Priimek Vram
Pavle Merkù
IZVLEČEK: Avtor končni -m v tržaškem priimku Vram v primerjavi s splošnoslovenskima variantama Vran in Uran razlaga z vplivom tergestinskega narečja.
The Surname Vram
ABSTACT: The author explains the final -m in the Trieste surname Vram in comparison to the general Slovenian variants Vran and Uran as Tergestine dialect influence.
V tej obliki je priimek zelo redek: prisoten je v preteklosti v Zgoniku na tržaškem Krasu, kjer je ista oseba zapisana 1525 Iacob (us) Vram de Suonicho/Yuonico = Vragm Jacob de Xuonicho = Iacob Vran de Xuonicho = Iacob Vranich de Xuonicho; danes je prisoten samo v Trstu in verjetno spadajo vsi nosilci k isti družini. V začetku 20. stoletja je bila v Trstu privatna glasbena šola Liceo musicale Arturo Vram, pri kateri sta tako moj oče kakor moja mati študirala violino: tu sta se sploh spoznala. Arturo Vram je bil odločen pedagog, ki se je izpopolnjeval v Pragi pri O. Ševčiku.
V tržaškem telefonskem imeniku za leto 2008 je prisoten en sam Vram, obenem tudi en sam Vran.
Priimkovne oblike s izglasnim -m nisem nikoli srečal nikjer drugje.
Pač pa je po vsej Sloveniji razširjena priimkovna oblika s izglasnim -n: Vran. ZSSP1 ga omenja v štirih okrajih, po enega na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem in Primorskem v Sežani. V pisni obliki Uran je priimek razširjen v desetih okrajih, ki zaobjamejo vso Slovenijo. Gre za pisno različico dobro znanega ornitonima vrân 'corvus'. Nikjer ni zabeležen Vram ali *Uram.
Edina možna razlaga oblike z izglasnim -m je, da je notar zapisal l. 1525 v Zgoniku priimek s tergestinskim narečnim prehodom izglasnega -n > -m. Ali pa da se je prvotni priimek Vran, naj je prišel v Trst iz Sežane ali Zgonika ali drugega kraja, pojavil v Trstu dovolj zgodaj, da se je tu prilikoval tergestinskemu narečju, to je prvotnemu furlanskemu narečju, ki je v mestu nastalo dolgo pred italijanskim tržaškim narečjem. V tergestinskem narečju se namreč izglasni -n spreminja v -m; npr. tergestinsko bom vim : tržaško bon vin 'dobro vino'.
rt
se
rt
Začasni slovar slovenskih priimkov, redaktor France Bezlaj, SAZU, Ljubljana, 1974.
167
Pavle Merkù: Priimek Vram
•
2 0 0 8 •
1
To narečje so v mestu govorili predvsem tržaški plemiči in imenitnejše družine vsaj do 18. stol., v pojemajočem in vedno redkejšem številu do leta 1914, ko je družina Cùmano zapustila Trst: o njej poroča Giuseppina Antonini Perusini v svoji avtobiografski knjigi Un secolo nella memoria, da so njeni člani zadnji v Trstu govorili po tergestinsko. Je bil prvi tržaški Vram morda uslužbenec pri kaki tržaški plemiški ali imovitejši družini, pri kateri so slovenski priimek z izglasnim -n lahko izgovarjali z -m?
Vsekakor je to izredno redek hibridni slovensko-tergestinski priimek.2
2 Ker je priimek Vram izvorno slovenski in se v slovenščini prehod n > m pred labialni-mi konzonanti potrjuje v morfemskih (npr. hramba < *hran-ba — hraniti) in skladenjskih stikih (npr. ampak < *an pak »in vendar«), na zahodnem območju pa je izpričan v Videmskem rokopisu (1458), dobro potrjen v Alasijevem slovarju (1607) in znan tudi v nadiškem narečju, kjer se v krajih Idrsko in Jevšček tudi toponim Videm, it. Udine, furl. Ùdin glasi Idsm oz. Idem, bi bilo priimek Vram mogoče razložiti tudi s to slovensko fonetiko. (Lit.: Metka Furlan, Slovenščina v Alasijevem Italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607, Živeti mejo (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 18), Trst, 2007, 304 z op. 34; Matej Šekli, Naglas nekaterih predslovanskih substratnih krajevnih imen moškega spola v slovenščini, 42. SSJLK 26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana, 224.) Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2007 v Sloveniji 95 oseb s priimkom Vran (4532. mesto) in 194 oseb s priimkom Uran (2214. mesto) [Op. ur.]
168