HOCMObl. K. K. MotblDllptiiek,
Wien
SK:
„SoCa"rizhaja vsak petek in1 veija % pogto prejemana ali y Gorici nit'dom
pp$iJjani::           '/ .,'
...Vstlete ,,.'.,. ,.', .   f.:4.50:  .'. ',' 1   Pol leta -....'.   ... .„'s.30       r
Catrrt leta    ...... 1.20
Pri oznaniJih in prav tako .pri. .#>ck tlunicah" sa placujftzi iiavadno tri&tap-. ; ue frsto.: ¦¦;'•.. ;  .                    'ri   .
f kr. 'Li'S» ttska-1 krat ¦
T^gi|^^j|M^^y^879.
Zayeda crk« po: proatoru.
Glasilo slovcnskcga politicncga dru&tva goriSkcga za branibo narodnil,
TPosamezhe stovilke .se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v g»-spoaki ulici blizo „treh. kron". in na starom" trgu'. — r Trsta v tobakarnici vVia ^df!llac8sen»ia 60".
Doj.isi uaj se:-blagovoljno pogiliajo HrcdniStyii„SoJ5e*"V-Gnvici v Mailing-ovi tiskurtiijaUro^uina1 p'a;o8krbiri§tvu.„Sofie" Via del Giavdiuo V Zoraiti-jevi liiii II. nodstr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj sa blagovoljno frankujejo. — Dolalcem in drugim ceprfiinoinim ae naroinlna zniia, ako g« oglatit pri urednMvu.
pravic.
'.'                              V Gorici ;>, januarija.
Srei'no in veselo novo lcto voscimo iz i dna srca vsein Slovcnccur in'Slovanom splob, a so poscbcj svojim Castitim prijateljem in podporni-kom. Naj nam ostanejo zvesti, a prizanesljivi tudi v novem leta,    ,
„ Soca K se bo ravnala tudi za napre] kot glasilo politicnega drustva „ Sloga" po doseda-njem programu : zagovarjala bo kot pnguiuiia strazarka juznib mej cclokupnojst d rz a-vc tcr brez prizanasaiya udrihala po oiitfi iz> dajalskih elcmcntili, kateri grizejo, starodavne, zakonitc vezi, da bi se fceni brze, tern ljubso od-trgala nasa lepa dc/cla s Trstom in lstro vrod od staroslavne krone Habsbirfskc; viirovala bo pa tudi in iicustrasljivo branila hajlepso svetinje naroda, n j e g o v c s v e t c p r a v i c c; v tej lopi, clasf v nasib raznurali tczavni ualogi, bo vscliy 'tiiko brezobzinio postopalu, kakor so spodobi neodvisnemu ljudskeinu organu. Sled-njj,c bo „Soi*a," kakor vselcj do zdaj, tudi za Haprcj po svoji moci pospesevala vsestranskc )du-sevne in gmotne intcrcsc slovenskega naroda in v tem sc bo v prvi vrsti ozirala na doinaee raz-riiere in potrcbe nase ozje domovine.
,,Naj nas slovenski rodoljubi z obiluo na-rocbo; blagohotuo podpirajo, pa tudi oni, kojim' pero gladko tece. naj je za Boga v novem letu bolj |)0gostoiiia za nas list pomoeljo, kakor v preteklem, da se zdruzenimi mocmi in v duhu; prave sloge deiamo za blagor svojega naroda.    ;
; Vse one, kateri zele list dobivati, prosiino, riaj se blagovole skoro s p i s ni e n i m i n a r o 6 b a-mi .oglasiti, 6e jim je mogofie, naj prilozijo koj narocniuo; komur pa zdaj ni mogqee, ta naj vsaj naznani, do kedaj se zaveze za placilo. Danasnjo ^tevilko primejo se vsi dosedanji p. n. narocni-ki, prihodnjo pa samo tisti, kateri se pismeno ali ustnieno pri nasera o-skrbnistYU naroce. To povemojasno in do-lo6no, da ne bo potem nobene zamere.
.,Hoca'; bo izhajala vsak pctek yeeer in ve-Ijala, kakor do zdaj.
za vse leto     f. 4.50,
„ pol leta       „  2.30
„ fietvrt leta  „ 1.20
Vsi drugi pogoji so naznaigepi na ^clu lista.
Dopisi naj 61 blagovoljno po&Ijajo   ured-
nistvu. „Sofiua v Gorici v Mailing-ovi
tiskarni,   narotinina  pa  in   oznanila naSemu
oskrbnistvu v Gorici „Via del Giardi-
lio" II. ,^i ad strop j e Xoratti-jevc hiSe.
*~uLJluLn~Jj)i*i
LISTEK.
Arnavti ali Albanci.
V Crno teino j©-&e vedno zavita istorija tega bojnega naroda i tudi njegova dezela je prav malo po: nana. Pri re§enji vztofinega (orijentalnega) vpra-. Sanja govop se dan danes dokaj o tern starem na-rodu, zlasti' lani grozila je tako imeilovana albanska zveza (liga) celo zmagovitej naSej annadi. Naj izvedo toraj tudi nasi bralci, kaj smo sem ter tja brali o tern ljudstvu, ki spada na vi§e vefi ali manj samostaloih piemen ali rodov.
lo najnovejslk Studijah je skoraj za gotovo do-gnano, da so Albanci ali Arnavti neposredni potomci starih Pelazgov. Oni so bojevito pastirsko ljudstvo, ki se.trdnp i stanovitno drzi svojib prestarih §eg i navad, volije pravice i krvne osvete (ma§cevanja) i ki no<5e prav nic vedeti o evropejskej omiki.
Albanci stanujo v svojej starej domovini naTur-§kem meju.Barob (Antivari)^, Noyim pazarjem, Ka-storijo i Valono. Vseh Albancev bode blizu 1.500.000 du§, od kterih zivi 1.200.000 na OfarSfcem', 200.000 na CfrSkem, do blmilOOOOOpa.vjusSnej Italijj na se-
,i                     Dolba sprave.
/ novim letom stopa nasa uotianja politika v ueko novo, ilobo. Hsfav(|vemMu so /iiceiijnjo oft*? od-pirati, ali vsaj dulujo tuko, kukor.bi s»; jim odpvalu iu kakor bi spoziiRvuli, da Btvari v Avstriji no mo'rcjo po dosedauji.'m poLu uuprej iti, da razpor mej na-rodi ne more daljo obstati, ako ho^e Av-strija ob»tati iu krepka in utogo&ua biti. Kedo bi si bil kaj tiiccga priLukovaI, da nas glavno glasilo llerbstove stratiko za bozidie praznike razne-uadi z miniiui, piijaziiim pozivom do Cehov, naj vsto-pijo v drzavni zbor in se lotijo skupapga dela z usta-vuy.ninii Nemci ? In cujtel ista „jNV lr. Pr.tt, kalora je,'ct:liJi..18 let. pri ysaki pri'liki svoj /idovski iolfiraz-iivala na irmoglave Cehe -- jib zdaj take ljubezujivo bo2ku,<.)da bi jej skoro verjeli, ako bi prevee ne sii-inili, da se je volcica z ovejim kozuhom odela. „Ako lioCejo. poslanci deSkega naroda" — pige mej drugim ustavoveruo glasilo -r-i »poLteui in dosledni biti, ako hoeejo ,-rr in o;tem namni dvomiti r— odkritosrCao zastopati koristi,i,svojih marljivih, .obdarjeuih, v go-.spodaislvenii. oziru, jako raz.vijtili .jn.idavkasposobnih y.olijcey,' pptem morajp najti tiso^ero dotiko z nem-: §ko ustayoyerno stranko, katera zastopa prav euako-' l|Cne interese, prav podobno yolilstvo, pa, se mora zdaj sama boj.eva.ti za, aktiviie de^ele proti politiki, katera se naslauja na poslance ni^e obdacenih, pasiv-uib de^el, koje vprasanje zarad stro§kov le malo.za-uima"— in sklepa po tern; „Naj, pridejo {Jehinapod-lagi' kompromisa ali brez njega — mi bomo smatrali njihovo navzo^nost v dr^avuem zboru kot dobro-doilo pomno^itev, katera bo krepila moc" parlamentarnega vladovanja v Avstriji in preverjeni-smo, da se kompromis, ki bi se vtegnil
vernem.iju^uem Bolgarskem. YeLma Albancev pri-pada dan danes k mohamedanskej veru Do po^etka trinajstega stoletja bjla je na Albanskem raz§irjena najviSe pravoslavna (staroverska) cerkev; od oiih dob pristopilo je dokaj piemen v severnej i srednjej Al-baniji h katoli^kej cerkvi, ktera ima dan danes v onih krajib §e sedem §kofij, sto i deset 2up (far) se* sto i dvajset, tisoc" dus.    •                       ,:   ;.           •      i
...¦Albanci govore svoj jezik, ki nej niC.podoben nobencmu druzemu sedaj 2ivo2emu jezika. Svoje az-buke (abec^de) pa nejmajo i sploh ne pi§d- prav nic* v svojem jezikn. Kder potrebuje ljudstvo kaj pisa-nega, to se mu napi§e po turgki, gr^ki ali pa po i-taijanski. Nej toraj 6udo, da se.uahajajo Arnavti na nairizjej stopiuji izobra^enosti, ter da ne bo;^ nifi, <vedeJ o evropsfeej kulturi.               ,         ; .   .  :
Albanec jepastir, vojuik i razbojuik^ — s po-ljedelstvoni se.peCa le na tpliko, na kolikor mu to sluzi za najpotrebnefse vzdrievanje. 55akonov (postav) i dru§tvenega .^iven'a on ne pozna; mad mu je le ustuo spor.ocilo i vokja ali pravica mo^afejSega. Za-stran tega tu^i neve Albanec, kaj je v uaSem pomenu pravica ikrivipa^inon misli, da sme vse storiti,.kar mu re more kedo*, od njega .mo^ejSi*se silo zabraniti. JDanes bode slusiil kakor lolnir* kacerau begu, jutri svojemu sovra^mku,  ne da bi nrji |em obCutjl, da je
pred njihovim vstopom vdr^avni zbor, sklcpati, kedar bodo eukrat notri, u^e samo po njihovo] dejanskl navzocnosti doseae." Tudi drugi morodajni dunajakl listi pificjo v euakem zmislu. Tako pravi ;Togblatt" mej drugim: „Avstrijsko ljudstvo mora z vso mora-Hftao silo lotiti se dela, ono mora svojo edinbst razodeti in odpovedati se starim razpo-rom. Tako ue more ostati, dabi se drfcavnl intercsi 2,rtovali nagomom ene same na-rodnosti. Avstrijska misel tirja, da se c n a k o v a r u je j ointorosivHoh, kater i i-m a j o v t e j d r za v i svoje d o m o v j e. Ustava ui nesprcmenljiv dogma, ona ne zithteva, da jo smu-traiuo kot ve^uo, nedotakljivo modrost za vse Casein mi vse mogocc razmore. Kakor zdaj, to ponavljamo, tako ne more vstrajati; ali pride pomoc iz driiavo m podlagi ljudske odinosti, in ljudske sprave, ali pa smo ixroioni slepim primerljejem ter postanemo laliko plcu pretefiib dogodkov."
To so vsem pravim Avstrijeem zares dobrodejni glasovi, temveft ker so so tako neimdoma mtoli od-mevati od one straui, od koder jib nisni) poprej fie nikdui tsliduli. Da bi le ne bili Sirenino petjet katero zapeljivo vabi krotkis lnhkovorae Slovaue v nevarni vrtineu u^ttwoverBkili zapletck!                       '
V enem oziru imajo pa morda vendar «praved-ljivi clauki ustavovcrskih glasil uekoliko jedra. Mi menimo namreft, da vtegnejo nasi ustaVoverci ravno v scdanjein polo^aji spoznavati potrebo Bprave mej av-btrijbkim' Nemci in Siovani za to, ker se boje\ dane bi jim Madjari prvaStva ptevzeli v dr^avi; kajti oftltuo je, da se oholi sinovi nekdanjih divjih Hjinbv po.njem spenjajo in da so tudi Uze znamenite tispeh6 .dosegli. To pa, se ve da, ne more biti po voljf naS|iii;Nem-cem, da bi jim drzavno voditeljstvo, katero imajo uze od Starodavnih casov v rokab in do katfirega se po svojem kulturnem stanji za popolnem opiaviCene sma-trajo, kateri koli drug natbd iz, rok izvil. fp tudi mi avstrijski Sldvarii sa bomb vselej. iti na' ysp mofi branili* madjarskega gospodarstva' ia: bi. 'sb Vrta.riMfen tudi z Nemci tem rajSi sprijaznHrih'zeuintti^'fe% le dtiavno preva^je • ne nagner ua zapadno stran, — ako bi hoteli oni z nami po§teno v to. sodejovati, da se vresnidi, kar zahteva po'^Tagblatf-Svin besedah avstrijska misel, da se; namrec eriakt) varujejo interesi vseh, kateri imajb v A v s t r i j i s v o j e d o m o v j e. V tem zmislu smo tudi mi radi najtoplejSi zagovorniki sprave mej av-strijskimi narodi. A po dosedanjih dolgoletaih biitkih skusnjah nam paC ne more nihCe zameriti, ako se se sumljivo obotavljamo, ko Citamo v dunajskih listih
enema-ali druzemu nezvest postat; ?Rabe me-* *-tako misli Albanec — Bi kedor 'me rabi, naj me dobro platitt. Damora(!pri tacih okolnostih zavladati i vladati vob5ja pravica : krvna osveta mestu javnega i privat-nega prava, razume se samo ob sebi.
Najviso javno oblast ima ljudstvo samo, i to oblast izvrSujeono v Jjudskih shodih. Ti shodi ali skupSfiinie obdizavajo se navadn'o dvakrat v leta in sieer tamo, kderse sluiajno v spomladi iv jesenl nabajajo 6rt;4e kterega albanshega rodu. Od vsake kiS'e'mora priti k zboru vsaj eu moz. Vladike, stareSiae i gospodarji vsed6 se v krog; ljudstvo je okoli njih; vsi Ed Orb-2eni. Vladika rodd naznani, o€em se iraa obravnovati, stareSine stope v posvete i naznane svoj sklep vladici. V va^nejsih odlo6ilnih zadevah glasuje vse ljudstvo i vtarik primerljejih prise^o vsi navzofiiii1 na svoje fcri-^ema polozeue rocnice (pu§ke). Vsaki rod ali pleihe spada na vi§e okrajev, ktere zastopa vladika, v bojhih casih pa zastavnifiar (barjaktar). Razen mestodrzea (governerja) ne poznade plehte' nobene druge dr^avne oblasti i tako imenovani Vuluk-baSi v glavuem mestu ok -oga (vijaleta) je posredna' osoba, s ktero Vali s kac'm plemenom ObCuje. Vuluk : basl iirofii paSeva povelja pojed'nim plemenom; on pobera tudi davke, ako ktere v kacem okrogu -prebivalstvo placuje.
SkupSeina imad^ ue aawo ttkonbdavno (nostfty^
dolga razmisljevanja o spravi; pa tudi rahle odmeve iz JSesMh Iistov, ki so use vefinoma preveqeai, da do iz te moke zares kaj kruha.
Dopisi
IZ KQbarida 29. decemb. (Izv. dop.)—(Mtev od doma in vrnitev.—Na§i delavci v Bosni.—Ziraa.— Bozicno petje nekdaj in zdaj.-—Beseda.)
Vracajo se Kobaridci iz Bosne, v katero so pred nekimi meseci odSli, &alostna bila je zena, ko se je od moza poslovila, zalosten, nobit je bil mo2, ko je leno in malega otroka k slovesu na persa pritisnil, po njegovih mislih roorda zadnjiS, oba na vroce Celo poljubil; saj od te Bosne pripovedovalo se je marsi-kaj huuega; hudobni Jjudje, rekalo se jet so v Bosni, radi strezejo Ijudem po zivljenji. Tezko res se je vsakdo od svojih dragih loCil, le serSnost in up, da mord* torn ne bo toko hudo, pomogla sta, -da je vsakdo pri svojera sklepn ostal ter se podal v novo pri-dobljeno avstrijsko deielo, da tain svojo srcco sknsi. Saj vKobaridu ni nobenega zaslu/ka, slabe letine,ve-liki davki, katerih ni lehko omagati, pritiskajo ubo-zega kmeta, ki, ce le more, kam gre, da si kak kraj-car prisluzi. Tiho,,mertvo bilo je vKobaridu po njili i odhodu v Bosno. Zalostno derzale so se Kobaricanke; a ie pervi listek jih je razveselil, saj jim je prinesel veselo porocllo, da so oni, ki so odSli zdravi, zraven bili so pa tudi novci za tako priljubljcno „kofcett. No zdaj so se skoraj vsi point denara vernili. Zopet oii-Tel je mertvi Kobarid; kercme, prodajalniee so prid-nejse obiskovane; da bi le prove C no bile, da bi to obino bogastvo, ako smem v malih mesecih prisluze-ni cvenk tako imenovati, le spet tistega nesrecnega veselja, strasti do iger ne zbudilo. Splosna govorica suce se zdaj okoli Bosne, katcri pred kratkim Se ime-na vedeli niso; govori se zdaj o njej, ko pred nekimi leti 0 Predelski zeleznici. Vsakdo ve o njej kaj pri-povedovati, sosebno pa mladenici, ki so bili pri voja-kih, eden pri tern, drugi pri drugcm polku, po tern takem v raznih, skoraj vseh bojih. Dczelo jako hva-lijo in komaj takajo pomladi, da zopet tje odrinejo. Nekteri prisli so bolni domu, a so kmalu ozdraveli, le enega moza odtergala je nemila smert 2cni in trem otrokom. Mo2 bil je ze Sestdeset let star, morda so bile njegove ure ze tako ali tako Stete.
Snega je tukaj precej, mraz tudi dobro pritiska. BoM bil je zalosten; posebno. smo pogresali nasveto nod prelepega petja. Kaka razlika med letoSnjim in predlanskim svetim veceroin! Eaj je tako spremewbo zakrivilo? Umerl je r.o2, ki je vse svoje mocl petju zertoval, umerl je delavni ucltelj, s katerim se je le redek meriti mogel. Kobaridci se ga pa tudi cesto spominjajo, se svojimi pesmi posUvil si je on v Ko-baridu trajen spomin.
Pred nekimi dnevi prikazal se je-po 35 letih—-na neki strehi plameu, pa je le veL strabu, sosebno mej neznim spolom vnel, nego Skode naredil.— ¦
Na sv. tri kralje napravijo tukaj besedo s pie-som; nasi rodoljubi, so Vendar pridnejsl od vasih mestnih cltalnicarjev.—
Z BanJ8lC, 30. decembra. Bo ie zopet kaj o snegu, porece kdo; no, zakaj pa ne? Sneg je vsaj alep" predmet, da malo takih.
Ko nam je bil de2 — ki nas je re§il sekve§tra — vsled predolgotrajnega poljubovanja iudlezen postal} zeleli smo si zopet snega, da bi nas re§il vro-Cinsklh bolezni, ktere so z dezjem prisople na vi§ave. Ko je nori nmol<5ek" par moCnih oseb pobrisal s po-
dajavno), temu5 tudi eksekutivno mo& Globe (kazni v denarji), beg i krvna osveta so edina sredstva ka-zenskega sodstva; zapora i je6 Albanci ne poznajo, i samo paSa sme koga zapreti, se ve da, akoimade za to zadosti moci. Kedor koga umori, mora iz domo-vine pobegnoti, njegovo premo2enje se pograbi i njegovi sprodnici (ziabta) plate po modi svojega prem. kazen v denarji od deset do petdeset nasih goldinarjev. Po starih obiCajih ima druzina umorjendeva sveto dol^nost, ma-SCevati se nad morilcem i veSkrat zapadd tej kazni bliinji serodnici moriiievi. Kazen umora zadene tudi piaSeStnikc i zavodljivce deklet krvna osveta. Tujee se sme svobodno okrasti in oropati. Kedor pa kte-rega domafiina okrade ali oropa, odgovoren je za to samo pred civilno sod no oblastjo. Vecje pravde raz-sojajo razsodnici. Pravde meju mogofinimi, bogatimi pravdarji trajajo tako dolgo, dokler se oba pravdarja po vzajemnem opebanji ne pogodita.
Vojno pravo imado Albanci §e precej razvilo. Mir se mora odpovedati, vojna pa napovedati s po-zvanjem na boj i streljanjem. PorofiniSko slnzbo o-pravljajo zenski-, kcr zenske, kakor slabotne o.sobe, uiivajo v bojnih casih pravico nedotakljivosti. Pri vsem tern udele2evajo se vojne tudi zene i dekiice, da spravljajo ranjence i mrtveee m bojnega poHa, da padla wmimke jonajo, da jim glBve iaeo, da syojim
vrsja prstene ladjice in ceI6 tice po kletkah moril, prosili smo nebe§ke krilatce, naj nam posljejo Had-nega zdravila z nebes. In padlo je snega, lepega, hladnega toliko. da so ga tezko gazili. Dva gloveka, ki sta iz Gorice grede frez naso planoto gazila, sta bila primorana kHcati B«a pomo6a, ktera jimaje tudi priSla za €asa. Skoda, da ne tako tudi nekeura Lo-kovaanu, ki je iz Grgarja domn gredod na poti zmi*-znil.   Ka§ Lokovec pa Grnogora.
Dne 10. decembra so se bili zbrali ˇ Lokov§kih Cetinjab crni sokoli iz Cepovona, Tribute (gorenje), Kala in Banj§ic, da so obhajali obletnico zmage pri Plevni. Dopoldne so preganjali v»*ajra iz njegovih trd-njavic. Popoldne so napivali Jugu-Slovanu, in „Plcvna je padla*. Povem naj, da so dali polni steklenici ime Plevna. »Se edno.
Vidcti toliko snt'ga. nameiiil sera se pisati do g. Cailletet-a, franeoskega kemikarja, ki jc ravnozdaj leto dokazal, kakor ca^nik „A. u. N. VT.* pw;'«, da se dii ceb) naS za dihanje namenjcni /.rak tako stis-niti in zgostilt, da sevkaplje. vodo sprcmeni, naj li posknsil ta lepi snrg take) stisniti in zgostiti, da bi, ce ne zito, vsaj slama iz njega po-&tala, ker nimamo vt«C, s cim zivini posti-Ijati. Pa gloj, priSla je mokra megla, ki zdaj sneg tako stiska, da se ze listje izpod iijega kaze. To ti jc kemikar, ta megla. Bog!
S PrOSeka 2I. dec. (Izv. clap.) Ne da bi go-voril spro doino/ — saj sem Ic po nakljuLbi tukaj, — moram pohvaluo omeniti, da so Proset'aai v obfee narodno uze tako vzbujeni, da bi jib vse italijanske sirene se svojim zapeljivim petjem ne moglc vefi v spanje zasibati, pa tudi sila trzaskdga magistrata in njegovih postavljcncev ne veC v njih zvestih prsih na-rodni c;ut zaduSiti. Previdno in vstrajno delovanje za-vedenih narodnjakov, kojim e na Celu po§tenjak Na-bergoj, je sezidalo trden j<»z proti ficuinortiemupriza-devanju mestnega magistrata, katero nieri na to, da bi se s pomocjo uradoina natnesCenih ol^ ih naCelni-kov, z vvedenjem fie dalje vec italijan&cme v okoli-can'ske ljudske Sole inz raznimi drugimi sredstvi cela okolica polagorna p oi t a 1 i j a n C* i 1 a, ter tako pridobila Italiji „iri*e(lentiw; Citalnicc in bralna druStva pa po okolici so narodna ognji&a, okolo katerih sc zbirajo mo2uki in mladina, ogrevuje se za narodno omiko in napredek; ravno za to so pa ob enem tudi mocne trdnjavice, pod katerih varstvorn se nikdar tie razruSi narodni jez. — ProseSko bralno drnStvo spada tudi v to vrsto; brali ste uze nekatere krat v „SoCi" o zanimivih zabayab, ki jih napravljajo tukaj^nji rodoljubi in tudi na ijjtefanje so se zbrali na svojem narodnem ognjiScl k 2ivahni bo^iCni veselici. Prav mnogbbrojna lepa zmes njeznega in mo5nega spola je pulnita prijazno sobano, v kateri so se na licno napravljenem odru (delo na-§ega starega Sovodenjskega znanca g. Tri§er-ja) prav vrlo obnasali domafii pevski in glediSSni diletan-tje. Jaz sem 2aIibog lepii del besede zamuIU in ne moreni tedaj poroCati, kako so se vr§ile posamezne to5ke; toda po obeni pohvali in zadovoljnosti, pa tudi po tern, kar sem po besedi sara sli§al in videl, sklepam, daje bila beseda prav lepa. — Za karlahko mi Gorifianje in ie marsikje drugod Ma§ko okolico po pravici zavidamo, toje takoimenovani prose§ki kvartet, — Stnje slavci; vam povem, da za2e-nejo lahko s6 svojim vbranim, razne Sate njezno iz-razujoeim petjem Stirideset drugih v kozji rog. — Do-ma^a zabava, pri kateri je sladka prose§ka kapljica prav prijetno mofiila suha gria, segala je mej petjem in napitnicami u2e v ptve ure polupraznika Sv. Jvana, ko se je jela vesela dru^ba razbajati; meni pa ie zdaj, ko te vrstice pi§em, milo - otozuo po u§esih Sum6 Hajdrihove krasne melodije — ki so zares pra-
streljivo i hrano donaiajo tee da z visoeih strmih pe^i kame^je i stene na sovraznike vale".
Zen3ke 2iv6 pri Albancih v fiudnih razmerah. Zenske nihde ne snubi, temue* jo vkupi za zeno i <ko-pilo od deset do trideset naSih goldinarjev propada njenemu otcu. Arnavti stanujofii po planinah ne Zem se pri svojem plemenu, temufi pri sosednjem, ker je sorodstvo (zlahta) skapnega plemena pri njih zakonski zadr^ek. Z mo&tyijo izstopi 2enska iz zveze svojega plemena, ter vstopi v druzlno i v pleme svojega so-proga. Zaradi tega so tudi zenske izkljufieue od* na-sledstva ali dedovanja, i sicer tako, da se poklice k nasledstvu 2enska le za vsimt mo^kimi sorodniki..
V moSvirnih primorskih predelih, kder jedino le vlada osmanska oblast, ne dr^e se Albanci tako ostro ve5 omenjenih navad. V Primorji peca se Albanec tudi s kupfiijo i s kiuetijstvom kakor Gik, Turek i Vlah, s kterimi skupaj prebiva, ali tudi tam ohranil je Albanec svoj stari vojni duh i svoje sovraitvo proti evropskej omiki.
Ako bode kedaj mogoce spraviti Albanca iz nje-govega prirojenega nui starega 2ivenja, je praSauje prihodnjosti. Brez velicih 2rtev, brezi meCa i denar-jev se to telko dosegae,
Ijukave^ki.
vi slovaDsko- jadranski glasovi, kateri bodo vedno Sumljali in bobneli po slovenskih pokrajinab.
V narodnih krogih v Trstu in okolici — tako sem danes slisal — razpravljajo vpraSanje, ali ne bi bilo . prav, ustanoviti italijansko - slovanski list v Trstu, kateri bi zagovarjal iuterese Primorskih Slova-nov, tak list, kakorsen je n. p. sIl Nazionale" oziro-ma nNarod. list* v Dalmaciji. Nekda je uze stvar precej dozorela in da vtegne med letom 1879 beseda meso postati.
Bavno kar se pomika dolga vrsta italijanskih dvokolnic — kakih 100 — proti Trstu; konji inmez-ge, ki so v te Hkarjoleu vpre2eni, so yefijnoma revne kljuse. In uganete, kam gre vsa ta ropotija? — V Hercegovino za preva^anje vojadkega blaga; tudi s Pivke in s Cicerije se je nekda odpravilo, vse kar ima konje, mezge in osle, v novo deMo. Ifalijanaki vozniki so vefinoma iz vasi okoli Vincence in Verone. Kedo bi si mislil, da so tudi v blozeni de?.e]i, kfttera bi nas tako rada objcla v svoje naroCje, ladni avstrijskega kiubn 1
Yreme imamo tako, da se Bogu usmili; sneg je veCinoma skopnel; a po cestah je na osojnih mestih vse zmrzlo, na snlncnih pa blata do kolen. Zdaj mrci-ni de2 in neprijetna megla se vlafii po morji, pa tudi po Krasu, kakor bi bili na kakem mo^virji — in ne mej sivim, suhim kamenjem.
Politidni pregled.
V Gorki 3. januarija.
2 DUNAJA. — Gosposka zbornica je 28. dec. potrdila postavo, vsled katere je po-daljsana yeljavnost vojne ali brambovske postave do konca tek. leta. Pri tej priliki je izrazil fi-nancni minister de Pretis nado, da bodo avstrij-ske finance kmalo v redu, ce ne zadenejo dr-zavo nove nesrece. Celih sesc let uze stavimoi finance t red, vsako leto ponavlja v zboru iste fraze—a kako doled Je u^e prisel?
*) Prosimo, oglwito ie veSkratf                    Ured,
Iz Maroskega Novega trga na Sedmogra-
Ikeni- (Izv. dop.) Bela, zmiska otleja nas i\i'% precej zakriva, da ni mogoSe s poljskimi deli naprcdovati. Clovek, rastlina in zival imajo dovelj easa odpofiiti se, da se na pomlad tim pridnejSe in vstr.'ijncjSe Io-tijo velikpga dela. Zaradi jesenskpga. dolgo trajajo-cega, dezevnega vrcmena so se tukaj na SedmograS-kem kmetovalci v sploSnemzjesenskiini deli zakasnili da jih tim veC dela v spomladi caka. 0 lepih dnovih so pospravljali zelo bogate pridelke, toda de2 jih je uie pred konLanim vva^anjem zasaCil, da so mogli po tern le malo ali skoro ni6 zita vsejati in se k, nobe-nemu delu za spomladansko setev pripraviti. Zita se je letos vcliko veliko manj vsejalo kot lani in nahnja se mnogo kmetij, katere nijso fie toliko vsejalo, koli-kor pridclka za domado rabo potrebujejo, vsled fiesar bode treba hlapcem kruha vkupavati. Upa se na zgodnjo ugodno spomlad in na niogocnost, da bodo sctev jarega ^ita in tursice kmetovalca od^kodovala. Vsega tega tukajSnji Sekler (prebivulci ob MaroSkem Novem trgn se tako imenujejo) ne ve in ne prcmisli in popolnoma zadovoljen je, ako je letos za praznike bolje kot je lani bil z Spehom, kruhom, zganjem in tobakom preskrbljen; ali kletu, ako ne bode zgodnje ugodne spomladi in se dela dobro ne poprhue, mu bode joj po trebuhu. Kakor sem uze omenil, |je bila letos tudi na Sedmogra§kem bogata letina in posebno reps in turcica sta se prav dobro sponesla in enako smo tudi z letino pSenice, rzi in.ovsa popolnoma za« dovoljni. Vina tudi ne manjka in se prav po ceni vdobi, ali vendar ni ga na SedmograSkem toliko kot v bliznjem Aradu, kjer, kakor sem iz zanesljivega vira poizvedel, se lehko vsaki in bodisi tudi naj mocneji pivec, za 10 nov&cev 24 ur casa na klet naroci, t. j. deset novfiicev se plaCa in se eel dan, kolikor hofie, vina pije. Se ve, to je vino le za vedno 2ejna grla; dobro in po§teno dobro, namizno vino se lahko leupi po 2 gl. 50 kr. do 3 gl. vedro (561/2 litrov). Hitro po trgatvi se je posebno v Svajco veliko tisoc" hekto-Iitrov Ogrskega vina izvozilo; ali vse to je bilo v pri-nieri s celo mnozino vina na Ogrskem, kapljica vode iz morja; a ceno so vendar hitro porasle, ali tudi kupcya 2alibog naenkrat padla, da se sedaj le prav malo izvaza. VinotrM imajo §e z vinom 1877. kleti napoL jene in jim ni potreba vina od 1878, tako da ubogi vincar ne more niti po najbolj§ej ceni svojega vina prodati, da bi opravila opravil. Kakor z vinom, tako je tadi z zliom in vsem. Blaga strasansko, a denara nic. Proda se po ceni, a vkupiti mora se drago, kajti blago nema nobene vrednosti, a denar je zelo drag. V resnici, eel voz zlta pripelje v mesto in je zamenja za par forintov, kteri mu ne zadostujejo, da bi si par zimskih Cevljev vkupil. Vsega je dosti, ali uboitva najvefi.                       *                Staudrc.*)
Poslauska zbornica priSne se le v drug! polovici tega ineseca svoje zborovanje. Ber-linska pogodba pride, najprej na dnevni red. Ali bodo u2e drugi mozje zasedali ministerske klopi, ni gotovo; a govori se mnogo, da pride cesar jutri na Dunaj in da bode po torn koj inieno-vano novo ministerstvo, obstojece iz samo no-vih noi Tako porofta slcer ,dobro jjoduSen Auersperg-ov organ ^Bohemia".—
Tukajsnja policija je razpust'Ia drustvo' nein-skili yseu|iliscnikov zaradi veleizdajskih  nakan, : s katcrimi so pot gladili zedinjcaju s Prusijo. V • drustvu je bilo 1006 dijakovin 135 profewrjev; ' vitez Schttnerer je bil  tega   druStva   Lastni Slan,—
IZ TltSTA. — Nove volitve za mestni zastop, ki je ob enem de&olni zbor, so razpisanc za 12, dan in naslcdnje dni marcija. Eadovedni sino, kako se pri tej priliki obnese vlada; ako bo previdno in pogumno post&pala, morajo priti drzavi zve&ti elementi na krmilo, in 6e bo to, potem bodo tudi Slovenci dostojno zasfcopani.
IZ ZAGREBA.—NaS sab or se je 28.de-cembra se§el. Ban je predlozil postavo, po ka-teri se podaljSa wgodba z Ogrsko za eno leto. —27. dec. je tu iimer] odlicni rodoljub Anton J aid 6, §e le 51 let star. Iiaujki je bil vele-trLec, prcdsednik trgovsko-obrtnijske zboruice, de3elni poslancc itd. Tezko bo nadomcstiti vsc-stransko dclavnega moza.
IZ BUDA-PFSTK.—Tu je vse kioge raz-burila vest, da je <e dni nek mlad tujoc, Sak-soncc po rodu, prc2il na cesarjevo Liv-ljenje*. I'riscl je v Go&olle> kjer je zduj ce-sarski dvor, in tarn je kmeta, pri katerem seje ustavil, toliko popraScvai, kje stanujeta cesar in cesarica, kam ItodiU na lov in drugo, da jevz-budil opravicm sum, da tnjec kaj zlobncga na-meravu. Kmet nazuani to v kraljevem gradu in kmalo so poz vuli 12 dvornih zvndarjev in vee" policistov z Bun." {a, kateiipdzljivo stra&'jo grad in okolico. Oovori se, da so tujca uze zasa&ili in v zapor gnali.—
IZ SARAJEVA.—Z novim lctom je zafiela novoustanovljena de'2clna vlada za Bosno in Hercegovino, ki ima v Sarajevu svoj se-de2, svoje urrdno poslovanje. — Uradiri casnik „Bosansko-Heicegovpcke novine" bode na pove-Jje vojvode Virtemberskega v hrvatsko-srbskem jeziku izhairl; tiskrl se bode z ktinico in ci-rilico. — V Hercegovini §e vedno hudo razsaja goveja kuga.—V Bosei pa se §i 1 najhnjakonj-ska bolezen, to je konji posajejo smrkovi. Po-strelili so vsled te^a u2e na.stottaekonj in Skoda je tern vefia, ker trebi povsod tudi vso konj-sko oprevo pokoncati m ze^rebsii.
IZ RUS!JE.—Znaiu narodni voditelj A k s a-kov, kateri je bil vsled ostrega govora zoper vlado iz Moskve prognan, v»*nil se je zopet tja. Slovanska druslva so zope prevzela svoje delovanje. — Vseucil'scniki so za deli ro-goviliti zoper vlado. nfsle da prisilijo cara, da odstopi, ali da pro« 3i ustavo; a vlada postopa ostro zoper rogoviieze. Vseueiliscnikotn je zaukazano, da morajo nositi uniforme, kakor nekdaj.—Rezmere niej rusko in anglesko vlado so zdaj vsaj na videz p.ljazne.—General Kaufman dela nekda v Trskendu, v rnski Aziji, ve-like vojne priprave; ali so te obruene proti Ki-tajskemu, ki v Kazgaru vojsko zbira, ali pa lioce Rusija, ko se bode mir sklepal mej Afkanista-nom in Anglijo, tudi odiofoo besedo govoriti, ni §e znano.
IZ SRBIJE. — Narodna skupscina v Niiu je z veliko ve6ino glasov sprejela vladni pred-log. da ostane dosedanja tiskovna svoboda do konca 1. 1880 v veljavi. Dovolila je tudi, da se srbska ustava razsiri na novo pridobljene o-kraje. —V srbskih gimnazijali in drugih visih §olah so vpeljali nauk ruskega jczika. Iluska vlada je dovolila v ta namen 60.000 rubljev letne podpore, ki se razdele med dotiCne pro-fesorje.
BOLGARSKA skupsfiina se snide 6. January a v Trnovu, da naredi ustavo in voli kneza. Jgnatiev in Dondukov imata nekda ^mej Bolgari
naj ve6 upanja;—a v novejsem casu se govori ie o tretj^m kandidatu, kateri se od nem§ke strani ponuja, in ta je bavarski princ Arnulf.
Domace stvari.
! Mestue mizerije. Mesfni 2upan goriSki je v tajni seji due 28. decemb. sporofcil mestnerau zboru, da dela koncem leta znamenitjyremanjkljej obfiinskemu gospodarstvu silne zadrege. Vest je priSla kmalo v javnost in eujte in stnnitet „l'Isonzo,tf do zdaj prepohlevno glasilo goriSkih magistratovcev, jo jekoj obesil na velik zvon. Zdaj ve mesto, zdaj vemo vsi, da je v mestni blagajnici velika mizerija' in ker se take stvari posebno v manj§ih mestih iedalje de-belejge slikajo,—•roznaSajosetudi u^epoGovici eudne in preftidne govorice o mestnem gospodarstvu in o njogovih jiulostuih nasledkih. Pa to Se ni zadosta! „L' Isonzo" razkriva v prvi svoji letoinji §tevilki, ke-do je v prvi vrsti kriv sedanjih ftnaiiinib zadreg na-Sega mestn. In kaj menite, kedo? — Skoro ne more-mo verjeti svojim oCcm, pveCitaje doticni ^Isonzov". Clunek - kajti v njcin se naklada cela butara krivde na lamcna onemu faktotumu mestnega maglstrata, kat«r«ga, Ce ga tudi ne imenujemo, w»lo mesto, vsa de-M& predobro pozna, saj ga je „L' lsonzo14 sam (>?o» handkra ma banderuofo) u2e Bog ve, kolikokrat v devcta nebesa povzdigaval in Itnlijanissimi inlahoniso ga na svoijh rokah uosili kot muLenlka za nltalio ir-redento" §e takrat, ko ni bila Se tako kr&cena. Toda „teinpora mutantur;" od kar je ovi faktotum pripu-Btil, da so njegove Merc v uem&kom druStvu sodelo-vale za avstrijsko-patrijotiSen namen, od kar se jo Se marsikoj druzega dogodilo — potpgnil je tudi v Ison-zovih predalih drug veter in jo zasuknil Bba!ideruolo" vsaj v tern oziru na dobro stran, da pozv6 obfiinstvo, kako se v mestni hiSi za kulisami gospodari. Kaj ve6 prihodnjifi, ko so stvari bolj razjasnijo.
Vino ima svojo mod. V onwi delu So6ko doline mej ltoftnjcm in Platarjem, kojega imenujcjo KopovidCr, je na samotiprecej visoko nad cesto kme-tija „pri KopoviSCarji. Tja se Jo vracala na novega leta vefier, ne vemo pvav, iz katere kreme v Rocinji, poSteno uatreskana zakon.ka dvojica. Ocm dalje hodi, tern huje jo omaguje zau^ita pijaCa; mo2 vlede na desno, zona na levo, noge se jima zapletajo, cesta jima postaje preoska. Ko dospeta u2e precej pozno v iiori blizo mesta, zinnega pod imenom, pri turSkem ki'i/i" za^eue se onemogla kmetica naenkrat proti cestuemu robu, zgubi euakotezje in, o groza! ko bi trenil, lezi mrtva pod robom.—Edinega 12 ali 13 let-nega decka obbaja nenavadna oto2nost na samotnem domu; prizge svetilnico in gre zakesnelim starSem naproti —- a le prekmalo pride na mesto straSne ne-srefie. Kak prizor !
Mateve pazite na svoje otroke. — Ne2a Gorupovega iz Skopega vzela je laninarejo svojo tri-letno unukinjo Pepko. Ker je po dolgem meglenem vre» menu solnce bilo prisijalo, pustilajeNelaGorupova 13 dec. 1. 1. to svojo unukinjo na dvoriSci, da bi se tame solnctla, f .mapajeSla na polje delat. Dekletce dobivSi svojo dru ico Maru§ko slo je I njo v hiSo soseda Ivana GuliCa, kder se je na nizkem ogujiSci za praSiCe ku-halo. V tej hi§i nej bilo razen enega enoletoega de-kletca nobemga do in a. Uboga Pepka vnela se je pri ognji, i prcduo je njena tovaruSica sosede ua pomo6 poklicala, bila je u2e vsa v plamenih, i vsled opeklin je drugi dan urarla.
Soprozmka Jarnej i Jo^efa Nabergoj iz Kazel sta 23. decembra 1. 1. z druzimi delalci v bramu repo ri* bala i meju tern svojo tri i poluletno h^erko Anico V hi§i ognjenici na ognjiScl pred pregiSfiem ^erjavice samo pustila. V nekoliko trenutkih je bila dekletca obleka v plamenih. Ko so roditelji svojemu otroku na sosedov klic na pomofi pritekli, bilo je uze pre-pozno. Za §est ur potem je ubogo dekle§ce svojo du§o izdihuolo. Groznol Poleg nesrece, ki tare take zaui-kerne roditelje, zadeue jih gotovo §e sodua kazen.
Tatovi aimajo povsod sre6e. V noct od 11. do 12. novembra 1. 1. ukradena sta bila Andreju Miklavcu iz Dan sezanskih iz njegovega voljaka, s kljucem zaprtega, dva vola cenjena na 240 glM ktera je tat u2e 12. iatega meseca v St. Polu blizu Trziea, necemu onda§)ijemu kmetu za 220 gld. prodal. Za-stran tega dejanja nahajata se pod k)ju6em znani dol-goprstnite Ivan Tavcar MarkovciSev iz Dau in Janez Petelin iz Toma2evice. Ta dva mc»2a snidla sta se 11. novembra 1. 1. v Kvi2i pri tamoSujem kovafii i razne price so potrdiie, da je Petelin ba§ tisti Clovek, ki je vprasavni par volov prodal. XJpa se, da ta. dva zrela ticka ne prideta tako hitro ve6 dra^it svojih rojakov.
V nocl od 8. do 9. decembra 1. 1. ukradene ste pa bili Jozefu Cebohinu Curetu iz Rodika dve kravi vredni 150 gl, Povsod so ju iskali ibaS ko je imel mesar v Trstu eno teh dveh krav se smrtnim udarcem
udariti, nameril se je njen lastnik 1 re§il svojo rjavko prezgodnje smrti. Prodavec obeh krav nabaja se uie pod varnim zavetjem, kder bode m?n<Ia Se-dolgo pie-miSljeval, da nej koristno tnjih govod prodajati.
Zvefier 20. decembra 1.1., med tem, koje Anton Crne Skapinov iz Tomaja se svojo druzmo ro2enkra-nec molil, ukradel mu je nekdo iz nj»govega odprte&a poda razne obleke vrcdne pieko devctdeset gold. Po-&kodovanec je tekel za clovekom, na ktjerega je imel zastran te tatvine sum, nemudoma v Trst, tarn ga je naSel v osobi necega svojeg.i nekedaiijcga rbjaka Ja- * koba Pipana, ter je tudi dosegel, da so sumljivega tatd nemudoma tja oclvedli, kainor navadno solnce prijazuo ne sije.
„Besednik", lepoznanski list, ustanovljen po pokojnem Jane^ifiu, naznanja v zadnji fitevilki lanskega % leUj da preneha z novim letom. Tedaj nam ostane Slowncera en mm lepoznanski list „Zvon% katerega urcduje priljubljeni sloveuski pesnik, profesor S t p i-tar, na Dunaji. V tem naj bi se zdruftle vse naSe najboljSe modi in najspretnejsa peresa, da postane v vsakem oziru vreduo glasilo Slovencev v beletristiC-nem oziru.
D.r Ivana Bleiveis-& doprsnik, 48 cm. vi-sok je dovrien in se dobiva s primeniim postamen-torn (po slovenskemukusu)po 5 gl, 50 kr. s poSto pri g, Franju Zajec-u akademifinemu klparju v Ljubljanl na dunajnkej cesti 7. Kaj posebno nafia narodna drustva, pa tudi nrerao2nej8i rodoljubi podpirajo vrlega domaCega umetnika s tern, da si naroCe doprsnik slav-ncga slovenskega voditelja.
Druitvo sv. Mohorja bode bajo letoi pri-neslo ua 6elu svojega koledurSka dr. Blelweliovo po-dobo in njegov zlvoto pis, kateri spisati je dobll na-logo prof. Levcc — Odbor je sprejel in v letoSnjih BVecernicah* all „koledarckua prlobfilti sklenil izvirno povest zaslovenski narod: „Ponarujanja bankov-cev% od Josipa Jurfiifia,
Politidno druStvo „EdinofU,( zaPrimorako bo iinelo.O. januarja, na svetihtrehKraljev dan, XX, obLn$ zbor v dvoraiii tr^aSke Litulnice (via alle Poste N.° 10). in sicer ob 10 uri dopcludne. Program: 1, Volitev odbora; 2. Prodlog letnih ra^unov; 8, Tajiil-kovo spurofiilo; 4. Volitev pregledovalcev rafiunov. Naj se t udje v obilici zbora udclc2e, ker so bodo pri tej volitvi poseben ozir na Istro jemal, da bo v odbor zbero dobri isterski rodoljubi.
Za nakup Ruskega (Rigajskega) lane-nega semena je tudi GoriSka kmetijska dru^bado-bilu dtiavno podporo, za katero kupi 20 polovnjakov tega semena za razdelitev. „Gosp. list" pozlvlja la-norejee, naj se zategadel brz* oglasijo pri Gorigki kitte-tijski diuzbi. Kdor tega semena kaj dobi, je po ini-nisterski doloCbi zavezan, da ga povrne od svojegu pridelka toliko polovnjakov, kolikor je od druibe Semena prejeL
VabUo k veselici, katero bapravi vipavska ft-talnica v svoji dvorani v Tabmdne5. januarija 1879. Program: Tifinik, kratkoCasna opereta v enem dejanji, poslovenil R. RogaCki, giasbo z!o2il dr. B. Ipavic. Pies. Vstopnina k opereti 30 kr.; prvi sedez* 30 Kr.; zadnji sedei 20 kr.; k plesu 50 kr. Zacetek ob 7. ur zvecer, U 6bilni udelezbi vabi K odbor vipavske Ci-talnice.
Razne vesti.
LjubQ2njiva 2ena, Necega odli&nega iastuika zadela je v boji ostrupena puSica v desno rame. Vi-dari (ranocelnici) so mu rekli, da si zlvcnje samo takrat reii, ako si da rano po kacem cloveku izsisati. Ranjenec jim je^pa odgovoril: „Bog varuj! Jaz ne morem ni zahtevati ni dopustiti, da kedo zastran mene v nevarnost pride". Ko je ranjenec zaspal, pride tiho k njemu njegova iena i spe6emu izsisa strup iz rane. Tako je ljuba vlastelica reSila 2ivenje svojemu mo2u, ali za-nj je morala ^rtvovati svoje 2ivenje, ker je od strupa kmalu potem umrla.
Madek sodna prlda. Zupnik v Kraljevem gradci ima krotkega srnjaka in kaj lepega mafika. Te dve zlvalici sklenoli ste mej sabo pravo prijateljstvo, i ker ste dolgo skupaj 2ivele, imele ste se ena drugo tako rade, da'se niste ni po dnevi ni po nocl locile. Po no6i, kder sta ta dva prijatelja spala, nastal je on daa velik Sum. Hisai so vstali vsled tega iz svojih le2i§c\ Hlapcu priSlemu na pomofi tekel |e naspVoti macek ves krvav i je neusmiljeno 2aloval. Srnjaka ni bilo nigder, zastooj so ga povsod iskali. Nastal je sum, da ga je kak tat vnesel. Nekoliko dni potem hodil je po mestu znan tat. Njegov obraz je bil ves opraskan, eno oko mu je pa bilo iztaknjeno, i zaradi tega se jesploh sumilo, da je on srnjaka ukradel. Pri zadevnej koneonej obravnavi ja bil m^ekzapriCo,
ttiiS
saj so njegovi okrvavljeni kremplji popblnoina setek-'ihaH s praskami' na tatovem ohrazn'. Osapli' tat je obstal svojo pregreho ter je tudi dobil zasluzeno ka-sen. Srnjaka so §e ftvega reSili. Veselo skakuje pofc-: dravil in objel je macek svojega reSenega prijateljV Id mubode za reSitev gotovo do/smiti hvalezen is cdan. '
Star vladar. Ni davno od tega, kar je umrl Sultan. Dalfanski v juzni Arabiji imenovan Omar Ab-"has, ki je svoje ljudstvo celih osemdeset let. vladal. Rodil se je leta 1782. Ko je bil on gestnajst let star, umorila je neka skrivna zarota njegoyega oCeta sultana Abdurrahmana, Mladi vladar zasedel je ssm vla-darski prestol ter je ukazal pied vsem, da so bili za-rotniki niegovega oceta, do Sestintrideset njib, v vreee zaSiti in v raorje vrzeni, Pokojnik je zapnstil sest i dvajset sinov, osemnajst hceri i mnogo unukov in u-nukinj. On je bil bogat kupec, posedoval je deset kupcijskih lady i dva paioplova.
Ulica bogataSev. Najbogateja ulica na svetu je „Tifth Avenne" v Novem Jorku v Ameriki. V toj ulici st&nujejo trije bogatasi, katerih vsaki iuia dva miljona letnih dohodkov, dva, katerih vsaki ima po tri miljone, Stiri po pet, jeden Stiri, jeden osem, je-den deset, jeden petdeset, jeden Sestdeset miljonov dolarjev (dolar — 130 gid.) letnih dohodkov. Potem Ukem znaSa letni dohodek vseh/25 bogataSev 240 mUjonov dolarjev,
Pismo na Boga. Ruski Mir pripovedoje sle-deci dogodek. V Fetrogradn je umrl v velikeiri siro-maStvu neki uradnik zapustivSi zeno s, sedemletnim deckom, triletno hcerko in z detetom na prsjh. Gos-podinja, pri katerej so stanovali, dala jim je stano-vanje nekaj cas? zastonj, ali potem. jim je odpove. Kruha je bilo tudi le po malem. Jeduoc zaprosi de-klica brata za kos kruha, ali decek ga jej nij mogel dati. Misli in misli in naposled se domisli — Sede in napise prosnjo na Boga, da bi jim poslal pomoci. Pismo odnese potem v bliznjo ulico, kjer jebilapoSt-na skrinjica za pisma.   Pa kolikor se je tudi trudil,
Sigma nij mogel vreci v Skrinjico, ker je bil premaj-en. Tedaj gre ravno neki duhovnik mimo in kovi-di decka, prasa ga, kaj dela. Decek odgovori, da bi rad oddal pismo. Duhovnik se zacudi, ko vidi, da je pismo nezapecateno in napisano kar tako na koSCek papirja,   Vzame ga v roke in bere:
BMili Bog, moja sestra hoce jesti. PoSlji ti me ri tri kopejke, da jej morem knpiti kruha." — Duhovnik prebravsi te vrstice se zacudi, zacne decka iz-prasavati in se prcprica o resnici njegovih besedi. Po Bvoji modi tekoj pomaga ubogej druzini. Ali s tern njegova pomoc §e nij bila dovrsena. Prihodnjo nedcljo po maSi zacne govoriti o niilosrcnosti in pomoc\i bli-Injemu ter postavi poleg. sebe decka. In da bi do-kazal, da so v resnici ubozci, ki so vredni krScanske
' pornoci, pokaze na decka in pove, kako ga je nasel in tudi prebere pismo. Potem gre po cerkvi in po-bira milo§cino za nesrecno  druzino in  hitro 2abe.e
. poldrugi tisot rubljey. Tako je Bog usliaal deckovo ptoSnjo.
Nihde-nikdor. VeleuCeni podlistkar pise vzad-nji ,Socitt spominavredne besede: nNamestu nigdor (nikdor) govorimo in pi§emo nihce; hrvagko-slo-venska oblika (nigdo) (nikdo) je v'naSem knjizev-nem jeziku ravno tako napaLna, kakor bi bile na-paCno nigdaj namesto nigdar, ali nikje namestu n i k j e r. Napak pa je tudi n i E t e r namestu nihce; konLnica, „rtt je namred prvotno „ie,u 2e pa je uze Y besedi nih5e, zakaj nihce je iz nihtze, niktoze, nik'toze." Toraj[ je nastalo iz. niktoze oblika nih6e in niktor, nikdor. Zadnja oblika je dru-gim slovanskim jezikom bli^e, nego prva, za;o jo je sprejela ZnidarciC-eva Abecednica uze leta 1873. Blizajmo se bratom, a blizajmo se prayilnol Oblika nikdo neje za nas, ampak: nikdor.       '
kapnega voska, ki jervfeiikb slabxgi:od pervega in iz drogih prime§anih tvarin. Spoinajosete verste svece, ker so bplj bele od.pravih vo§ceniht ker so nekako polzke, ker za tretjino hitrejc gore in se navadno inocno kidajo. Svece te. verste^se ne smejo rabiti na altarjih, ker niso voscene. V sveLah trctje verste pa ni kapljice voska, 2inpak narejene so iz razuega bla-ga in se prodajajo pod imenom asveLe iz umetuega voska. Take svece So cisto bele;"Ostaiiejo vedno bele in so iz Vidma in Benetk sem zavlecene. Ker niso vosfiene, ne moiejo se rabiti pri slozbi bozji.
Kar se tice cene, so voscene najdrazje. drnge verste bolj§i kup, in poslednje se cenejse.
Za prave voscene svece pri raznih razstavah dobil je g. Bader razna odlikovanja. „Wiener Commu-nal-Pres^e'' pise: nMit broncener31ed.'ulle vmrde aus-gezeichnet (Paris 1»78>* „IIerr Luigi Bader, welcher Wachskerzen aller GnM>sen aus erhtem Bienenwachs /ur Ausstellung brachte, die durch ihre mnstrrhaftc Keinheit zn den besten Eizpugnissen diests Genres gehoren. Herr Bader wurde bei den Ansstellnngen 1855 mit der ehrenwoVen Erwiihnnng und 1873 mit dem Anerkennungsdiplome au^gezeichnet*"
Ker mi je gospod Bader s La*tno hegedo obljubil gospodom naroCnikom za cerkve vselej z dobrim bla-gom iz pravega buielnega voska postreci. ga tedaj visoko casttii duhovsciid smelo priporocam.
V Gorici 31. decembra 1879.
FR. VIDIC.
Poslanica^)
AI0J21J Baderjeve svede. Od "imenovanega gospoda lastnika naproS^n, naj pregledam njegovo to-varno za svece in zalogo sveJSarskega blaga, preprical sem se, da izdeluje tri,verste svec\ in sicer 1. pra-ye voscene, 2. svefie za rabo pri pogrebih in 3. sve&e iz nmetnega voska.   Perve se  iz-
.delnjejo iz pravega bucelskega voska, kterega naku-puje od domacih bucelorejeev pa tudi iz Bosne in drogih krajev.   SveSe iz pravega voska. narejene, se
; ne kidajo, so vselej nekoliko rumenkaate barve (koli-
-ko^bolj stare, toliko bolj rumene), dise po vosku in zlomljene dajo se zopet sknp stisniti, Edino take yoSCene svece. smojo se rabiti pri sluibi bo2ji na altarjih, kafcpr dolucujo direktorij 1879 str.   7 St. XIL
. Sve{e drnge verste se izdelujejo iz tako, imenovauega • ¦) TTTednptvo ni odgovomo hq za obliko aezd zadrf^j.
,   Javna zaltvala.
Slavno zastopnistvo tukaj&ne svenje je odlo&Io i podarilo domaci |q!i "130DQ m. zcinljiaCa, deloma za prakticen poduk v. kmetijskej stroki, deloma uc.'telju v laatno poiabo, in sicer & pristavkopi, da se isto .nknjizi kot lastnina tukajSnje Sole. Na takcnrdob.ro-delnem cinu zahvaljaje se podpisant prav toplo vsem srenjskim'odbornikam in se. poseboj srenj. nacelniku g. M.. Blazkotu. Slava tern mozakom! .SI. 2upanije na Primorskem, posnemajte jihl
V Lokavcu poleg AjdovScine due 1. jan. 1870. J. VOLKOV ___________            ucitelj.
Dunajska	borza.		
Enotni drz. dolg v bankovcih  .   .   . > > Zkta renta     .   .    .......'.   . 1860 drz. posojilo    ...'....' Akeije narodiie bauke     ...... Kreditne akeije  .   .   .   .   ...   .		\i   JttU. • ~0fgl'."03~ ,   63 „  2U ' 73  „  35 114^ „  80 786- •„. — liU  „. 75 ioo ,,: ~: 9 '„ 35 : ¦ 5  „¦ 515'	kr." "
Srebro.....".   .' .   .   . Napol........... C. kr. cekini   ...,¦¦'....			»
0 bozifiu pride na svetlo knjiga.
„Dr; BLBIWEISQ7A S7ECAHDST"
opisal po svojih stcnografskih biljeSkah,''' Ant. Bezensek. Eazen   tocucga opisa  svecanosti,  vsch  vaznih zdravic, govorov, vse'a telegramov in pisem  imela bo ta knjiga tudi lepo in verno sliko dr. Bleiw.eisa, da njegov zivotopis (spisai. prof. dr. Celestin).
HJfljf? - Zavolj svoje elegantnosti bo ta knjiga prav priineina za bozicna in novoletua darila. A aploh tega lepega spominka velike narodne svecanosti ne b: smelo /inanjkati nobenemu zavednemu Slovencu.
Cena s postnino 60,kr.:— Narocuje se s post-nimi nakaznicami pri     :
Uredni^tvu „ Jugosl. Stenografae . T Zagrebii.
M<Koristno:' naznaniIo:
•• ' ¦ ¦                                   r.  ¦ ()•:¦¦••¦ •¦
precast, \duhovs6ini.          l;j
^-          Jovarna za izdcloyanje yoscenih svec
M lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki ^ je bila odlik;ovana   se sreberno , svetiiijo
»Xl ¦nri   rny
pri razstavah v Gorici leta 1&54. in v Trstu leta 1S55.; ravno tako s ^astnini dipiomoni pri svetovni,raastavi v.jMQna-koveni I. 1855., v Parizu 1. 1855, in na Dunaji 1. 1873, z bronteno sveitinja na zadnji svetovui razstavi v Parizu M
1. 1S78, priporoca svoje svece iz cistega yd voska od ficbel, katerc lopo, initio,in vjj\ p<iLa,si gnryo in prav nifi ne kapajo, M se ne kidajo in ne onecedijo allarja. yi
Cena jim jc gid. 2.G8 K.o sve'fie 'izjci- [i] ctega voska od cebel I. vrste, kalfere ' pripb- fA -rocam visokocastiti dnhovS6ini; gl. 2.33 K.o1 [f ] od II. wste.                                      .   :i      M
Priporofia tudi   svoje svefie,   ki Me LfJ imenujejo   vosCene   (zmes, Kanstwachs)^[|| katere so  prav enake •. onim iz Betieske M fabrike in kojih zaloga je v Kbrmina.i'' Take svefie  ki se,v¦KorWin.it prodajajo
yjy podpisani po gl
za voscene in placujejp po gid. 2A0 prodaje ' '     '        *   " "H K.o.
Alojzij Bader.
Zalogo mojili sve6 irna tudi Stefan Kralj  bandar v Kaiiatu,   Jaiiez  koyti stacunar v Boveu,   .hmez novi stacunar v Se&ani.
GoljevSCek "M
Plaauje se oh Jconctt leta,  hUpd'5,%'r. fm odbiilM'im kilo, alco se prccej plata, '   ¦'' •    y*

I
¦]
	'^p±^zf~-afai'seitei und Pfeiiwurdigstfls-I^f^^.f:	—~ll
	\\ Pie Regenmaiitel, ."Wage'ndeclcen tjPlarhcn). .Bclleinlagcn, Icllstoffc,	
	=^^=^^==^=-= der k.k.. pr. Fabrik ~-~t':-, ¦'•':-l-,^y=~	i 'II
	jjjvon M, J. Elsinger & SohneH ^J  in Wien, Neubau, Zoller&asse 2r ^s	.'    1
y	Ifieferanten desk, und k. Krtegaminisrteriunw,1 ¦SK' Majt/I Krieysmarine, vteler Humatntatsanstalten ate, etc. wmmmmammmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmummm	J
Zastpnj
si prizadeva rriukdo,. naSuinu blagfi in-uasiin cqiut.ni kon-kurepcijo ilelati;  ini siuo yendur edini. in;jnikdo nas ni na tern polji dosegel; myhmnjsii na'roi'itoV'za poskb^njo' zadostuje Tsakcniu,-'ki so lioccprenvicati, kako Vfiestrap»i sko in py ceui laliko vsakemu vstrezamo. -            ,     ' •
DOLOOLN^^CEN^.:.^''-'';'!'',   '
IOO vizitnili listkov 50, 80 |   1000 poi najfinojega papir-
kr. 1 gl. 50 kr.
100 pul pupirja za pisma v osmerki s kurerti vred s kakor&nim koli imenom gLl.L'O.- gl. 1.50,
1 kaseta en^lezk. popirja za pisma s kuvei'ti vred in s kakorkiim. koli monoljramom gl. 1.50,
ja za pisnla 'v cfdtVerki
Htiakano iiiuiqi<gl;-6,.
7, 8. 1000 pOl d6Ub;:V' 6^iiidrkili ..    si..4„fc-€S.,_-.j ,,..,.¦»; 1000 kuvertov s tiskano fir-
ino gl. i'50.'    V::'^   ;
najboljsih gl. 2.S0.
loOO.racunov ycetyei'ki gl.7
luOO    -v       .osmerki gl. 5
1000 poailjavnih iisto\:„^,
1000 pecatnih mark. gl. 2,
Kdor se skupaj za 10'gl. naroci   (^°     priniortto'Conejoi' ^
¦ Txskovino vsake buio s0 dobivoj0 uaglp i'1 P° ?onif     4
Zaloga vsakovrstnega papjrja zsl postno in uradno rabo,   j
211 n,*anje in zaboj«- .        '      ,    '    '   j
fcjpaiijski vosk,   odpisno k'ujige    crndo,. jckl^na.Npoi'csa,  A
peresniki. svincniki, pi?aIa,' pisuo gai'uiture &&> P-° naJr • J
nizili tvornicuih. ceii'di.                   ^      ^
Da pribraninio nasim ¦ • oastitim P< «• naro&iikoHi. A nepotrebne pisarije iu poitne stroske, priskybujemo ka- J korino si bodi stvar uaglo in ne da bi si vraeuriili kako ^ provizijo.'    :                                                 . ,; -.. (    •• -d
, , Kdor uaroci za vsaj 10 gid. — dobiiZastonj e- J legahten'coujptoir-koledar za leto 1879.               "''        1
Xa dezelo se posilja blago saino proti predplaci-.J ali.po^tuein.povzerju.                              ...
Wien Hi. Diessiergasse 10.
i*0av»telj m udgovorni uyeOwk: ANTON F^IJAJk.il"— Tiskar': jJwitiioinioHS
IMi-.J.....