- 212 - Društvo za izdajanje in razširje-vanje dobrih bukev za Slovence in njegove postave. g. 1. Družtvo se imenuje: „Družtvo sv. Mahora". §. 2. Namen družtva je: na svetlo dajati in raz- širjevati dobre knjige, ki um, serce in voljo ljudi razsvetliti in požlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo. Družtvo se s politiko na nobeno vižo ne bode pečalo ; zato ne bode nikolj ljudi zastran politiških reči podučevalo, tudi nikolj časopisov, oznanil ali bukev, ki bi u politiko segale, na svetlo dajalo , tudi nikolj in na nobeno vižo takih pisem razširjeveti pomagalo. Družtvo ne bode na svitlo dalo nobenih bukev brez da bi od kake škofije poterjene ne bile; to se bode vsi-gdar in vselej oskerbelo. §. 3. Družnik Lčlen tega družtva) more biti: a) Kdor na leto nekaj gotovega plača. To znese za učitelje ljudskih šol na deželi in za učence na leto 1 gold. 30 kr. srebra, za vse druge pa na leto 3 gold. sr. Plačati se to mora pol ali celo leto po-pred in sicer pri odboru dotične škofije. Dalej plačajo gor imenovani učeniki in učenci, kedar k družtvu pristopijo, 30 kr. sr., vsi drugi pa 1 gld. sr. upisnine. 6) Kdor se od odbora zavoljo posebnih zaslug za družnika izvoli. Družnik neha biti: a) Kdor svojevoljno izstopi in to ustmeno ali pismeno oznani. 6) Kdor eno celo leto čez odločeni čas svojega doneska ne plača. §. 4. En vodja in odbor, obstojoč in 12 odbornikov, bodeta „družtvo sv. Mahora" obravnovala, vodila in oskerbovala. Za te odbor izvoli vsaka sledečih škofij: Goriška, Labudska, Ljubljanska, Sekovska in Teržaška škofija po dva odbornika, Kerška škofija pa tri odbornike, in sicer izmed tistih družnikov svoje škofije, ki u Gorici, Celju, Ljubljani, Mariboru, Terstu in Celjovcu stanujejo. Družtveni odbor izvoli po večini glasov ednega izmed treh Celjo vških odbornikov za vodja družtva, tako da po tem tudi za Kerško škofijo dva odbornika ostaneta. Za leto 1852 se bode te odbor tako začasno so-stavil, da se bota dva u imenovauih mestih prebivajoča družnika za to opravilo pismeno naprosila, u Celjovcu pa trije. Za prihodne leta se bode pa družtveni odbor po večini glasov svobodno izvolil. To se bode takole zgodilo: kedar družnik svojo letnino plača, družtvene-mu vodju naravno ali nenaravno u zapečatenem listu imenuje dva družnika svoje škofije, ki u gor naštetih mestih stanujeta in ki u letnem imeniku družnikov stojita, ter pristavi, da nju za odbornika izvoli. Družniki Kerške škofije pa izvolijo na to vižo tri u Celjovcu stanujoče odbornike. Družtveni vodja z obema odbornikama u Celjovcu oskerbuje tekoče opravila, vodi, in oznani vsako rajtingo, kakor tudi imenik družnikov. Ravno tako tudi on u zvunajnih zadevah družtvo nadomestuje in zagovarja. Odbor si dopisuje in tako po večini glasov razsodi, ktere knjige in u kterem reda se imajo tiskati; on poslane rokopise pretresuje. jih kakemu ško-fijstvu za poterjenje predloži, razsodi, ktere knjige tiskati in izdati je posebno potrebno in dobro kaže; dalej tudi odloči in razdeli darila, plačila itd. Ako je na obeh straneh jednako glasov, razsodi vselej vodjev glas. §. 5. Sredstva, s kterimi bode družtvo svoje pe-trebe oskerbovalo, so: a) letnine družnikov, b) dobrovoljne darila, c) denarji, ki se bodo iz razprodanih bukev dobivali. §. 6. Dobički, ki jih družtvo družnikom donaša: a) vsaki družnik dobi vsako leto in brez dalnega plačila po nejročnejšem potu in naj več, ko bode mogoče, tiskanih knjig. To se pa samo od sebe zastopi, da se bode število teh knjig naraslo, kakor hitro bode papir boljši kup, in kakor hitro veliko ljudi k družtvu pristopi; 6) vsaki družnik ima pravico, družtvenej vodnii kej nasvetovati in priporočiti; e) nekterim družnikom se ponujajo še posebni dobički. Cisti donesek se bode namreč vsako leto na tri enake dele razdelil. Perva tretjina se izroči odboru, da jo za neprevidjene zadeve in potrebe pri roci ima; — druga tretjina se bode vsako leto na darila za najboljši učence in šolske pripravnike po razsodbi odbora obernila, — poslednja tretjina se pa odloči za najboljši slovenske učenike, kakor bode to družtveni odbor razsodil in za dobro spoznal. §. 7. Te postave se smejo le tedaj premeniti, ako to dve tretjini odbornikov dovolite. Ako to družtvo, naj bode na kakoršno vižo hoče, saksebi gre, družtveni odbor razsodi in sklene, kaj se ima z njegovim premoženjem zgoditi. (Bčela.)