Pomenki o 81or en 8kem plsanjl. XXiX. 13. Anten je menda gerško ime; ali mi ga znaš razložiti ? T. Ne da se gotovo določiti, in ugibali so jezičniki že mnogo. Eni so celo mislili, de je inie Anten (ahog, chvirol) gerško, in pomeni ravno to, kar ime Slaveni, vendar brez razlogov; eni ga izpeljujejo iz vinda — venda funda, voda) ter 20* primerjajo Ante pa Vende (Benpčane in Lužičane); drugi terdijo s Šafafikom, da se vjema ,,u An. Anzi — ent (iuas — vir — gigas) s slov. iitin' uti = Utin. Jornandes veli: ,,Antes, qui sunt eorum (Vinidarum) fortissimi*. (cf. Rački Cvrill. Method. L, 3.) 11. Kako bi se dalo razjasniti imeVenden — Vinden? T. I to je težko zadeti, in dosti je, da ti povem, da so strinjali in da še strinjajo povestnikarji in jezičnikarji imena Heneti — Eneti, Veneti — Venedi, Venden —Vinden — Indpn i. t. d. Šafafik je mislil, da je ime to nemško; Tprstenjak pravi, da je keltiško, in da pomeni bel ter se vjema s sansk. vinat bel, svetel. Slovane so utegnili Kelti imenovati Vinde — Belce, ali a) zavoljo bele telesne barve, ali b) zavoljo bele barve njihovih hramov, gradov, mpst (pr. Beli grad, bela Ljubljana i. t. d.), ali c) zavoljo bele nošnje (Belohorvati, Belorusi, Beli Kranjci i. t. d. vid. Nov. 1858). 11. Nas Slovence zovejo Vinde sedaj Ie bližnji Nenici, in samo kterikrat, ker nam že skorej sploh pravijo ,,Slovenen", inle vkaki,,jezi ali nemškutarskiserditosti"zarpži kdo: ,,\Vas \vollen diese Sthlobenier oder diese Bindischen, i koa nix bindiseh!"— T. Zahodnje Slovane imenujejo \emci tako, in sicer ,;,Winden" na jugu, ,,Wenden" pa na severju. Slovenci sami tega imena ne poznajo, kakor tudi Nemci ne vedd, kako jim pravimo mi. — Ker je znano uno imenovanje posebno za nas, beri, kar piše Kopitar o njem v slovnici svoji I. 1808 s(r. VI. 11. Winden: »Diese zum Citiren so bequeme Benennung ist nicht ganz richtig. Nur die Steyrischen und die Karntnischen Slaven werden zum Unterschiede von ihren deutschen Mitbiirgern Winden, d. i. Slaven genannt (denn Wende, Winde ist das deutsche Synonymon fiir Slave, so wie Unger filr Madjar, u. m. a.); eben desswegen nennen sie sich auch selbst Slovenci, d. i. Leute vom Slavischen Volksstamme, nicht vom Deutschen: der Gesammtnahme der Nation ward ein Species-Nahme. — In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fiel dieser Anlass weg, und der Special-Nahme Krainer (Krajnci) gilt ausschliessend seit Mannsgedenken. — Sprache, Kleidung, Lebensart ist dio nalimliche bey den W i n d e n, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovenc im specialen Sinne, und umgekehrt der Slovenc nie Krajnc genannt«. T. I)a je to bilo med Ijudstvom in da velja sim ter tje v navadni govorici še, in da so Kranjci Slovenci, kakor so Korošci in Štajarci, to je jasno kot beli dan! XLII. U. Djal si, da Nemci ne vedo, kako jim pravimo mi Slovenci — kako je to ? Kako se imenujpjo sami, in kako so jim djali nekdaj ? T. Latinci so jim djali ,,Gprmani", npkteri zlasti pesniki so jih popovali ,,Tevtone", sami pa se kličejo ,,l)eutsche". U. Kaj je to ,,Germani"? Zakaj praviš, da le nekteri jim pravijo ,,Tevtoni" ? in ali sedanje ime ni ravno iz tega starega in slovečega naslova ? T. Ime Germani razložiti in določiti, tega nočem in iip morem, kpr nemški in drugi učenostniki imajo učenih razlag o tpm naslovu nar nianj toliko, kolikor jih iinajo o našem imenovanji (Slovani — Slaveni). Nektere so še bolj smešne od naših. Tevtone so nazivali le poseben rod, in zlasti pesniki. Sedanjpga primka pa ne izpeljujejo nič več od Tevta ali T u i s k a ! U. Kako pa? T. Ime ,,Deutsche" je brez dvombe — tako velijo — iz gotovskega thiuda, stn. thiota t. j. Volk (polk, ljud, ljudstvo, narod), in (hiudisks, diutisks, sedaj deutsch t.j. narodno (volksmassig, national, popular, dem ganzen Volke gehorig; cf. Grimm, Gesch. d. dtsch. Spr. I., 790.) U. Če pa niso Nemci jeli se imenovati — MDeutsche" t. j. deutlich oder verstandlich — po nas, ki se imenujemo po slovu t. j. po besedi ali govoru, po kterem se razumpmo med seboj! — Zakaj jim pravimo mi Nemci ? T. Razu nas Slovencev jim pravijo tako tudi sedanji ali novi Gerki, Turki, Vlalii, Madjari, in morebiti še drugi. Zakaj jih kličemo Nemce, menda že veš iz poprejšnjih pomenkov. Ł7. Pa vendar ne, da bi jim rekali Neumci t. j. Nemci? T. Miklosič piše: ,,germanos plane nem'c§ fmutos)", ker nem je stsl. mutus, pa tudi alius linguae, nemovati niutum esse, balbutire i. t. d. U. Se ve, da LVemci s to razlago niso kej zadovoljni, kakor si prej omenil. T. »Wenn aber der Slawe den Deutschen njemetz nennt, so bezeichnot er ihn wol als stummen, verstummcnden, seiner slawischen sprache nicht kundigen, — piše po H. Miillerji učeni Pott (Z. f. vcrgl. Sprf. 1853), — und ich niochte glauben, dass wir den Slawen nicht anders behandeln, da slavan gothisch schweigen heisst; die Slawen selbst ziehen aber eine andere erklarung vor«; in drug nemški učenjak H. Leo v istpm časniku kaže: »der name Nemec wiirde dieseibe tiefere bedeutung haben \vie mlecha (mlech, walch, walsch, vlah — barbar in balbus), wenn er wirklich mit einem worte, welches undeutlich redend oder stumm bezcichnet, zusammenhinge. Moglich aber ist es wol auch, da jahrhunderte lang die Slawen im Gothenreiche und wol noch friiher von deutschen herren regiert wurden, da der slawische name fiir furst, herr (knias) eine umbildung unseres deutschen wortes kuning ist; da der slawische name fiir adel (slachta) ebenfalls unser deutsches wort slahta ist — dass jenes wort niemec aus sanskritischem namata, a lord, a master; namita, reverenced, worshipped, bowed to, entstanden und nur zufallig dem worte, welches stumm bezeiclmet, so abnlich ist.« — Pomenljivo je tudi, kar veli o tej izpeljavi naa učeni jezikoslov Kopitar v glag. cloz. str. 77. 11. ,,Neni' niutus. Nem'c' m. homo mutus. Non probamus Germanorum apud Slavos apppIJationem, nem'c', huic etymo. tribui. Si enim Hungarorum Nemet compares, potius tibi Nemetes venient in mentpni, populus germanicus, Julii adhuc Caesaris tpmpore superstes; eo fortasse tempore (xQova dtfifi«), quo Slavi vlah' appellavere Italum, et Germanum nem'c', longe potentior, cprte Slavis vicinior". Popravki: V 19. listu v BPomenkih" str. 293 beri v 31. versti ni bolje nam. in bolje; v 34. brez pike — in v 37 # nam. $; str. 294 v 2. v. ine nam. ime, v 12. psovancu nam. —arou; v 3. od spodej ni nam. je, in str. 295 v 20. v. si nam. za opraviti.