavarovalne pogodbe z Zavoda na VZAJEMNO Zdravstveno zavarovalnico, d. v. z. ni potrebno storiti ničesar. VZAJEMNA Zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. je druga največja zavarovalnica v Sloveniji in naj večja specializirana zdravstvena zavarovalnica. Njeni ustanovitveni akti določajo, da njen cilj ni ustvarjanje dobička, zato bodo vsa pri njej zbrana sredstva lahko uporabljena le v korist zavarovancev: za nizke premije, bonuse in varnostne rezerve. Svojim članom - zavarovancem bo nudila varnost in stabilnost. Da bi zavarovancem olajšala pot do zdravstvenih storitev, bo med drugim vlagala tudi v novo kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo bodo do sredine leta 2000 prejeli vsi prebivalci Slovenije. V skladu z zakonom in statutom pa VZAJEMNA že načrtuje ponudbo novih oblik prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za vzajemnost in medgeneracijsko solidarnost v dopolnilnem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Lučka Bdhm Coca-Colo nič it£&°Pravne9a J0ca-C°la je v Sloveniji posta-taj* Prtnilnico leta 1973 v Žalcu, ie lo bilo slovensko podjet- ij f'ezultati so se izboljševali iz Pad’ [('t0' bil°tu^' P° raz~ Cf) u Jngoslavije, vendar je sen-\>i,na Coca-Cola vrgla afera Slo-DfJ/ .ta 1993 se je slovensko ,io Jetje moralo odločiti za nakup , Ve Polnilnice in posodobitev vo-Parka. Možnost je bil le li-S' AL/a^rat Je Coca-Cola Avstralia dj atH Začela stegovati roke tu-d^fzhodno Evropo. Ko so v tej uzbi sprevideli, da ta teren ni 'De, s° podjetje v Sloveniji pre-Q S.tHifirmi Beverages z Dunaja, tam je za direktorja Coce-Cole Beverages Slovenije prišel Bruno Filipi, doma iz Trsta, nadomestil je obolelega Rudija Cizeja, ustanovitelja Coce-Cole v naši državi. Čeprav Filipi ni imel ničesar, tudi gospodarstvenik ni bil, je začel z megalomanskimi projekti. Težave v podjetju so se množile, na kar sem večkrat pisno opozarjal. Direktor se je “izkazal” zlasti z množičnim zaposlovanjem in kratkoročnimi naložbami. Direktor je vse to delal in še dela zaradi tega, da bi prišel do udobnega fotelja v Atlanti, kar si Želijo še mnogi, ki pri svojem delu uporabljajo mafijske metode. Pred odhodom v Zagreb na delovno mesto direktorja Coca-Co-le Hrvatske oziroma Coca-Cole Beverages Regia Adriatic, je ustoličil svojega naslednika. Ko je izbiral med Zoranom Thalerjem in Primožem Longvko, se je odločil za slednjega, sajje uvidel, da je Thaler pre- več pameten. Računa! je, da bo njegov naslednik zabrisal sledi njegovega početja. Longvka je zaradi neposlušnosti že moral oditi. S tem so akterji, med njimi je tudi sedanji direktor Coce-Cole Beverages Slovenija Steve Gosslin, uresničili svoj peklenski načrt. Zaradi vsega tega je prišlo do zaprta polnilnice v Žalcu in njene selitve v Sarajevo. Zaradi tega je prišlo tudi do odpuščanja delavcev v Sloveniji, kar 130 jih bo po vsej verjetnosti moralo na zavod. V ozadju te zgodbe so tudi dogovori o novem uvozniku kokakole v Slovenijo - Mercatorju. Mislim, da je dogajanja ob zapiranju polnilnice kokakole v Žalcu dokaz, da je treba v Sloveniji narediti konec pometanju z našimi delavci, kar počnejo požrešne multinacionalke. Zaradi selitve polnilnice v Sarajevo k tamkajšnjim mirovnim enotam in vsega, kar se je pred tem dogajalo pri nas, bi bilo prav, da Slovenija multinacionalki Coca-Coli ne dovoli popravnega izpita. V imenu sodelavcev Marjan Pečan Polnilnica v Žalcu je že odmontirana 4 št. 45/16. december 1999 Volilna konferenca območne organizacije ZSSS v Podravju V izobraževalnem centru v Pekrah pri Mariboru je bila konec minulega tedna volilna konferenca območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov v Podravju. Člani konference, ki jo je vodilo delovno predsedstvo z Erihom Šerbcem na čelu, so najprej obravnavali poročilo o delu območne organizacije ZSSS v Podravju za mandatno obdobje od leta 1995 do leta 1999. Uvodoma je sekretarka območne organizacije Vekoslava Krašovec opozorila na izjemno slabe gospodarske in socialne razmere v Mariboru in Podravju, kjer je moralo v zadnjem desetletju v stečaj 170 podjetij, pri čemer je izgubilo delo okoli 50.000 delavcev. Okoli 30.000 delavcev v regiji je še vedno brezposelnih, dve tretjini med njimi (20.000) pa na zavodu za zaposlovanje ne prejema denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, saj zaradi dolgotrajne brezposelnosti niso več upravičeni do njega. V 170 stečajih je izgubilo delo 50.000 delavcev “Glede na znano gospodarsko stanje v Podravju smo v preteklih letih na tem področju opravili prav gotovo največje delo v Sloveni- OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS PQDRAWI OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS PODRAVJE št. 45/16. december 1999 Člani konference so sprejeli poročilo o delu in usmeritve za nadaljnje del° vanje. l'v katerem seje zbiralo pet odstotkov prili-'tk Za ^e'ovanje območne organizacije. Zara-U' V.aančnih težav so v letošnjem letu začeli zbirati v skladu samo tri odstotke prilivov, sredi leta pa s° bili sklad prisiljeni ukiniti. Tako območna organizacija ne more več nuditi solidarnostnih pojoči članom, čeprav se nanjo obračajo mno-gl’k‘ Pomoč nujno in hitro potrebujejo. Ze v letu 1996 smo začeli akcijo za skupen . ogovor med sindikati dejavnosti o možnostih 'n načinu zagotavljanja pomoči članom, ven-ar ni bilo ustreznega odziva. S sprejemom pra-1 nikov o financiranju posameznih sindika-ov pa je večina le-teh uvedla svoje sklade za odeljevanje solidarnostne pomoči. Tako sta pomanjkanje finančnih sredstev, nedogovor-na sHuPna nktivnost ter prehod na samostojno ndenje pomoči narekovala, da naš sklad pre-e a delovati,” je poudarila Krašovčeva. Ka-• orje dejala, bi bilo lepo, če bi se tisti, ki ima-J škarje in platno v rokah, še enkrat poskuša-dnhT°VOr’titer zagotov'li, da bi člani lahko or 'n solidarnostno pomoč tudi v območnih Člano'230^3^’ *carnor se v sdski zateče največ usposabljanja ne gre Območna organizacija je bila uspešna tudi Področju izobraževanja in usposabljanja Območna organizacija je nudila tudi strokovno pomoč svetom delavcev, ki so bili v večini podjetij ustanovljeni na pobudo Svobodnih sindikatov. Pomagala je pri pripravi in izvedbi volilnih postopkov za svete delavcev v 66 podjetjih. Sodelovanje med sindikatom in svetom delavcev v omenjenih podjetjih je danes praviloma zelo uspešno. Območna organizacija, ki uspešno deluje, se je po besedah Krašovčeve v minulem ob- ¥ Franc Bratuža skrbno gospodarili, vendar pa zbrana sredstva iz članarine ne zadoščajo za pokrivanje vseh potreb. Zato se je nadzorni odbor zavzel za to, da se zveza in njene članice dogovorijo o zagotavljanju pogojev za delo območnih organizacij. Se bo število brezposelnih še povečalo? Ko je predsednik verifikacijske komisije Jože Gaube povedal, daje konferenca sklepčna, je stekla razprava o poročilih. Branko Medik je izrazil bojazen, da bo v Podravju še več brezposelnih, ko bo začel veljati zakon o finančnem poslovanju podjetij. Po njegovih besedah se menedžerji v podjetjih na uresničevanje tega zakona ne pripravljajo dovolj odgovorno. Medik je prav tako dejal, da delavcem v Sloveniji še nihče ni vzel toliko pravic kot sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve. Zato bi morali biti sindikalisti pozorni, da ne bodo v razpravah o novi delovnopravni zakonodaji delavci izgubili še več pravic. “Draginjski dodatek, ki znaša samo 435 tolarjev, je sramota,” je dejal Medik. “Bruto plače so previsoke, neto pa prenizke. Tudi za varnost pri delu delodajalci premalo skrbijo. Če mora delavec na bolniško, pa prejema tako majh- upravni prav guiuvu najvcujc uciu v oiuvcm- vanje. ^ ^ ^ ^ - Največ dela za delavce, ki sizgubilidelo v stečajih in... I /G-vKiii t-rozšoiMi 1 <1 c (1 n ■ I n č* n i m i to 'z \ / i ji. S stečaji smo se v Mariboru srečali prvi in tudi prvi v Sloveniji smo prišli na zamisel, da se terjatve delavcev uveljavijo v stečajnem postopku. To je bilo leta 1989 v primeru Lileta. Verjamem, da smo s tem začeli novo prakso, s katero smo delavcem zagotovili povračilo vsaj delčka tistega, kar jim pripada. Območna organizacija je v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah v minulem obdobju zastopala in še zastopa 32.680 članov. Stečajni postopki ne pomenijo samo prijave terjatev, temveč tudi stalne kontakte s člani, ki terjajo pojasnila in spremljajo potek stečajnega postopka do poplačila svojih terjatev. Pravna pomoč za 2000 članov letno K nudenju pravne pomoči ne štejemo samo neposrednega zastopanja članov pred sodišči, temveč tudi svetovanje posameznikom in organizacijam, pisanje različnih vlog, mnenj, pritožb, zastopanje na obravnavah na organih za varstvo pravic delavcev pri delodajalcih in podobno. Svetovalno delo so izvajali zlasti sekretarji v območni organizaciji. To je zahtevalo njihovo stalno izpopolnjevanje, ki smo ga zagotavljali v okviru strokovnih služb s pisnimi informacijami in številnimi strokovnimi posveti. Za druge postopke je skrbela služba pravne pomoči, v kateri delujeta dva redno zaposlena pravnika in štirje pogodbeni odvetniki. Večina individualnih sporov se nanaša na neizvajanje določil kolektivnih pogodb. Za spore s tega področja strokovne službe sindikata izračunajo višino tožbenih zahtevkov, kar je zahtevno opravilo. Letno območna organizacija v individualnih sporih zastopa povprečno okoli 600 članov. Ker številni spori trajajo tudi pet ali še več let, služba pravne pomoči letno zastopa na delovnih sodiščih okoli 2000 članov. Ažurnost dela na delovnem sodišču v Maribom seje povečala, kar v območni organizaciji pozdravljamo, vendar pa sedaj sindikalna služba pravne pomoči ne more več slediti tempu dela delovnega sodišča. Pri tem je treba upoštevati, da kar v 90 odstotkih sporov pred delovnim sodiščem v Mariboru delavce zastopa služba pravne pomoči območne organizacije ZSSS v Podravju.” Krašovčeva je izrazila prepričanje, daje področje pravne pomoči v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nedefinirano. “Po statutu ZSSS smo dolžni članom zagotavljati pravno pomoč. To pa lahko tudi pomeni, da nam članov ni treba pravno zastopati, saj pravna pomoč obsega le dajanje nasvetov in pisanje vlog. Pravno zastopanje pa pomeni sodelovanje stro- Vekoslava Krašovec, dosedanja in nova sekretarka. kovnjakov namesto člana v vseh postopkih' je dejala. “V območni organizaciji smo se od čili, da opravljamo tudi zastopanje članov, ■> J si brez tega ne znamo predstavljati, kako bicl dosegel svoje pravice. Ker pa bi želeli, da naloge v ZSSS poenotijo ter določijo jasna p1^ vila glede obvez območnih organizacij, že pred leti posredovali ZSSS pobudo za sk ^ pni pravilnik na tem področju. Kljub sklepu o ganov ZSSS o potrebnosti takšnega skupne ga akta ga doslej še nimamo.” Kako učinkovito zagotavljati solidarnostne pomoči? Zaradi krize v gospodarstvu se v Podravju p? glablja tudi socialna kriza. Območna organi#1^ je imela vrsto let Sklad za solidarnostne pon10 Joie Gaube (jjj^kafifih zaupnikov in članov svetov p avcev' Usposabljanje je potekalo zlasti n 0 °t>močnih odborov sindikatov dejav-2jr °bmočna organizacija pa je organi-dji, a °drnevno izobraževanje o vlogi sin-ve.atov v Evropski uniji ter o temeljnih člo-ru °Vlh Pravicah in svoboščinah. V okvi-u 'Ctlnega izobraževanja sindikalnih za-2() lkov >n funkcionarjev pa so veliko po-p nost‘ posvetili novi zakonodaji. Poseben ki s()arek so ‘U.Uii tud* študijskim krožkom, ka t'SC Uve*jav'ii kot izjemno uspešna obli-k' ^^usposabljanja sindikalnih zaupni-Ha ( /a ^udijskih krožkov je območ-prp0rSanizacija dobila več priznanj, za kar Er- r .akl tll(^ v°djem in mentorjem Mariji L a 'ovjč, Metkj Dušanu Detič- ku Branko Medik ln Miri Žličar. dobju srečevala s finančnimi težavami, saj se je obseg dela povečal, prilivi od članarine pa zmanjšali, ker je veliko število članov brezposelnih. “V zadnjih dveh letih je prav zaradi zmanjšanja števila plačnikov večina sindikatov prešla na članarino v višini odstotka od bruto plače. Zal s svojimi pravilniki praviloma niso odmerili večjega deleža tudi za delovanje območne organizacije,” je dejala Krašovčeva. Izrazila je željo, da bi bilo sodelovanje med območno organizacijo ter zvezo in sindikati dejavnosti boljše in da ne bi bilo omejeno samo na velike probleme. “Od ZSSS pričakujemo, da kot naš ustanovitelj bedi nad našim delom, hkrati pa skrbi tudi za to, da imamo za svoje delovanje ustrezna finančna sredstva. V območni organizaciji so ne glede na to, da seje obseg dela trikrat povečal, v zadnjem desetletju zmanjšali število zaposlenih od 35 na 17. Ce v kratkem ne bo dorečen način pokrivanja stroškov delovanja območnih organizacij, bodo morali okrniti vsebino in obseg njihovega delovanja. Dnevi so bili težki, leta pa lepa in uspešna “V minulem obdobju je bil vsak dan po svoje težak, vsa štiri leta skupaj pa so bila lepa, saj smo Svobodni sindikati v Podravju naredili veliko za spoštovanje delavskih pravic in za interese delavcev,” je sklenila Vekoslava Krašovec. Poročilo o delu nadzornega sveta je podala njegova predsednica Darinka Auguštiner. Dejala je, da so v območni organizaciji sicer Marjanca Onič ne dohodke, da z njimi še komaj lahko preživlja družino.” Inšpekcija za delo po Medikovih besedah pri nas nima prave moči, zato se delodajalci sindikalistom smejijo v obraz, kadar jih zaradi kršitev delavskih pravic prijavijo inšpektorjem. Žal se razmere na področju spoštovanja človekovih pravic zadnja leta ne obračajo na bolje, čeprav na nevzdržno stanje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Visoka cena tranzicije Franc Bratuža pa seje vprašal, ali imajo tisti, ki zadnja leta vodijo Maribor, to mesto sploh radi. Po njegovem mnenju je Maribor skupaj s še nekaterimi starimi industrijskimi središči plačal največjo ceno tranzicije. “V tem Nadaljevanje na naslednji strani 6 št. 45/16. december 1999 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS PODRAVJE Kršitev človekovih pravic so tudi prenizke plače Zaradi udeležbe na volilni seji se člani konference območne organizacije ZSSS v Podravju niso mogli udeležiti skupne manifestacije ZSSS ob dnevu človekovih pravic. Zato so udeležencem razširjene konference ZSSS poslali pismo, v katerem izražajo podporo skupnim zahtevam. V pismu so opozorili na številna kršenja človekovih pravic pri nas. Tako v Podravju še vedno okoli 30 odstotkov delavcev prejema minimalno plačo 47.000 tolarjev neto; v državi minimalna plača ni takšna, da bi omogočala pokrivanje polovice življenjskih stroškov; plače delavcev nimajo prednosti pred drugimi izplačili, zlasti pred davki; delavci morajo za izplačilo plač velikokrat stavkati in tožiti delodajalce; številni delavci € w Pismo podpore konferenci ZSSS je prebrala Breda Črnčec. morajo namesto 8 ur delati 12 in več urvse dni v tednu; številni delodajalci sklepajo?0 godbe z delavci za določen čas - en n>eS®c - in še to velikokrat za nazaj; sodno prio° . Ijenih pravic delavci ne morejo uveljavi u ker delodajalci izigravajo zakone in podobno-“Pred vstopom v Evropsko unijo se p° glejmo v ogledalo! Blagostanja in napre ka nam ne bo prineslo povezovanje s sve tom, temveč naš ustrezen družbeni proizvo • Tega pa ustvarja delavec, vendar ne por" Žan, prestrašen in slabo plačan, temveč de lavec, ki ga cenimo in spoštujemo kot no sika družbene reprodukcije!” so na konc pisma zapisali člani konference območne °r ganizacije ZSSS v Podravju. T. K' Nadaljevanje s prejšnje strani mestu ne odloča modrost, temveč politika,” je dejal. Ko je govoril o delu sindikata, je dejal, da so sindikalisti veliko delali in se borili za delavske pravice, uspehi pa so majhni. Pravice delavcev se po njegovi presoji iz leta v leto zmanjšujejo. Menedžerji in politiki se zgledujejo po razmerah v Evropski uniji samo takrat, kadar jim to ustreza. Ko bi morali tudi plače in pravice delavcev uskladiti s tistimi, kijih imajo delavci v razviti Evropi, pa najdejo tisoč izgovorov. “Zato pravzaprav niti ne vemo, kam nas vodi zdajšnja politika!” je dejal Bratuža. “Tisti na oblasti niso dovolj modri. Če bi bili, bi vse napore vložili v zagotavljanje novih delovnih mest. Naši oblastniki pa se namesto tega gredo igrice v zvezi s Tamom in drugimi velikimi podjetji, za katere nihče ne ve, ali so poštene ali ne. Vse preveč je pri nas tudi različnih malverzacij, zaposlovanja na črno in za določen čas, zaposlovanja upokojencev in drugih nepravilnosti, ki ne spodkopavajo samo gospodarstva, temveč ogrožajo tudi ekonomski položaj številnih delavcev. Sindikati se proti temu borijo, vendar pa Bratuža meni, da jih je v javnosti premalo slišati. “Premalo smo glasni in ne znamo povedati, kaj vse smo naredili in za kaj se borimo.” Najslabši gospodar je država O problemih v zavodih je govoril Erih Šerbec. Opozoril je, daje zakon o zavodih pred leti premoženje zavodov prenesel na državo in občine. “Kakor vemo, pa so občine in država najslabši gospodarji, kar se je potrdilo tudi v našem primeru,” je dejal Šerbec. Glas je dvignil tudi proti politiki zmanjševanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Opozoril je, da so po doktrini delavci sami dolžni skrbeti za svoje zdravje, vendar pa mnogi za to nw majo možnosti. “Kako naj za svoje zdravje skrbi delavec, ki prejema premajhno plačo, da bi z njo svojo družino in sebe dostojno preživljal? Kako naj skrbijo za svoje zdravje brezposelni delavci, ki živijo v socialnem pomanj- kanju? Kako naj bodo delavci dobro razpoloženi in motivirani za delo, če njihov direktor konec meseca nese domov 30 delavskih plač? Ni čudno, da so delavci razočarani. Socialne službe vedo povedati, daje danes pri nas tridesetkrat več socialnih problemov kot pred desetletjem, v centrih za socialno delo pa samo enkrat več zaposlenih.” Erih Šerbec je dejal, daje žalosten in otožen, ker Slovenija trenutno ne gre po poti v razvito Evropo, temveč v neko drugo smer. “Če naši politiki želijo zares v Evropo, bodo morali pri svojem delu veliko spremeniti, zlasti pa prisluhniti sindikatom. Prav bi bilo, da bi se spomnili vsega, kar smo si skupaj želeli pred osamosvojitvijo, ki seje začela v Pekrah in ne v Ljubljani,” je sklenil Šerbec. Darinka Auguštiner Jože Gaube je opozoril, da so zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer delavci čedalje bolj nezadovoljni. Mnogi so zato kritični tudi do sindikata, češ da premalo stori za spoštovanje delavskih pravic, čeprav to ni res. Takšno razpoloženje najbolj občutijo sindikalni zaupniki in funkcionarji v podjetjih, ki so izpostavljeni pritiskom delodajalcev in nezadovoljstvu delavcev. Vendar pa je takšna pač usoda sindikalistov. Zato morajo imeti trdo kožo in vztrajati v boju za delavske pravice. Na koncu so jim delavci za to vendarle hvaležni! Dragocena pomoč članoi* in podružnicam O pomoči, ki jo območna organizacija ZS^ / Podravju nudi posameznim članom terS. | likalnim podrožnicam v podjetjih in zavo 1 e govorila Marjanca Onič. Dejala je, oaJo j a pomoč izjemno velika in dragocena, saj | sindikalisti v marsikaterem podjetju v zelo cem položaju. Območna organizacija jiR"n strokovno pomoč, hkrati pa jim s svojo oriteto, ki jo ima v mestu in regiji, zagot . ja varnost. Po besedah Oničeve bi bila v ca škoda, če bi zaradi pomanjkanja fi"" .. lih sredstev začelo šepati delo za sindika irmalno delo območne organizacije-Po razpravi so člani konference sprejeli r ičilo o delu območne organizacije v mi m štiriletnem mandatnem obdobju ter P ičilo nadzornega odbora, hkrati pa so ap ■ali na ZSSS in sindikate dejavnosti, naj k : da hitro rešijo problematiko financira"' imočnih organizacij in zveze v celoti-Potem ko so člani konference razrešili ^ idanje vodstvo območne organizacije,s jnimi volitvami izvolili novo. Za sekre1 i območne organizacije ZSSS v Podravj" ^ i naslednje štiriletno mandatno obdobje ivno izvolili Vekoslavo Krašovec (gla^" ce je oddalo 22 članov konference *nv^r'-ivčeva je dobila 22 glasov), za nove čl" idzornega odbora pa so v treh krogih taj" ilitev izvolili Darinko Avguštiner, nžel, Janka Košarja in Jožico Kovačič-:kretarje v omočni organizaciji so z jav"1 lasovanjem imenovali Dušana Detick ranko Jurak, Jožeta Korošca, Jožeta M11 a in Miro Zličar. Na koncu konference se je nova sekrd ^ i območne organizacije v imenu novega v° va zahvalila za zaupanje ter izrazila upa"J r bo območna organizacija v novem m" v itnem obdobju tako uspešna, kot je bil" li"ulem' Tomaž K*" Država ne bo več reševala podjetij Ministrstvo za gospodarske javnosti je pripravilo razvojni Program za pospeševanje kon-arenčnosti slovenske industrije fa obdobje od leta 2000 do le-a 2003. Ministrica dr. Tea Pet-r,n’ M ga je ta teden predstavi-a na tiskovni konefrenci, je podarila obsežno medresorsko sodelovanje ministrstev pri pri-j^avi in izvajanju programa. Do- Paje tudi, da so in še bo- do močno vključeni tudi soci-ad partnerji, torej tudi sindikati, » katerimi, kot je dejala, ministrstvo že sedaj dobro sodelu- Ministrica je še povedala, da fcre za načrtovan program, pripravljen na podlagi analiz staja slovenske industrije in gospodarstva kot celote ter ob upo-cvanju zahtev, ki jih na podati oblikovanja industrijske politike in v okviru te politike predpisuje Evropska unija. Cilji razvojne politike so izboljšanje konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti podjetij ter prestrukturiranje tradicionalnih panog. Tako bi gospodarsko rast spodbudili z ustvarjanjem večje dodane vrednosti in preusmeritvijo zaposlenih iz dejavnosti z nizko, v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Z njegovo pomočjo bi zagotovili dinamično tržno strukturo ter skladen regionalni razvoj. Čeprav si vsi želimo visoko stopnjo socialne varnosti in visok družbeni standard, se moramo zavedati, da noben od zastavljenih ciljev ne bo dosežen, če naše gospodarstvo ne bo mednarodno konkurenčno. To pa bo takrat, ko se bo večina na- ših podjetij sposobna hitro prilagajati spremembam na trgu in ko bodo poslovala s poslovno odličnostjo. Filozofija poslovne odličnosti mora zato postati osrednje gibalo razvoja na vseh ravneh, od gospodarstva do državne uprave. To pa zahteva tudi preusmeritev državne politike od tradicionalnih, intervencioni-stičnih ukrepov v zagotavljanje spodbudnega okolja za uspešno vključevanje podjetij v globalne trende ter spodbujanje podjetij k stalnim prilagoditvam njihove strukture in organizacije, je poudarila ministrica. V okviru izvajanja razvojne politike je ministrstvo izdelalo tudi program prestrukturiranja oziroma prilagajanja podjetij v tradicionalnih panogah, ki vključujejo železarstvo, tekstilno in usnjarsko-predelovalno in- dustrijo ter lesno-predelovalno industrijo, razmeram, ki vladajo na trgih Evropske unije. Programa prilagajanja tekstilne in us-njarsko-predelovalne industrije sta že bila predstavljena v Bruslju. Po poročilu slovenske misije pri EU sta dobila zelo dobro oceno in v ničemer ne kršita načel EU. Pri uresničevanju teh programov ministrstvo ne namerava intervenirati, pač pa biti le spodbujevalec sprememb. Pomagati namerava le z v Evropski uniji dopustnimi 'mehkimi metodami’, medtem ko 'trdih' oblik pomoči (posredovanje države s kapitalom in opremo, reševanjem podjetij in drugimi načini poseganja v poslovanje) v skladu z evropsko re-gulativo ne bo več mogoče uporabljati. B. R. PRAVNA MNENJA IN NAOVETI jim ne mudi v Udl P° 1. 1. 2000? st ^^OVOr: Da, to velja za ti-e,k|d°31 12 1999 ]ahko iz-s ^lst'J° 7. a člen Zakona o pri-vkih za socialno varnost 3/Qadni list Rs- §t. 5/96,34/96, dol s" 7/98)- Ta člen namreč °ča, da se v pokojninsko nov0 smejo šteti poleg tistih D e^em^ov’ ki jih dovoljuje stari pre0Jntnski zakon, tudi drugi ia ''ern*t' *z delovnega razmer-’Za katere so bili plačani pri-• vki po v letu 1998 spreme-,'eneni zakonu o prispevkih za . c>alno varnost. To pa so pre-add, ^ na p0diagi predpisa l v skladu z zakonom o do-sek n'n* Prese8aj° določen zne-^ jubilejne nagrade, odprav-^.ne in solidarnostne pomoči, ^ 'uiulacije in bonitete ter regres d etni dopust. Novi reformni Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Visoke odpravnine vplivajo na višino pokojnine le do konca leta Vprašanje: Alije možno, da se komu splača na hitro upokojiti do konca leta ne glede na prehodno določbo novega reformnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki vsem, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pokoj, omogoča upokojevanje po starem zakonu zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč v 456. členu s 1. 1. 2000 razveljavlja to možnost. Visoka od- pravnina ob upokojitvi torej dejansko lahko vpliva na odmero pokojnine, ki jo bo posameznik prejemal do smrti. Toda to je mogoče doseči zgolj v primeru, da posamezniku preneha delovno razmerje 31. 12. 1999 in mu je bila odpravnina izplačana do tega datuma, ter da pravico do pokojnine uveljavi po 1.1.2000. Da se odpravnina namreč upošteva pri odmeri pokojninske osnove, mora biti v zavarovanju vseh 365 dni leta 1999. Kajti pri odmeri pokojninske osnove se ne upošteva leto, v katerem posameznik uve- Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur. Vajeniška doba kot podlaga za delovni jubilej Ali se v dobo, ki šteje za pridobitev pravice delavca do jubilejne nagrade, šteje tudi vajeniška doba? Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini ali pri oprav- ljanju samostojne dejavnosti in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico; izjema so le primeri dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe. Ijavlja pravico do pokojnine. Pokojnino mora torej uveljaviti v letu 2000, če naj mu se v pokojninski osnovi upoštevajo tudi prejemki iz leta 1999. Uredba vlade, ki določa višino teh zneskov, je bila objavljena v Uradnem listu št. 5/1998. Odpravnina ob upokojitvi se šteje v pokojninsko osnovo v tistem delu, kije višji od treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Republiki Sloveniji. Po zadnjih podatkih iz novembra 1999 je ta znesek 522.837 SIT. Tako visokih odpravnin med člani sindikata ni veliko. Vajenec z delodajalcem sklene učno pogodbo, ki ni pogodba o zaposlitvi, vajenec torej ni v delovnem razmerju. Po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju se vajencu šteje učna doba v zavarovalno dobo tako, da se 12 mesecev vajeniškega razmerja šteje za 6 mesecev zavarovalne dobe, kar je posebna zavarovalna doba po posebnem zakonu. Ta doba ni podlaga za uveljavljanje materialnih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Na potek volilne seje je v veliki meri vplival potek kadrovanja. Za funkcijo sekretarja sta kandidirala Milena Sitar, dosedanja sekretarka, in Anton Stražišar, sekretar v območni organizaciji. Ker je predsedstvo ZSSS soglašalo le s kandidaturo Sitarjeve, je Stražišar menil, da je ga je s tem diskvalificiralo. Konferenca je zaradi tega sklenila ZSSS predlagati, naj se statut spremeni tako, da bo predsedstvo dajalo le mnenje, ne soglasja h kandidaturam. Sicer pa je konferenca sprejela poročilo o delu v minulem štiriletnem obdobju, ki ga je obrazložila Milena Sitar. Skrbno pripravljeno pisno poročilo je Milena Sitar obrazložila takole: Za uspešno delo območne organizacije so zaslužni zlasti člani, skupaj z njimi pa tudi profesionalni in volonterski aktivisti. NaGorenjskem,kjerježedalj časa kakšnih 62.000 zaposlenih, jih je v Svobodne sindikate včlanjenih 9500. Čeprav je nekaj zaposlenih tudi v drugih, konkurenčnih sindikatih, je organiziranih premalo delavcev. Večja skrb za včlanjevanje je zato prva prioritetna naloga območne organizacije. Baza Svobodnih sindikatov so zlasti manjša in srednje velika podjetja. V malih zasebnih pod- ralibO' kurenčnimi sindikati bi moi Ije izkoristiti. -ucindi- Ena od nalog Svobodnih, katov je tudi razvijanje o pripadnosti organizaciji- -V razpravi so se najprej 0j. j- 1, gostje. Srečko Catenpredse^ Sindikata KŽI, je opozoril nar litično in gospodarsko elito- ■ Sata z združenimi močmi šati pravice zaposlenih. Te ^ zadevanjem na roko gredo!1 -so sindikate že razbili in k* a. skušajo. Razbiti sindikati se^ mreč ne morejo postaviti politiki in gospodarstvenic . Opozoril je tudi na negativ mere delitve zaposlenih v isti ustanovi. Delitev namreč lahko privede do tega, kar seje zgodilo ob stav-zdravnikov, da ljudje zaradi svojih interesov negirajo delo tistih, s katerimi delajo skupaj. ZSSS moramo ohraniti, tudi sami sebe mo-ramo bolj ceniti, je Čater zaklju-eil svoj pozdravni govor. Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je izrazil zadovoljstvo, da seje območna organizacija v zadnjem obdobju ntrdila. Na Gorenjskem je namreč sindikalna konkurenca (Svet kranjskih sindikatov in KNSS) močnejša kot drugje v državi. Zaradi spremenjenih razmer se °do Svobodni sindikati morali V ■ w Milena Sitar se zahvaljuje za izvolitev. Volilna konferenca območne organizacije ZSSS za Gorenjsk0 w B w V ospredju skrb za večjo Mzicnost Zbrane je nagovoril tudi Ivan Kramer. kalnega premoženja (Jesenice, Kranjska Gora, Jelenov dom. Špik). Sindikalna pisarna v Školji Loki je opremljena moderno, ima tudi internet, pisarna na Jesenicah pa ne. takšnih pa je kar 70 odstotkov na novo zaposlenih. Ker je delo sindikata bistveno težje kot pred leti, je težko pridobiti tudi predsednike sindikatov in sindikalne zaupnike. Problem je tudi premajhna obveščenost, Novo Delavsko enotnost direktorji poznajo zelo dobro, do članstva pa ne pride, tudi zaupniki jo premalo poznajo in uporabljajo. Čeprav ima le Gorenjska sindikalni izobraževalni center, je izobraževanja premalo. Sindikalni zaupniki se za izobraževanje ne prijavljajo, saj se bojijo biti večkrat odsotni z delovnega mesta. Prednost območne organizacije ZSSS za Gorenjsko so vedno od- Za poročilo so delegati glasovali zelo enotno. jetjih, ki so se razvila iz družinskih podjetij, je, ker vodstva ne želijo o sindikatu nič slišati, zelo malo članov ZSSS. Kar 150 posameznikov seje v Svobodne sindikate včlanilo v sindikalnih pisarnah, članarino pa nakazujejo po položnicah. Za sindikat je težko pridobiti tudi zaposlene, ki imajo pogodbo za določen čas. prte sindikalne pisarne. Uradne ure so le za službo pravne pomoči. Pisarne so odprte tudi za nečlane, ki dobijo vsaj nasvet, kam naj se obrnejo. Svobodni sindikati imajo zlasti tele prednosti: svoj časopis, svoj izobraževalni center in svojo mrežo sindikalnih zaupnikov. Te prednosti pred dragimi in kon- Stavke niso bile pogoste po* Februarja 1996 je stavkalo 12 delavcev podjetja Orga Les , ištvn Čpšniiea Stavkali so zaradi teaa. ker iim direktor W 0 K hištva Češnjica. Stavkali so zaradi tega, ker jim direktor plač. Stavke je bilo konec, ko so delavci prešli na zavod. nevestnega poslovanja je bila zoper direktorja dana kazenska ^ Poleti istega leta je stavkalo dvakrat po dva tedna 130 delavcev Sukna Zapuže za plače po kolektivni pogodbi. številnih problemov takratni lastnik (Sklad za razvoj) ni nase šitve in je podjetje poslal v stečaj. je Naj večja stavka leta 1997 je bila v Plamenu iz Krope, U ^ 210 delavcev zahtevalo redne plače in vse drugo, kot dolo & . lektivna pogodba. Tudi Plamen je moral v stečaj. Brez uspe ^ istega leta stavkalo tudi osem delavcev Kovača iz Krope. iu delavci so si začasno zatočišče našli na zavodu za zaposlovh Dvakrat so stavkali tudi zaposleni v BPT Tržič. Prvič je 31^ ^ lavcev poleg izplačila plač in regresa zahtevalo tudi razrešite ^ rektorja. Ker so dosegli le izplačilo plač, so stavkali še en*cra Jaje ko so dosegli, da je v podjetje prišla nova direktorica, ki pa 0 sindikatu še naprej veliko dela. Leta 1998 na Gorenjskem ni bilo nobene stavke. v Letos so prvi stavkali delavci Hotela Lovec Bled. Od Sl° 'i ske razvojne družbe so zahtevali izplačilo zaostalih plač. KerJV| stari del hotela vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu, h . ni mogel več poslovati in je bil poslan v stečaj. To je bil prv'v., mer stečaja hotela na Gorenjskem. Delavcem je s solidarnostno F , močjo pomagal Sindikat gostinstva in turizma Slovenije, P° so dobili tudi na centrih za socialno delo. Sredi maja so spontano začeli stavkati delavci Elana iz Beg^ - razlog zmanjšanje dodatka za prehrano med delom. Stavko odbor, ki se je oblikoval kasneje, je ob pomoči območne org zacije ZSSS dosegel podpis socialnega sporazuma z uprava ^ datek za prehrano bodo delavci prejemali še do aprila 2000, ^ sneje pa bodo prešli na obračun plač in vsega drugega, kot je ločeno v splošni kolektivni pogodbi. jC Najdaljša stavka, trajala je skoraj tri mesece, je bila v kM' GKZ Srednja vas v Bohinju. Ves čas stavke so zaposleni v K' niči zahtevali razrešitev direktorja, kar po zakonu ne šteje me0 , hteve, ki jih delavci lahko uveljavljajo s stavko. Delavce je o1 tor zaradi tega suspendiral, območna organizacija pa jim je ?a^j tovila pomoč svojega odvetnika. Po dolgotrajni stavki je uPr ^ odbor zadruge direktorja le razrešil in na pobudo območne 0 nizacije z delavci sklenil poseben sporazum. J1' (Povzetek iz pisnega poročila o sto^/ °e,e9ati' so razpravljali le o u Poc*.ietj'h organizirati drugače t , oz^aj. Za pomoč članstvu bo p a 'menovati zunanje sindikal- jihvrwnnike'TinaJbl vP°dJet-odtlt pogajanja ob naslonit- notranje zaupnike, ui trSov>ni niso največji pro-m 'l1 n'z^e Plače, ampak pritiski zaposlene, da delajo več in dlje. i 0®roža zdravje zaposlenih in ei?u se sindikat upira, iav art(d 0Pozortl tudi na pojo e eroz'je v Zvezi - povzroča-Jo trsti, ki iz nje izstopajo in ki s 'J0- da lahko vse vodijo iz ene-vl^tra. Menil je, da mora pre-ati razum. Pozval je k okre-Vl strokovne službe z ekonom-b e^a Področja, saj delodajalcev ez ustreznih znanj ni mogoče i ^pričati za izplačilo 13. plače. ia ° besedah Antona Stražišar-' , Sr° v območni organizaciji ZSSS shh 0'cnjsko tudi slabe točke. Kot Var,05** j6 navedel zlasti zmanjše-nJe števila članstva in sindikal-v P*sarn-V Kranju bi po njego-i mnenju morali biti bolj kon-Čan ni'0menil je tudi nedokon- 0 nal°go pri lastninjenju sindi- je občutil kot nezaupnico. Menil je, da bi moral biti sklep, ki gaje prejel, vsaj obrazložen. Srečko Čater je menil, daje takšen sklep birokratska napaka. Sklep o izdaji soglasja le za kandidaturo Milene Sitar sta kritizi- rala tudi Damjan Kavčič, ki je predlagal spremembo takšne prakse, kar naj bi prispevalo k demokratičnosti sindikata. Podobno je menil tudi Dušan Ferjan iz Elana. Konferenca je zaradi tega soglasno sklenila predlagati postopek za spremembo statuta ZSSS, tako da se bodo na terenu sami odločali, komu bodo dali zaupanje, in ne bo o tem odločalo “neko sito” v Ljubljani. Po tej razpravi so delegati najprej glasovali o kandidatnih listah. Za kandidatno listo za sekretarko je glasovalo 20 od 26 udeležencev, za listo nadzornega odbora pa vsi. Na tajnih volitvah je za Mileno Sitar glasovalo 20 delegatov, proti dva, štiri glasovnice pa niso bile veljavne. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Slavko Bas-sanese, Majda Bogataj, Bojana Kosmač in Milan Marinšek. Franček Kavčič kandidacijskem postopku. Srečko Čater je pojasnil, daje denar za modernizacije pisarn tudi pri sindikatih dejavnosti, zanj je torej treba le zaprositi. Srečko Krč je govoril o “otroški bolezni” sindikata upokojencev, kar je pojasnil s tem, da želijo upokojenci pred včlanitvijo v ta sindikat vedeti, kaj bodo od tega imeli. Predsednik Sindikata upokojencev Slovenije Ivan Kramerje odgovoril, da vstopanje ne prinaša materialnih ugodnosti. Bistvo delovanja upokojenskega sindikata naj bi bilo v povezavi z zaposlenimi. Ker ti, ko so ogrožene njihove pravice, pogosto ne morejo demonstrirati na ulicah, zanje demonstrirajo upokojenci. Pri tem se uresničuje soodvisnost med položajem delavstva in upokojencev. Kramerje govoril tudi o nujnosti večje enotnosti v Zvezi, kar naj bi se pokazalo tudi pri delitvi članarine. Pri razpravi o kandidatnih listah je Anton Stražišar hotel izvedeti, zakaj predsedstvo ZSSS ni soglašalo z njegovo kandidaturo, kar Sindikalna lista December 1999 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26.11. 1999 dalje) 40,11 3. Ločeno življenje 69.074,00 Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) SIT 3.778,00 1.888,00 1.315,00 40,11 55.149,00 Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1.7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)’ 558,00 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 54.537,00 -za 20 let 81.806,00 -za 30 let 109.074,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 345.370,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 103.611,00 - ob smrti v ožji družini 51.806,00 4. Minimalna plača (od 1.8. 1999) 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 6. Regres za letni dopust -najmanj 102.000,00 -ali največ 121.995,00 (70 % povprečne slovenske plače) 46.363.00 69.545.00 92.726.00 522.837,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 92.726.00 72.521.00 39.981.00 96.500,00' 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. . 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marcc-majl999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS “Ko sem se ondan spraševal, kaj smo pravzaprav naredili v IKI, sem si odgovoril: Nič. Sto ljudi je leto dni in pol imelo majhne, vendar redne plače.” Tako nam je dejal Zvone Stanc, direktor stočlanskega kolektiva podjetja IKA iz Ajdovščine, katerega osnovna proizvodnja so zaščitna delavska oblačila in ki je pred dvema letoma preživelo vrhunec krize v poslovanju. Podjetje je bilo tik pred stečajem, zadolženo, z izgubo ter brez dolgoročnejših naročil. Zdaj posluje tekoče pozitivno, odplačalo je večino dolgov in obveznosti do bivših zaposlenih, pokrilo izgubo. Ali gre za še eno izmed slovenskih podjetij, ki se je uspešno izvleklo iz krize po propadu nekdanjega političnega in gospodarskega sistema ter osamosvojitvi? Kaj o tem menita Zvone Stanc in predsednik sindikata ter sveta delavcev Vili Marc? Najprej smo obiskali Vilija Marca. Kakšno pa je vzdušje med delavkami? Pravite, da je novi direktor vnesel nekaj živahnosti, elana v kolektiv... Bremenapreteklo-sti so težka. Tuje bila izguba 49 milijonov tolarjev, ki smo jo sicer lani pokrili. Da se je ob takšni preteklosti težko izviti iz objema bremen, se zavedamo vsi zaposleni. Letos smo delali večino prostih sobot, da smo pokrili naročila, tako naših izdelkov ko P Ion poslih, pa še nadomestiti je bilo treba p cejšen izpad delovnih ur zaradi boleznin-Kolektiv in vodstvo sodelujeta kar us jeno, včasih sicer prihaja do kakšnih trajnih 'kratkih’ stikov, ki pajih skušamti najhitreje odpraviti. Vendar je bilo tega v preteklosti, ko ni bilo dela. Vprašal sem, kakšno je stanje zdaj, ka vas je animiral direktor? « Z direktorjem se sporazumevamo brez jih težav. Pred časom smo imeli manjši ^ sporazum glede dela: ob skorajda že re delovnih sobotah v zadnjem obdobju je v stvo hotelo uvesti deseturno dnevno delo-dar se tega v kolektivu, kjer dela večina žen -mater z otroki, ne da preprosto uredili- z-smo se dogovorili, da smo del te proizvo N^prajsmoobiskali vni ja Marca. prostih sobot, da smo smo se dogovorili, da smo de. te P^- .. -—“ Izgubili petdeset, ohranili pa sto diiovmh mest m _ . . htalO IT10^' ^pbili nismo nobenih olajšav ali sub- Ajdovsko podjetje IKA je bilo pred poldrugim letom skoraj zrelo za stečaj, pa se je poo Do dna in nazaj Kako ste zaposleni in sindikat videli ter doživljali krizo? Pred tremi, štirimi leti smo zašli v krizo, izgubili smo precej dela in morali smo število zaposlenih zmanjšati za tretjino. Odslovili smo tudi dva direktorja. Število zaposlenih smo zmanjševali izključno po mehki varianti, delavcem, ki so bili tehnološki presežki, je podjetje izpolnilo vse njihove pravice, vključno z odpravninami. Zdaj nas je v podjetju zaposlenih še 98, kar 95 odstotkov delavk in delavcev pa je včlanjenih v sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije pri ZSSS. Seje pa kriza začela pojavljati že leta 1991, ko so nam začeli tuji partnerji odpovedovati sodelovanje. Osamosvojitev nam je prekinila trgovske stike z nekdanjo Jugoslavijo. Malo je bila torej kriva izguba trgov, malo smo bili vezani na Ion posle, ki so se začeli seliti v druge, cenejše države. V takih pogojih se v začetku nismo najbolje znašli. Na Otlici smo imeli obrat s 30 zaposlenimi, ki smo ga morali opustiti zaradi zmanjševanja stroškov. Jedro kolektiva v Ajdovščini pa seje ohranilo. V treh letih smo število zaposlenih postopoma zmanjšali s 150 na 98 in to število je nespremenjeno že več kot leto dni. Zdaj pa že stremimo k temu, da bi spet zaposlovali. Ali ste mi s podatkom o iskanju novih delavk napovedali prihodnost IKE? Položaj se je pod novim vodstvom bistveno popravil. Dobili smo posle, pokrili smo vso izgubo iz prejšnjih let, trudimo se kar se da redno plačevati dobaviteljem. Plače se zdaj redno izplačujejo že 18. dne v mesecu. Izplačan je bil tudi regres. Novi direktor nam je dal nov polet z delavnostjo, odnosom do ljudi, z iskanjem dela. Rezultat tega je, da imamo zdaj polno zasedene zmogljivosti. V sindikatu pa se trudimo, da bi podjetje začelo izplačevati kaj večje plače kot le po kolektivni pogodbi. Za primerjavo: v oktobru je bila pri nas povprečna plača bruto 93.(XX) ali neto 64.8(X) tolarjev; republiško povprečje je bilo 174.000 tolarjev bruto. Vili Marc: Bistvena zahvala za obstoj podjetja gre sindikatu, ki si je pri-zadeval,da ohrani IKO pri življenju za vsako ceno. Izgubili smo sicer 50 delovnih mest, smo jih pa sto ohranili. nje dali v kooperacijo, da smo ustregli zaposlenim in naročnikom. Najpometnu ^ je je, da se z vodstvom sporazumevamo, znamo eni in drugi priti pol poti naproti-ševanje težav s stavko bi bilo nesmiselno, s dilo bi tako zaposlenim kot podjetju. ^°ve. koncev smo zaposleni in bivši zaposleni činski, 60-odstotni lastniki delniške druz IKA. Torej bi stavkali tudi proti sebi. o Naša prva naloga, o kateri smo se dog0' rili z vodstvom, je spraviti IKO v poziti poslovanje, k dobremu imenu. ,0 Leta 1996 smo bili tik pred zlomom. * kasneje je bila poslovna bilanca najslabša tistikrat je bilo vprašanje obstoja resno pos Ijeno na kocko. Izguba seveda ni nastala v nutku, težave so se nabirale nekaj let. . Na zahtevo sindikata je takratna direkt ca obvestila kolektiv in organe soupravljal o stanju podjetja in takrat je že bil govor o te ’ da skoraj ni rešitve. Sindikat seje potem/ lo trudil, da bi firmo ohranili, tako re.koC 0, vsako ceno. Pri tem nam žal nihče ni bil v P H10^- Dobili nismo nobenih olajšav ali subvencij. Država tekstilcem ni voljna priskoči-na pomoč. Trdim, da gre bistvena zahvala za obstoj Podjetja sindikatu in banki, ki ni bila za to, a gre podjetje v stečaj. Dgubili smo 50 delovnih mest, smo jih pa st« ohranili. To je bistvo vsega našega priza-evanja. Sindikat se je vseskozi obnašal op-'mistično, vedno smo si mislili, saj nismo tako j’ abi, da bi morali propasti. Blagovna znam-a IKA je dobra, poznana v Sloveniji. V močno 0P0ro nam je bil sekretar območne organiza-ClJe ZSSS Bogdan Godnič. Potreben je bil svež veter v Med obiskom pri direktorju IKE, Zvonetu ancu, nas je najbolj zanimalo, kakšno pri- 0 "ost napoveduje podjetju, ki ga vodi. Za ''od pa je povedal, kako je bilo, ko je pred e,?™ dni in pol prišel v podjetje. v KAJ.e tistikrat najbolj potrebovala svež v n! . za’ posledica značilnosti dogajanja v e/stilu, je dosegla vrhunec. Vsem je pošla Ja, bili so na koncu z živci, osebni odnosi J' 'I' močno razrahljani. Celo delavke so de-e’ Pojdimo raje v stečaj’. Ali bo delo, se 1 vedelo dobesedno od danes do jutri, zguba v poslovnem letu 1997 je po revi- JI Presegla polovico ustanovnega kapitala, skr ° 4<> m'*'Jonov tolarjev. Takrat bi moral 'cati skupščino v roku 48 ur (po zakonu o 8) spodarskih družbah mora uprava, ko ugo-i. da izguba presega polovico osnovnega vaPHala družbe, sklicati skupščino v 48 urah), endar tega nisem storil, ker sem se bal, da na skupščini predlagali stečaj. Verjel sem arnreč, da izgubo lahko saniramo. Posveto-t a sem se s predsednikom nadzornega sve-a m odločila sva se, da tvegamo boj za ohra-' ev In sanacijo podjetja. Mislim, da sva prav tp0.' T>obi*i smo namreč nekaj poslov, s ka-^runi bi položaj lahko popravili, in ti posli st' V?es'' maI° več optimizma in samozave-d ,v k°lektiv. Uspeli smo tudi sanirati problem mga podjetju Muroteks. Tako IKA nima več gube, tekoče poslovanje pa je pozitivno.” Kaj je prineslo preobrat? Na to težko odgovorim, saj tistikrat nismo nič posebnega storili, nismo uporabili nobenega izmed običajnih radikalnih ukrepov kriznega menedžmenta na področju stroškov ali zaposlenosti. Tri oporne točke sanacije V sindikatu pravijo, da ste prinesli svež veter v podjetje, da ste ljudi potegnili za seboj. V svoj sanacijski program sem zapisal tri točke. V prvi je finančna konsolidacija IKE v dveh letih. Doseči moramo, da nam bodo verjeli dobavitelji, banke, in lastni delavci . Tu smo nekako uspeli. Z bankami nimamo težav, z dobavitelji tudi ne. Lani smo izplačali regres, letos tudi, plača je redna, rok za njeno izplačilo seje skrajšal. Odplačali smo odpravnine delavcem, ki sojih odpustili moji predhodniki. Vrnjeni so bili krediti na sivem trgu. Druga točka programa, dal sem ji naslov 'Priprava na novo IKO’, bo trajala nekaj dlje. Treba je ugotoviti, kaj naj bi nova IKA bila. Moja želja je, da tu nehamo šivati masovno proizvodnjo. Slovenija je med razvitim in ne- L Zvone Štanc: Zadovoljen sem, da smo podjetje toliko sanirali, da lahko delamo, da smo poplačali, kar je bilo treba, in da smo brez izgube. Prihodnost pa je pod vprašajem, vendar nismo brez možnosti. razvitim tekstilnim svetom, zato lahko prevzame vlogo posrednika med njima. Za to posredništvo potrebuje opremo in znanje, ki sta kompatibilna s svetom. Vsega tega IKA nima, ne zaostaja edinole pri kadrih. Potrebujemo pa tudi bolj povezana sorodna podjetja za skupen nastop na trgu. Tretji projekt je večji poudarek trženju ostale zaščitne opreme in zahtevnejših oblik varovalnih oblačil, v skladu z evropskimi standardi. Zaradi krize v prejšnjih letih je IKO na tem področju konkurenca nekoliko prehitela, zato bodo sedaj potrebni precej večji napori, da jo vsaj dohitimo. Podjetja vse bolj iščejo celovite rešit- ve v zvezi z zaščito zaposlenih, zato razmišljamo o razširitvi, dopolnitvi ponudbe. Sveži veter pa je medtem že uplahnil, zdaj bo treba kolektiv spodbujati na drug način. No, letošnji rezultati so še vedno zelo pozitivni. Osvajamo nove kupce (ne morem reči, da osvajamo nove trge, ker jih zaradi cene delovne sile ne moremo). Delo imamo zagotovljeno v januarju in februarju, prej pa se ni dobesedno vedelo, kaj se bo delalo naslednji dan. Položaj je torej zadovoljiv. Prihodnost je v povezovanju Kakšna je prihodnost slovenskega tekstila, tudi IKE? Brez lastne blagovne znamke bodo slovenska podjetja na trgu težko obstala. Teorija pa podjetjem z manj kot 1 (XX) zaposlenimi ne daje veliko možnosti pri uveljavljanju svoje blagovne znamke na svetovnem trgu. Največje podjetje v naši dejavnosti ima 170 zaposlenih. Torej je rešitev edinole v povezovanju in skupnem nastopanju. Kaj bo v prihodnje s šiviljami? Mi s ceno delovne sile nismo konkurenčni niti Italiji, kaj šele vzhodnoevropskim državam ali Kitajski, zato velikoserijske proizvodnje ne bomo dobili v delo. Ko govorim o ve-likoserijski proizvodnji, imam v mislih količine, večje od na primer 5000 kosov. Na trgu se srečujemo s kapitalizmom azijskega in vzhodnoevropskega tipa, kjer je plača delavca morda samo 100 dolarjev na mesec in ki od delavcev zahteva skrajne napore na meji sprejemljivega. Kaj bo z delavkami v slovenski konfekciji? Tiste, ki ne bodo sprejele dejstva, da kapitalizem ne priznava dela od sedmih zjutraj do treh popoldne, in ne dela osem mesecev na leto (toliko namreč ostane delovnega časa, ko odštejemo dopust, malice, praznike ter boleznine in porodniške dopuste), v bodoče ne bodo dobile dela. Na žalost povsod v Evropi ljudje z osnovnošolsko izobrazbo dela skorajda ne bodo več dobili. To je realnost, s katero se bo morala spopasti država, sindikati in ne vem še kdo. To je kruto, vendar tako je. Kakšna je rešitev iz teh tokov? No, če uspe povezava sorodnih podjetij okoli neke blagovne znamke, bo možno preživeti. V takem primeru vidim možnost, da bi Slovenija delovno intenzivno panogo še imela. Možnost vidim v zajetju trga v polkrogu 300 do 400 kilometrov okoli nas in to je tudi osnova zamisli o združevanju sorodnih podjetij okoli ene blagovne znamke, s skupnimi distribucijskimi kanali, z enim katalogom, s skupno reklamno akcijo. Kapacitete so na voljo, znanje in tehnologija tudi, vprašanje pa je, če bomo vsi imeli voljo za to. Naša možnost je, da so naši izdelki narejeni bolj po izbiri kupca tako glede krojev kot po barvah, in da lahko delamo tudi majhne serije. Velikoserijski proizvodnji so takšne spremembe namreč odveč. Morda se zdijo moji odgovori nekoliko črnogledi, vendar nisem hotel vzbujati takega vtisa. V resnici verjamem v prihodnost našega podjetja, treba pa se bo sprijazniti z nujnimi spremembami, ki čakajo vso slovensko tekstilno industrijo. S. R. Albert Vodovnik ob bližajoči se desetletnici SKEI Sindikati, ki niso na realnih tleh, škodujejo delavskemu gibanju Prihodnje leto pripravljate proslavo desetletnice ustanovitve SKEI. Kaj se je takrat zgodilo? Vodovnik: Pred desetimi leti sindikata kovinske in elektroindustrije še ni bilo, bil je le njegov predhodnik sindikat pridelave in predelave kovin, ki je deloval kot oblika in metoda takratne Zveze sindikatov Slovenije. Potekale pa so že razprave o drugačnem sindikatu, ki so omogočile, da se je 9. februarja 1990 konstituiral Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki je v javnosti znan zlasti kot SKEI. Ze pred desetimi leti smo si v tem sindikatu zastavili za cilj spremeniti odnose z ZSS, kar smo postopno tudi udejanjali. SKEI pa je bil prvi sindikat, kije začel spreminjati samega sebe. Leta 1990 se je takratna ZSS preoblikovala v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Kako je ob tem potekal proces oblikovanja sindikalnega gibanja? Vodovnik: Odnosi so se spreminjali zlasti v kongresnih letih, 1994 in 1998. Lani pa je prišlo do tega, daje organiziranost postala “čista”, Od našega sogovornika smo želeli, da predstavi nastanek in razvoj sindikata in nekatere ključne sedanje naloge. Seveda se nismo mogli izogniti združevanju sindikatov, o čemer je bilo kar veliko besed, na dejanja pa še čakamo. Ker se SKEI zelo vključuje v mednarodne povezave, smo želeli izvedeti zlasti, kako sodeluje s sindikati iz držav, nastalih iz bivše Jugoslavije. kar pomeni, da se delavci včlanjujejo v sindikate, ki tvorijo Zvezo, teritorialna organiziranost pa je le v funkciji uresničevanja nalog sindikatov in Zveze. V tem času so se gospodarske in politične razmere precej spremenile, tudi sindikat je to občutil. Lahko to opišete? Vodovnik: Bilanca teh desetih let je tragična. Leta 1990 je bilo namreč v kovinski in elektroindustriji zaposlenih 185.000 delavcev, SKEI je imel kar 145.000 članov. Danes je delovnih mest kar za 45 odstotkov manj, tudi SKEI nima več tolikšnega članstva. Podrli so težko industrijo, še posebej strojegradnjo, Litostroj, Tam a Kot da so podjetja podirali načrtno, ker da je treba Slovenijo de-industrializirati. Politiki, ki so temu botrovali, so videli le njive, travnike in gozdove. Sploh niso upoštevali, da kmetijstvo daje le štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Podirali pa so industrijo, ki ustvarja več kot polovico J0 dane vrednosti, več kot polovico izvoza-Mogoče seje to dogajalo tudi zaradi teg ■ ker smo sočasno spreminjali družbeno u ditev in gospodarski sistem, ob tem palZ, jali še privatizacijo. Treznih glav, ki bi v1^ le, da se ob vsem tem dela tudi velika Ško • je bilo veliko premalo ali pa niso bile na p'1 vih mestih. Že nekaj časa napovedujete sklic ■ konference industrijskih sindikatov, kol želite z njo doseči, kdaj bo? . Vodovnik: Razlog za sklic konference1 dustrijskih sindikatov je uničevanje industfJ ’ ki sc traja. Konferenca bo verjetno 1 ^ arja prihodnje leto. Poleg industrijskih sin . katov iz sestave ZSSS bodo sodelovali W predstavniki dveh ministrstev (za g0SP0\x. ske dejavnosti in za delo). S skupnimi m mi namerava SKEI še enkrat pritisniti na str ke, vlado, državni zbor in druge k pripravl Mednarodna zveza kovinarjev - IMF -združuje več kot 20 milijonov zaposlenih, organiziranih v 181 sindikatih iz 95 držav. Na kongresu leta 1997 je IMF sprejel akcijski program, s katerim želi spremeniti življenje ljudi in zgodovino. Aktivnosti želi usmeriti zlasti na: zmanjšanje revščine in neenakosti, zmanjšanje brezposelnosti, odpravo krivic, ki se dogajajo delavcem. Da bi IMF vse to dosegel, želi združiti vseh 20 milijonov članov. Za ta cilj sta irski pisatelj Tony Brovvne in argentinski risar stripov Oskar Zarate pripravila ilustrirano knjigo, ki jo bomo v našem glasilu objavili v več nadaljevanjih. Kot so zapisali avtorji akcijskega programa, želi IMF - hkrati tudi SKEI, ki je eden njegovih trdnih členov - zgraditi svetovno sindikalno gibanje, usmerjeno zlasti k solidarnosti. Generalni sekretar IMF Marcello Malentacchi je v spremni besedi k ilustrirani knjigi še zapisal, da želijo tudi na ta način v bralcih spodbuditi navdih za sodelovanje v aktivnostih za spremembo življenja in zgodovine. Knjigo je prevedla Lidija Jerkič. >.£10 MOiE^/V STUtJUK HI JE ME»JTOT-. I | UoLmatufv v & .e^mjc,isc.i moje. IH£ JE X>GV(. . 1=1 VcEel ooJIH.®11 . EiC-aiKA-U’ KA* u^0 Vem cuJIH,161 '-A'1 i loko rABKIJO iTHAlO r-TA rABuJO iTHAU J'- SKec,/!, MTA.M^vO- OO TEtA t>l j z'je razvoja gospodarstva v prihodnjem de-setletju. To potrebujemo tudi zaradi približe-vanja Evropi, kjer se nam sicer lahko zgodi, da bomo namesto svojega znanja prisiljeni delati le za druge. Grozi nam tudi, da bomo izgubili še tiste gospodarske resurse, ki so se obdržali. Je konferenca povezana tudi s pripravami za vstop v Evropsko unijo? Vodovnik: S tem je povezana zlasti zaradi nevarnosti, da bodo nekatere kandidatke za članstvo v EU favorizirane, druge pa diskriminirane. Kot sem obveščen, bo med diskriminiranimi tudi Slovenija. In kje ste to zvedeli? Vodovnik: To vemo, ker smo že nekaj let člani evropske in svetovne zveze kovinarjev, tudi člani višegrajske skupine. Nedavno ste imeli dva seminarja za sindikaliste iz Bosne in Hercegovine. Veliko sodelujete tudi s kolegi iz drugih držav, nastalih iz bivše skupne države. Kakšne so vaše izkušnje z njimi? Vodovnik: Vsi sindikati kovinarjev držav, nastalih iz bivše Jugoslavije, kažejo velik in-teres za sodelovanje z nami. Ker imamo bo-Snte izkušnje, jim lahko pomagamo pri mar-. ®m, saj je tam tranzicija šele v povojih. V stl.kih z njimi ugotavljamo, da ima Slovenija Pn njih kar visok ugled. Z malce politične mo-nbsti bi Slovenija to lahko izkoristila, vsaj v okviru pakta stabilnosti. Naši politiki pa se pri em obnašajo kot kmečka nevesta. čeprav ste dali že več pobud za združevanje in povezovanje sindikatov, rezultatov še ni. Boste vseeno vztrajali in zakaj? Vodovnik: V času praznovanja desetletnice 0 SKEI obnovil pobudo za združevanje sin- dikatov tako znotraj ZSSS kot širše. Prepričani smo namreč, da dogajanje v okolju sindikate naravnost sili k združevanju. Združevanje je tudi v interesu članstva, saj se bomo le tako lahko postavili po robu delodajalcem in državi. Tako kot v svetu, kjer se sindikati združujejo zaradi povečevanja kritične mase (več denarja in znanja ter večje množice, ki lahko demonstrirajo), je to treba narediti tudi pri nas. SKEI bo hkrati zagovarjal oblikovanje novega strokovnega centra pri Zvezi, ki ga je prejšnja ZSS imela. Takšen center potrebujemo, tudi financirali ga bomo, da ne bomo za področje plačne politike še naprej imeli le enega strokovnjaka. Gre pri tem za vračanje v preteklost ali kaj drugega? Vodovnik: Prepričani smo, daje bilo v bivši sindikalni zvezi veliko dobrega, kar smo tudi po nepotrebnem ukinili ali izgubili. Prepričan sem tudi, da si vseh rešitev ni treba izmišljati na novo, kot radi počnemo, ampak moramo uporabiti tisto, kar seje v sindikatih že potrdilo. Zaradi tega bomo Zvezi predlagali, naj sproži pobudo, da se vanjo vrnejo sindikati dejavnosti, ki so pred leti iz nje odšli iz zelo različnih razlogov. Združevanje sindikatov je potrebno zlasti zaradi delodajalcev in države, ki vsak dan znova skušajo zmanjšati pravice delavcev. Sindikati, ki niso na realnih tleh, ki so samostojni le zaradi ambicij svojih funkcionarjev, lahko delavskemu gibanju naredijo veliko in nepopravljivo škodo. Vsega tega se zavedajo naprimer v IG Metali, kjer so zaradi tega sprožili aktivnosti za podpis memoranduma o enotni plačni politiki na področju srednje in vzhodne Evro- pe. Evropska konfederacija kovinarjev je sprejela tudi listino o solidarnosti, ki velja za vse člane vanjo povezanih sindikatov. Član sindikata IGM (Nemčija) ali Kovo (Slovaška) lahko, če dela v Sloveniji, uživa zaščito SKEI. To je drugačna solidarnost, kot si jo predstavljajo številni naši sindikalisti. Iz nekaterih podjetij, iz katerih se zaposleni povezujejo v SKEI, spet prihajajo obvestila o težavah. Kar na tihem so poslali v stečaj Avtomontažo. Pri Metalni Ecce so vam nekaj obljubljali, potem pa ljudi poslali na zavod. Prodajanje Tama traja dolgo, predolgo. Lahko to komentirate? Vodovnik: Vrsta podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe je res pred stečajem. Tudi v Slovenskih železarnah želijo število zaposlenih še zmanjšati. Privatizacija še ni končana, njen zaključek bo verjetno zelo krut. O vsem tem se bomo 13. decembra pogovarjali s predsednikom Slovenske razvojne družbe in drugimi. Ponovno bomo opozorili tudi na reševanje MPP podjetij, ki delujejo na dvorišču Tama v stečaju. Govorili bomo tudi o Metalni Ecce, kjer so nas res “nategnili", saj so zagotavljali, da bodo skoraj vsi delavci lahko ohranili delo, potem pa predlagali le stečaj. Ker želi SKEI ohraniti čim več podjetij in delovnih mest, bomo odgovorne opozorili tudi na težave več podjetij v Podravju in na Koroškem. Zaradi takšne usmeritve sindikata sem sprejel tudi članstvo v programskem svetu za povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki te dni začenja delovati pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Franček Kavčič STOLETJE ?OT ^apieja DOZOREVANJE GOSPODARSTEV, DEREGULACIJA IN VZPON NEOLIBERALIZMA GLOBALIZACIJA GOSPODARSTEV IN REGIONALIZEM, KOLAPS KOMUNIZMA Nadaljevanje prihodnjič Dobrodušni mož, ki zna odločno ukrepati Delavci ene od lekarn nekje v Sloveniji so pred kratkim ob pomoči Eriha Šerbca ustanovili podružnico Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Zanimivo je, da so delavci svojo sindikalno organizacijo ustanovili kar v gostilni, saj so tako lahko nemoteno naredili načrt, kako se bodo borili za spoštovanje delavskih pravic, za katere v podjetju doslej niso ravno vzorno skrbeli. Ker vodilni v omenjeni lekarni Eriha Šerbca doslej še sploh niso imeli _____________//_ priložnosti osebno spoznati, objavljamo njegovo fotogra' fijo, da si ga bodo lahko oale-dali. Opozorjamo pa, da Set' bec ni vedno tako nasmejan. Če delodajalci tudi po pogajanjih ne spoštujejo delavskin pravic, zna pi'aV hudo pogledat' in še bolj odločno ukrepati. Ta/ffor&tffoa 'Draga Špela, mojo malico lahko danes kar sama poješ," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili dejal kuharici Špeli. “Jaz je ne bom!" “Ali danes nisi lačen?” je presenečeno vprašala Špela. “Lačen sem že, lačen! Samo takšne malice, kot smo jo dobili danes, jaz ne bom jedel!” je odločno dejal Vili. “Ne bodi nesramen Vili!" je vzkipela Špela. “Ali misliš, da jaz ne znam dovolj dobro kuhati zate. Če hočeš vedeti, ti povem, da sem jaz kuhala že za malo večje sladokusce, kot si ti. Lani sem - seveda na črno - pripravila silvestrski meni v gostilni Pri Janezu, pa se nobeden od gostov ni pritožil.” “Špela, saj vem da ti dobro kuhaš in da nisi nič kriva,” je še naprej trmoglavil Vili. “Vendar pa imam tudi jaz svoje razloge, zaradi katerih takšne malice, kakršno smo dobili danes, pač ne bom jedel in pika! ” “Kaj pa je potem narobe z malico?" je previdno povprašal mizar Tone. “Po kolektivni pogodbi nam delavcem pripada regres za malico v višini 558 tolarjev na dan,” je z dvignjenim prstom začel pojasnjevati Vili. “Sedaj pa poglejte našo današnjo malico! Če je r vredna več kot 400 tolarjev, naj me vrag pocitra. Takšne malice ne bom jedel!" “Vili ima prav,” je zamišljeno dejala Špela. “Današnja malica je dejansko vredna manj kot 300 tolarjev. Vendar vam ne morem pripraviti boljše malice, saj mi nabavni ni prinesel dovolj mesa in zelenjave, poleg tega pa sem morala pripraviti še dunajske zrezke za direktorja in njegove poslovne partnerje. Direktorja sem že večkrat opoz.orila, da daje premalo denarja za malice, vendar doslej še ni nič pomagalo.” “Če bi nam direktor odjedal samo malice, potem še ne bi bilo tako hudo,” je ponovno z dvignjenim prstom dejal Vili. “Huje je, ker nam odjeda tudi plače. Že več kot pol leta prejemamo plače z eno ali dvotedenskim zamikom, pa še po kolektivni pogodbi niso.” “Vili ima prav! Kar je res je res," je pribil strugar Lojze. “Res pa je tudi, da še vedno nismo dobili celotnega regresa za letni dopust, čeprav je le december.” “To, kar se v naši tovarni dogaja z regresom, pa zares ni ničemur več podobno, ” se je razburil kurir Peter. “Naj mi kdo pove, ali so še v kakšni tovarni dobili regres v šestih delih in še to polovico v bonih. Kako naj si s takšnim regresom delavec privošči dopust? ” “Dragi Peter, v mnogih tovarnah v naši občini delavci letos še sploh niso dobili regresa in ga verjetno tudi ne bodo,” se je vključila v pogovor tajnica Edita. “Najbolj žalostno pa je, da si ne morejo nič pomagati. Če podjetje tožijo za izplačilo regresa, bodo na delovnem sodišču v najboljšem primeru na pravico čakali tri ali štiri leta, če ne več. Kaj pa lahko mi naredimo, ker nam podjetje ne plačuje stroškov prevoza na delo in z dela, kakor to določa kolektivna pogodba?” “Jaz ne vem, kaj lahko storite vi za spoštovanje svojih pravic, vem pa, kaj sem storil sam!" je ponovno odločno povzdignil glas Vili. “Zaradi tega, ker mi vodstvo podjetja krši pravice, danes pred malico nisem delal. Prav tako pa se ne bom dela dotaknil tudi po malici! ” “Neverjetno!?” se je začudil skladiščnik Rudi. “Kako to, da si Iz dnevnika delavca Jožeta 1 Delavske pravice so tudi človekove pravice se odločil za takšno radikalno obliko protesta, saj te drugače poznamo kot umirjenega človeka?” “Včeraj, ko je bil dan človekovih pravic, sva se s sinom, ki obiskuje srednjo šolo, pogovarjala o kršenju človekovih pravic pri nas,' je zamišljeno dejal Vili. “Sinu sem iz vzgojnih razlogov položil na dušo, naj se vedno bori za svoje pravice, če je prepričan, da ima prav-In veste, kaj mi je odgovoril. Rekel je, da me bo ubogal, če se tudi jat. vsaj en dan ne bom pustil izkoriščati. Tako sem se odločil, da me da-^ nes ne bo nihče izkoriščal in pika! Zato ves dan ne bom nič delal! “Joj! “je vzklikni Rudi. “Če bi vsi, ki jih dandanes novodobni kapitalisti in država izkoriščajo, nehali delati, potem bi bilo življenje v naši državi popolnoma ohromljeno. V naši tovarni pa se razen direktorja in nekaterih njegovih podrepnikov sploh ne bi nihče premaknil.” “Jaz pa bi še doma lahko ves dan preživela v brezdelju, saj me po službi doma izkoriščajo še mož in otroci,” je povzdignila glaS Tatjana iz računovodstva. “Že ves mesec sama kuham in pomivam posodo, da o likanju in pospravljanju sploh ne govorim." Kdo ve koliko časa bi se še zadržali na malici, če ne bi v menzo _______________________________ vstopil direktor. "Zakaj ste danes vsi tako mrki in slabe volje?" je veselo povprašal. “Zato, ker se pogovarjamo0 kršenju človekovih pravic!” jf odločno odgovoril Vili, ki se je očitno odločil, da ob Dnevu človekovih pravic ne bo ostal nikomur nič dolžan - tudi direktorju ne. “Zakaj se ob tem držite tako kislo, saj v naši državi nimamo problemov s spoštovanjem človekovih pravic," je malomarno dejal direktor. “Vsakdo lahko govori, kar hoče. Prav tako se lahko vsakdo vključi v katero koli stranko. Tudi volitve imamo. Skratka vse je lepo in prav! ” “Škoda je samo, da z volilno pravico in svobodo govora delavk ne moremo preživljati svojih družin. Prav tako si z volilno pravir0 ne moremo plačati dopusta in stroškov prevoza na delo in z dela, je zajedljivo pripomnil Vili. “Dandanes že vsak srednješolec ve, a° so delavske pravice tudi človekove pravice. Zato bi bilo lepo in prav, da se ob dnevu človekovih pravic vsi skupaj malce pogovorimo, kak° se v naši tovarni spoštujejo človekove ekonomske in socialne oziroma delavske pravice! ” “Fantje, ne bodite malenkostni. Kaj pomeni regres v primerjavi z demokratičnimi volitvami in svobodo govora ? Ljudje moramo vendarle biti sposobni razlikovati med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi,” je poskušal zanj neprijeten pogovor umiriti direktor “Vam je lahko govoriti, ko prejemate 15-krat višjo plačo od p0' vprečnega delavca in ko vam mora kuharica Špela za malico va-V goveje in svinjske pravice, pripravljene na dunajski način, vsak nositi v sobo za goste," se je razburjeno vključila v pogovor praktikantka Suzana. “Nam, ki živimo od skromnih plač, pa je jasno-da so človekove politične in ekonomske pravice tako tesno med s°' boj povezane, da enih brez drugih ni!" Ko je direktor popihal v svoje sobane, smo se brez besed v trenutku vsi odločili: v znak protesta zaradi kršenja delavskih pravi1 do konca šihta v naši tovarni noben delavec ni več delal. Komisija za razlago kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Komisija je sprejela tele razlage kolektivne pogodbe za cestni Potniški promet: Efektivni delovni čas voznega osebja (32. člen, 1. a točka) Efektivni delovni čas voznega osebja vklju-cuJe vožnjo avtobusa po voznem redu, z vsemi Postanki, ki jih vključuje vozni red, od začetne oo končne postaje. ^3gorila za določitev višine letnega dopusta Letni dopust urejata člena 38. in 39. Drugi od-»avek 38. člena določa, da se letni dopust obra-oonava samo za dneve, ko bi delavec moral de-atl' tretji odstavek istega člena pa določa, da Proste sobote ne štejejo v letni dopust. Število ni letnega dopusta je tako odvisno od števila e ovnih dni, kot so določeni z letnim načrtom e a ali letnim razporedom dela. odatek za težje delovne pogoje (63. člen, Prva točka četrtega odstavka) adar voznik opravlja tudi sprevodniška opra-1 a> mu pripada 15-odstotni dodatek za težke e ovne razmere. Dodatek mu pripada le za efek- tivni delovni čas, skladno s prvo a točko 32. člena kolektivne pogodbe. Dodatek za izmensko delo (63. člen, prva ali-nea druge točke četrtega odstavka) Delo v popoldanski in nočni izmeni se šteje za delo, ki je za delavca manj ugodno, zato pripada delavcu za ta čas 10-odstotni dodatek na osnovno plačo, če se delovni proces izvaja v dveh izmenah, ali dopoldanski in popoldanski, ali popoldanski in nočni, ali nočni in dopoldanski izmeni. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se v prometu in zvezah razporeditev, začetek in konec delovnega časa usklajuje s potrebami delavcev, delovnih ljudi in občanov. Izračun dodatka za delo prek polnega delovnega časa, nočno delo, delo v nedeljo in ob državnih praznikih Delo prek polnega delovnega časa, v nedeljo in na dan državnega praznika je za delavca manj ugodno, zato mu pripada dodatek. Dodatek pripada delavcu le za čas, ko je delal v manj ugodnih pogojih. Efektivni delovni čas voznega osebja je le del delovnega časa, kije za delavce manj ugoden. Komisija: Slavi Pirš (predsednica), Brane Mišič in Alfonz Gramc Jaz zate, . • Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ti zame. m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica Sožitje generacij Posvet o varstvu pri delu Skladno s programom delaje republiški odbor SDPZ prejšnji petek organiziral seminar o novem zakonu o varstvu in zdravju pri delu. Novi zakon, direktive Evropske unije in prakso v Evropi nam je predstavila Tatjana Petriček, svetovalka vlade na ministrstvu za delo. Po razpravi smo se dogovorili, da bomo za to prioritetno področje aktivnosti sindikata usposobili čim več naših sindikalnih zaupnikov. Ob koncu posveta smo se poslovili od naših dveh dolgoletnih aktivistov Geze Kiralja iz Avtobusnega prometa Murska sobota in Janeza Škofiča iz Cestnega podjetja Maribor, ki odhajata med upokojence. Sekretarka SDPZ Cvetka Gliha je obema izročila tudi spominski darili. Nova Delavska enotnost SEZNAM, LISTA SREDNJEVEŠKA POMIVALNA FILOZOFSKA POSODA SMER PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE VRSTA IGLAVCA GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE PRAŠEK ZA BARVANJE LAS VAŽNA ORGANSKA SNOV V TELESU SLOVENSKI SLIKAR (Nikolaj) DEL OBRAZA POPRAV- UALEC UR HRIBOVJE V SEVEROVZH. HRVAŠKI ANTON VODNIK GRIČ (ljudsko) ZNAMKA ČEŠKIH AVTO MOBILOV JED IZ PARADIŽNIKA PAPRIKE IN ČEBULE THOMAS ... EDISON POD SVETOVNA STAROST SVETOVNA RAČUNALNIŠKA iEŽA MRI MAKEDONSK POLITIK GLIGOROV MIRNO IN ZADO-VOUNO ŽIVLJENJE MIR, TIŠINA (knjižno) GEOMETRIJ-SKO TELO AFRIŠKA JEZIKOVNA IT PLEMENSKA SKUPINA KAREL SMOLE OBOD ZA SLIKE DIVJA MAČKA POUSKA CVETICA FIGURA PRI ČETVORKI ŽIVAL, KIRUE V ZEMUI DEL MATEMATIKE ANTON INGOLIČ POVRG TELETA LADO LESKOVAR RIMSKI CESAR TORINO Avtor: Nudi Murn ŠVICARSKA SMUČARKA NEF BITJE V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI SATANKA 3 ► TELUR ENAKI ČRKI ULITI -------------- IZDELEK SLIKARSKA PRIPRAVA NEOBDELAN, REDKO PORASEL SVET Maksim Gorki OBLIKA IMENA MARKO ► LOVSKA PRIPRAVA ANDREJ MARINC MESTO V BAČ KI VOJVODIN GRŠKA IGRA-LKA (Irene) IZRAELSKI PREDSEDNIK OKRASNA RASTLINA, RC VELIKA MORSKA RIBA RIJEKA JEZIK BANTU ČRNCEV I KRALJEVIČ IZ I INDIJSKEGA ■ EPA "MAHAB I MARATA” GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 45(16.12.1999): 1:................................................. 2: