72. številka. V Trstu, v soboto 8. septembra 1888. Tečaj „E D I N O S T" iahaja dvakrat na tedon, vsako sredo in ^ soboto oh 1. uri popoludno, » „Edinost" stane: za vso leto ffl. K.— ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt lota , 1.50; „ „ 2 25 „ Posnmirne številke se dobivajo v pro-dajalnirah tobaka v Trstu po *» nov.. v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredništva v ulici t'arintin >t. 2h. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nofrankovnna se nt spro-jenmjo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se rakune po 7 nov. vrstica v petitu; zu naslove / debelimi črkami so plačuje pr«»stor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato prejemu upravništvo v ulici Curintia 2s. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. iV edinosti je moS«. Volitev v Kopru. Kolikor večkrat hodi človek po enoj in istej poti, toliko bolj jo ogladi, toliko bolj mu je znana, toliko krajša in lahkejša mu se zdi. Taka je tudi pot, katero nam kaže državna ustava; kolikor bolj jo rabimo, toliko bolj se je privadimo in toliko bolj so nam posrečujo. Ko smo šli prvikrat po tem potu, podobni smo bili deci, ki samo poskuša prve stopinje ; pa večkrat mu še spodleti, mnogokrat izpodtakne in — pade. Več pa ko hodi, bolj se mu udje utrjujejo in bolj trdno stopa. Ko so naši volilci prvič hodili k volitvam, niso bili še vajeni tega pota, zato je tudi marsikomu izpodletelo, marsikdo je še pal; po časi pa so ae navadili tudi tega. Kamenje, katero jim je cesto zapiralo, so odmetali; trnje, katero je raBtlo po poti, poruvali; in tako imajo sedaj uže precej gladko pot, precej ravno in lepo «esto, če se tudi tu in tam še kak kamenček ali kamen ali celo skala zavali s strmine na pot — polagoma bode tudi to odstranjeno in cesta k volitvam gladka in lahka. — Kakor Rima niso sezidali v jednem dnevu, tako tudi mi ne smemo pričakovati naenkrat vse lepo in gladko pri volitvah. Večkrat ko prihajajo volilci k volitvam bolj vedo, kaj so, bolj spoznavajo, kaj delajo, kedar volijo : da namreč opravljajo delo, za katero so odgovorni ne samo samim sebi, no samo svojej vesti, ampak svojim potomcem; in če volilci vestno opravljajo to opravilo, pridobijo si tudi pri svojih ljudeh, kateri so je za to izbrali, voče zaupanje, večo veljavo. Večkrat ko je kedo volilec, bolj pokaže zaupanje, katero imajo do njega tisti, kateri so ga postavili in izbrali za volilca. In tacih smo videli prodzadnji Četrtek mnogo v Kopru. Bili so nam stari znanci, stare korenike, čvrsti možje, sive glave; samo nekoliko njih je bilo mlajših in ti so uže sedaj začeli posnemati starce, ki so jim kazali pot, po katerej naj hodijo za blagor svoj in svojega naroda. Veselje jo bilo gledati, kako so ae volilci — Btari z mladimi vred pomikali proti koperskemu mestu — nekateri na vozeh, drugi hodeč. Videl si možake, katerim si poznal uže na obleki, da prihajajo doli iz kršne Ćićarije — druge iz PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. <3o8ki spiaal Svatopluk 6ech; prevel M. Vrnilež (Dalje.) ,Zelo mi jo žal, gospica", odgovori prijazno, „da vain ne morem dati drugega odgovora, nego kakoršnega sem dal gospodu očetu. Ako bi šlo za mojo zadevo, bilo bi mi v veliko radost vam poslužiti bodisi še z daljšim odlogom. Ali kjer gre za prospeh mojih klijentov, postajam avtomat, kojega goni pero njihove voljo in ne odstopi, ako bi mu angelj stopil na pot — kakor sama vidite, gospodična. Pogovorita se z gospodom Jastrebom lu »Ah, moj oče ga je nekolikokrat prosil — zaman," primetne Julija žalostno in sklopi dolge trepalnične vejice, kojih obroba se lahno navlaži, kakor z leekečo pomladno vlago. „Odvažite se sama na to, gospica! Prošnji iz vaših ust se težko upre," reče dr. Zamotal in pogleduje Bedaj na lično deklico iu na nago Venero od mavca, ki brez srema z skupino tujepasnih rastlin v kotu vspenja na vidik svojo bele plastične povabe. Ta kot je za dr. Zamotala nekakova zelena oaza, kamor se zateka včasih utrujen pogled njegov iz puščo paragrafov, kakor z ustopkom, učinjenim nepravniški, profani strani njegove osobe. Tam je sto- buzetske doline, tretje od Dragonje vira in iztoka, četrte od porečja Rižane, s kratka prišli so volilci začenši od severa na Gra-čani skozi sela in vasi do Dragučkega vrha na jugu, od podnožja Orljaka in Planika na izhodu, do najskrajnešega nosa zahodno istrijanske obale — Salvore. Videč pomikajoče se vse te može proti Kopru, moral si misliti, da jih veže važna dolžnost, veliko opravilo, ko prihajajo od blizo in daleč, najbolj oddaljeni skoraj deset ur daleč, če bi tudi ne vedel, da bodo volili poslanca kmetskih občin okrajnega glavarstva koperakega v deželni zbor v Poreču. Prihajali so po suhem in po morji — in ti so prišli najzadnji malo pred 10. uro s parobrodom iz Trsta. Potem so se podali skupaj z čekajočimi proti glavnemu trgu „Piazza del Duomo", kjer se je imela vršiti volitev v prostorni dvorani okrajnega glavarstva. Volilci se tukaj podajo v volilno dvorano. Predstavi se jim najprej vladni zastopnik, okrajni komisar Perinollo, pove jim v italijanskem jeziku, da bodo najprej volili može v volilno komisijo; on sam kakor komisar ima pravico imenovati tri volilce v volilno komisijo in ti so : preč. g. Jan, častni kanonik in dekan dolinski, preč. g. Sancin, župnik iz Lonk in gosp. Bune, nadučitelj v Dolini. Volilna komisija izvoli izmed sebe predsednika kanonika Jana; komisar pa imenuje proto-kolistom g. Lukescha, tajnika okrajnega glavarstva. Predsednik volilne komisije prebere slovensko in italijansko točke ali paragrafe, ki se tičejo volitve poslancev in na to se začne volitev poslanca ob 11 Va uri. Najprej oddajo glasove udje volilne komisije in sicer vsi za Frana Flego. Potem začno klicati druge volilce po abecednem redu. Najprvi je bil neki Antonini iz piranske okolice in ta je dal svoj glas za „Edoardo Lampo, podestž di Bogliuno" in zatem bilo je precej glasov z a tega kandidata. Potem se je to ime vedno manj in pianj slišalo in skoraj vedno le Frane Flego. Volilci so vsi uže glasovali, nobenega ni bilo več. Na to se še dvakrat proštejejo imena in predsednik naznani resultac: Frane Flego, nadžupan v Buzetu je dobil 59, Eduard Lampo pa jalo z omilelimi otroki Florinimi, tam vise v krasnih okvirih slike dragih osob in drobnarije izšite od dragih rok, od tam meri po njem Amor od mavca uže mnoga leta s pozlačeno pušico. Ostanek sobe posvečen je trezni pravni boginji in se ponaša osobito z visokim postavcem, izpolnjenim z vrstami debelih knjig, v kojih je bilo pravniško ostroumje distilovano, kakor kaplje lekov v torilcih homeopati-čne lekarnice. „Ali jedna od teh tožb podana je od Rozino Plache,* reče čez čas Julija. „Kje najdem to P" „Od Rozine Plache P Ah, imate prav, od Rozine Plache," odgovori doktor nekoliko neodločno. Menjica bila je na njo z robopisom in bianco izvedena. Glede nje vam mora gospod Jastreb posredovati. Sicer vam,' gospodična, svetujem, da si te nepotrebne korake prihranite. Veriteljem vaših roditeljev je na tem, da bi si za svojo terjatev nekako gotovost pribavili. Prva rubezna stopinja ni tako grozna. Pridejo, zapišejo v zapisnik mize in stole, ure, zrcala, morebiti se zadovolijo le s tem, morebiti pritisnejo pečat na nje, morebiti odnesč boljše predmete — in to bo vse." Ta tolažba bila jo vidno brez učinka. „Ni torej nijedne pomoči P" vpraša Julija, ustajajoč. „Zelo obžalujem, da ne morem v ti stvari ničesa učiniti. Ah, ta vražjev žold-nar prijel je vašo helebardno mantiljo. — 17 glasov, tedaj je prvi postavno izvoljen poslancem. Bilo je tako vseh skupaj 76 volilcev; manjkalo pa jih jo šest iz jtoča, kjer ni razun samega Fermoljo nihče prišel k vo-litvi volilnih mož; tako je ta sam volil šest volilcev, pa od teh ni bilo nobenega blizo, kar so najbolje storili. Volilna komisija je še podpisala protokol, kateri se je zapečatil in ga je potem okrajno glavarstvo odposlalo deželni vladi v Trst, da ta dal jo sklene in odloči. Tako je bila volitev končana, ki je za slovansko stranko srečno in z lepim vspehom iztekla; trajala jo vsa volitev skupaj dve uri. Izid volitve se jo hitro naznanil telegrafičnim potem listom v Trst in Ljubljano. Volilci so zapuččaii polagoma volilno dvorano, razgovarjajoč se o vspehu in izidu volitve. Podali so se potem iskat kropčila za telesne potrebe, večina volilcev g. Flega se je zbrala v gostilni „al vaporetto", drugi pa so prišli pozneje tje, da so bili zbrani tako skupaj vsi njegovi volilci. Vršile so se kakor običajno tudi različne napit-nice katerih prvo je govoril kanonik g. Jan. (Konec prih.) O našem duhovstvu. (Konec). Vsak nov duhovnik, ki ustopi v kako župnijo, ima slabost, da pri svojem duhovnem predavanji rabi previsoke izraze, preučene fraze, misli, da ima pred seboj število sovrstnikov, a ne priprostih naših okoličanov, ki obstoje većinom iz kmetov, dninarjev in težakov, kateri govore in razumejo le domače svoje narečje. Morali bi tedaj, ako hočejo pripomoči k duševnem izveličanju in istočasno koristiti narodu, postopati pri raznih svojih predavanjih sistematično, t. j. malo po malem. Začne se z navadnimi, domačimi izrazi, katere se čedalje bolj nadomešča s pravilnimi, dokler se privede poslušalca, da razume celoto t. j. pravilen jezik. Razume se, da se mora pri tem le počasi napredovati in čestokrat ponavljati jedne in iste izraze o raznih prilikah. Kakor govori učitelj v šoli z novodošlimi otroci le v domačem Dovolite! tako! — Prevejancc! Ima res prav žoldnarsk značaj. Ali delo na njem je lepo. Kupil sem ga v umetniški razstavi. Priporočam se vam v laakav spomin, gospica!" Drugega dne bila je ru-bežna zahteva sodniji izročena. Zložek Jastreb contra Grlica vzra-stal je odslej znatno. Nabirale so se zahteve o rubežni izvršitvi, o rubežni odgo-ditvi, o rubežni predaji, o rubežnem prodajanju, o rubežnem zabranu, o rubežni ponovitvi in bog ve, kakove še, mej njimi tudi nekoje komplikovanejše, kije je delal mladi koncipijent z osobito pijeteto. Rabil sem zgoraj primero a šahoviini figuricami: Btrugarski izdelek sam ob sebi jo za igralca nevažna stvar, ali vender daje čedno, lepo njihovo delo igri več po-vabnosti. Tako je pisal i mladi koncipijent z osobitim veseljem za fascikul Jastreb contra Grlica, kajti mej pisanjem vznašala ae je pred njegovim duševnim pogledom milobna postava Julijina. Vrnimo se zopet v domačnost gospoda Grlice. Tam so se od poslednjega našega pohoda važni dogodki izvršili. Pred vsem postal je tam češče videnim gostom človek v dolgi suknji z velikimi mednimi gumbi, z zvezkom spisov pod pazuho, ki je vsakokrat proklinjal to Jakobovo lestvo — kakor jo uazival stopnjico staro hiše — ki jo rad v nekakovem surovo bodrem tonu nagovarjal in so ponašal proti članom obitelji z nekakovo samovoljno samopaš-nostjo. narečji, prav tako mora duhovnik misliti, da ima, kar se tiče jezika, le otroke prod seboj, zato pa morajo biti prva njegova predavanja prav priprosta iu brez vsacega jezikovnega okrašenja. Lep, pravilen jezik mora slediti le polagoma. Našel sem pridigarjev, ki so za svojo stvar preveč navdušeni in govore zbranemu ljudstvu v previsokem, zanje večinom neumljivem jeziku. Sicer pa imamo, no-besom hvala! v nasej okolici skoro lo take duhovnike, ki so za narodovo stvar navdušeni in zato mi bodo oprostili, ako se drznem postavljati se jim propovedni-kom. Da sem pa to učinil, povzročila je ljubezen do milega naroda, kateremu bi srčno rad pomogel vsestranski in vsaj z svojimi harnimi sveti, če mi je drugačo nemogoče. Zato se sklicujem na mlado našo duhovnike, ki ljubijo mladeniškim ognjem naš rod in ki mu žele koristi. Da pa poslednjo delom store, naj bi včasih svojim pridigam dodali kako malo opazko glede materinega jezika, svetovaje poslušalcem, da ga rabijo v svojih molitvah in pogovorih. Nemec pravi, ako on Francozki moli, ga Bog ne sliši; uprav to velja za Slovenca, ako on italijanski ali nemški moli. Utegne me kdo radi te trditve abotnim in absurdnim imenovati, češ, Bogu je čisto ednako, naj so moli v katerem koli jeziku, ker on ume vse jezike. Ali ako človek moli v milem svojem maternem jeziku, prihaja mu molitev prav iz srca in kakor sveto pismo govori, je molitev lo tedaj uslišana, ako jo molimo z srcem in ne le z jezikom. Kdor pa moli v tujini jeziku ponavlja navadno le mehanično priučeno besede, no da bi očutil v srcu, kaj govori. — Kakor tedaj uže rečeno, gojili naj bi tudi naši vrli duhovniki materni jezik ter tako pripomogli narodovem blagostanju ; a ne smejo biti pri stvari pregorečni, hote vso naenkrat zvršiti, ker čestokrat škoduje prevelil-a gorečnost, poRobno glede duševnega narodovega blagostanja. Mora se tedaj ljudstvu polagoma cepiti blaga načela, polagoma se mu mora lastiti pravilen jezik. — Izmed vseh naših okoli-čanskih pridigarjev napravil mi jo le eden preprijeten, neizbrisljiv utis. Pridige njegove našel sem povsem po svojem okusu in po svojih nazorih. Spominam se, ko Jednoć prinese gospodu Grlici spis, nad kojim ta napadno problodi. Bila je to zarubitev polovice deviške penzije. Gospod Grlica odloži s tresočima rokama usodni spis na mizo, pak se prime za glavo, no zmeneč se, da človek z mednimi gumbi motri njegovo vedenje z vidno zadovolj-nostjo. Od tega časa ni gospod nadzornik več tiho oaredno pisarno pohajal, nikoli več ni z starim revizorjem po taktu z glavo kimal ter so popolnem odtujil pri-metbam o gospodi in poročilom o napredujoči agoniji Supovskega grada. In zopet prido jednoč oni mož v mnogobrojnejšem spremstvu, v kojem se nahaja i gospod Jastreb. Početje te družbe nosilo je na sebi znak nekakove bolehne živosti. Vstopila jo z brezpovodnim ropotom in hlastom, javila na obrazih in v kretnjah mogočno samopašnost ter stopala nad potrebo tvrdo po salončkovih nagih. Človek z mednimi gumbi naznani gospodu Grlici s povišanim glasom, da prihajajo v nameri, da izvrše rubitev gospodu Jastrebu dovoljeno, rubežno konfiskacijo in odgoditev, da lo zapro in da odneso vso njemu vlastno gotovino, kakor: gotov denar, vrednostno papirje, dragulje in nakite, pernice, predmete, ki jo ima pri sobi in tako daljo in tako dalje. Po ti s potrebnim povdarkom pred-neseni slogovi vaji prestopilo so je brez obstavljanja k izvršitvi. sem ga prvikrat slišal, bilo je pričetkom, ko se je vel. g. naselil v župnijo; glasila se je njegova pridiga malone v domaćem narečji: pozneje slišal se je le tu pa tam kak domaći izraz. Ko sem ga pa slednjič »1'šal, bila je vsa njegova pridiga v krasnoj, čistej slovenščini. Očaran in zamaknjen sem strmel v „božjega poslanca" ter poslušat svete nauke v sladko donečih glasovih. In ta gospod zna tudi tako lepo in milo govoriti, da segajo njegove besede v resnici v srce. On sam se mi je zdel kakor bi bil baš prišel iz višjih sfer ter pridi-goval zbranemu ljudstvu v zvonkih akordih in prepričan sem, da je ljudstvo ra-zumilo njegov govor. Jaz pa sem se čutil tako lahkega iu prostega vseh nadlog in bridkih spominov, kakor bi bil šele takrat vgledal svet. Delj časa se nisem mogel znebiti nepopisnega onega čara in se zdaj se hvaležnim srcem spominam one kratke urice v božjem hramu. Početje naših gospodov duhovnikov opravičuje delom razlog, ker mislijo, da so morda njih predniki privedli ljudstvo tako daleč, da lahko vsak razume pravilen jezik. A temu ni tako in baš to je zlo, da prične vsak svoje delo v sredi, mesto, da bi začel zopet vse z nova. /ato se ne sme ljudstvu povsem zameriti, ako se dolgočasi poslušaje besedo božjo in ako so vsi gospodovi nauki brezuspešni, ker — nerazumljeni. Da se pa pride v okom tem nepriiikam, mora, kakor sem uže poudarjal, vsak duhovni gospod govoriti prve čase prav po domaće. Zato se še enkrat sklicujem na Yas, ki ste nam postavljeni duševnim vodnikom i pastirjem, da idete na narodno delo. Stopite i Vi pred žrtvenik, kakor Vaš sovrstnik, mili naš slovenski pesnik i žrtvujte narodu v korist. Ljudstvo verno blagoslovite z besedami: „Le vstani, uborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Politični pregled, Notranje dežele. Liechtensteinova stranka je uže preštela v duhu glave svojih dr-žavo-zborskih pristašev ter je prepričana, da Liechtensteinov predlog dobi toliko glasov, da bode izročen posebnemu odseku v pretresovanje. Zanimljivo pa jo to, da je na Tirolskem, v najbolj klerikalnej deželi avstrijski, vstal na shodu volilcev v okolici Brikaenakej preprost kmetski župan proti temu predlogu, povdarjajoč, da je šola uže dovolj verska in da verski odgoji dece ne preti nobena nevarnost. Ta župan je spravil konservativnega poslanca g. Kathraina, ki je bas poročal o svojem delovanji v državnem zboru, v največjo nepriliko — in mož je moral županu sam priznati, da nosi sedanja šola na Tirolskem popolnoma katoliški značaj. 'Mladočeški poslanci dr. Ed. Gregr, dr. Blažek, dr. Engel in dr. Ilerold sklicali so tabor v Pyšelich, katerega se Gospa Grlička z Ireno ubežiti v kuhinjo ; gospod Grlica sedi strt, v obupni odpovedi pri oknu in sklone glavo na dlan; Julija stoji obledela za očetom, položi roko mehko na njegovo ramo in pogleduje v strahu na vršitev, ki ji jo popolnem nova. Najmočnejše pa se je zrcalil vtis tega nastopa na Jaroslavovem obličju. Strašen je bil za njega pogled, kako ti tuji možje brez kazni premetajo sredi pohištva, ki je bilo posvečeno z spomini njegove mladosti, kako brskajo neoprezno po skrinjah, njim samim doslej neizvestnih, na koje je vselej s tajnim spoštovanjem gledal. Zdelo se mu je, da izsipajo prsti teh nezvanih gostov samopašnim dotikom prašnik nebroj-nih krasnih sanj in nimbus cele njegove mladosti s teh znanih predmetov. Z ža-lostjo in gnjevom je gledal, kako potrkavajo brezozirno na izrezljane naslonjače, kako segajo s čudnim posmehom po pernicah njegovih sester, kako odrivajo z za-ničljivim izrazom porcelanastega Kineza, ki mu je bil z nemimi ustmi povedal toliko pravljic o zvonečih pagodah in ovenčanih čolnih z svilnatimi plahtami, kako vlačijo ven iz babičine omare in pregledujejo z smehom starožitne obleke od preležanega aksamita in od svile, kakor bi pulili iz rakve mrtvo krasoto, kako vse to pod čudnimi nazivi mirnodušno zapisujejo v protokol in z nekoliko krajcarji postavljajo ceno predmetom, ki so imeli zanj neizmerno ceno. (Dalje prih.) je vdeležilo, kljubu slabemu vremenu, nad štiri tisoč ljudij. Na taboru govoril je g Jan Vilimek o položaju kmetskega stanu. Govornik se je spominal v uvodu cesarja Josipa II., ki je zboljšal kmetom stan, znižavši rnboto na polovico, katera je bila še le 1S48 I. po cesarju Ferdinandu popolnoma odpravljena. Še le tistega leta prešla je zemlja kmetom v last. Vsled nepovoljnih zagraničnih razmer, vojsk in mobilizacij, začeli so rasti državni dolgovi in z njimi padalo in manjšalo se je blagostanje kmetskega stanu. Današnjemu slabemu stanu kriv je nerazmerno previsok zemljiški davek ; posebno pa škodi našemu poljedelcu carinska politika nemška, ki jo postavila tako visoke tarife na naše žito. K temu se druži še tuja in madjar-ska konkurenca. Madjarska, podpirana po nizkih železniških tarifah, poplavlja našo državno polovico z svojim žitom in svojimi prešiči. V teh žalostnih razmerah je kmet prisiljen jemati denar na posodo, a dobi ga le proti visokim obrestim, kajti do danes ni se še nićesa storilo, da bi se oskrbelo kmetu denarja .za nizke obresti. Ako pojde to svojo pot, zapade kmet oblasti velikega kapitala, torej v novo obliko robote ! Da se tem nepriiikam odpomore, bilo bi treba, da država ne pobira od kmeta davek v denarji, kakor do sedaj, ampak v pridelkih. Od tega bi imel dobiček kmet in država, ki bi na tak način veliko cenejšo oskrbovala vojsko, nego sedaj ko mora kupovati živež za možtvo in živino. Pomagalo bi so kmetu tudi s kovertova-njem hipotecmh, ali na zemljišča in zgradbe vkniženjih dolgov. Dovolilo naj bi se občinam pobirati poseben davek od ogerskega blaga, prignanega na naše semnje, znižali naj bi se vozni tarifi na železnicah, da bi mogel kmet voziti svoje pridelke tudi na oddaljene trge. O tem se je sicer v državnem zboru govorilo, sklenilo pa nič. Najdalje naj bi se šole uredile ozirom na potrebe kmetskega stanu. Ta razprava bila je sprejeta z navdušenjem. Dr. Edvard Gregr je govoril o političnih odnošajih češkega kraljestva, rekoč, da morajo Čehi naposled doseči oni položaj, kateri imajo Madjari. Krone sv. Vaclava zemlje so no-razdeljive in češko državno pravo ni na prodajo. To potrdi slednjič cesar sam, ko ho da kronati kraljem češkim. V Češkej mora zavzemati češki jezik brezpogojno prvo mesto. Kedor želi v nasej zemlji občevati, mora učiti so češčini. Češka zbornica mora si pridobiti tak delokrog, da bode mogla razpravljati in urejati vsa domača vprašanja, ne da bi se smel v, to vpletati no Dunaj ne kdo drugi. (Klici: Madjari). Da tudi mi nismo dosegli vso ono, kar imajo Madjari, temu so krivi samo naši poslanci, kateri so niso znali okoristiti o ugodnih prilikah pod Belcre-dijem, Potockijem, lIohen\vartom, da celo pod Taaffejem prva leta njegove vlade, dočim so se Mad jari vrlo dobro znali okoristi o vsakej priliki; a nje so vodili drugi vodje!" Konečno preporoča Gregr narodu, naj voli samo neodvisne in zdušne ljudi v deželni in državni zbor, katerim bo samo naroda blagostanje na srci. V tem smislu je bila sklenena tudi resolucija, katera pravi : Najvišji cilj naše narodne politike mora biti: 1. naj bi bilo privedeno državno pravo češko krone zopet v polno veljavo, 2. naj bi bila pridobljena češkemu kraljestvu v kolikor mogoče največja samouprava in neodvisnost. 3. naj so osigura češka narodnost in nje svobodni razvoj. 4. naj se zboljša in zviša gmotno blagostanje naroda češkega". Resolucija končava z besedami : „Samo pot napredka, prosvete in svobode privede češki narod k svrhi: k boljšej bodočnosti"! Staročeška stranka je vsled sijajnega izida tega sabora iu vsled vspehov nasprotne jej narodno stranke razjarjena in vznemirjena. Madjarska vlada naperila je pravdo proti glasilu stranko prava, proti „Hrvatski", ker je priobčilo nekoliko odstavkov iz člankov v ruskem jeziku in s tem po vladinom mnenji prekoračila svoj program. Da bode urednik „Hrvatske" obsojen, jasno je lahko vsakemu, ki količkaj pozna tamošnje razmere. Vnanje dežele. Ruska carica vrnila se je s prestolonaslednikom v Peterburg, kjer jo šla koj k grškej kraljici, ki še vedno biva tam v pohode. S tem je ovržena trditev, katero so raznesli neki listi po Evropi, da so odnošaji mej peterburškim in atenskim dvorom zelo omrznili, odkar so je zaročil grški kraljevič z Sofijo, sestro nemškega cesarja. Ruski sveti sinod je sklenil odposlati misijonarje v Abisinijo ; povede je novi biskup teodosijski. —■ Varšovski dnevnik prinaša članek o biskupu Stross-maveru, v katerem pravi mej drugim, da morejo biti vladiki hvaležni na njegovem delovanji vsi slovanski narodi avstrijski. L)r. Srossmayer, kakor katoliški biskup poteguje se za interese katolicizma; to je čisto naravno. Priznavajoč to, obljubili so ga vsi slovanski narodi. Strossmaver storil je za vedo in umetnost toliko, da ostane tijega ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Jugoslovanov. Na Srbskem traje uže nekoliko dni ministerska kriza. Milan je sprevidel, da mu ni obstanka, ako ne spremeni vlade. Govori se, da se pogaja t Rističem, načelnikom srbske liberalne stranke, da bi mu poveril sestavo novega ministerstva. Ristić pa baje ne mara tega sprejeti, ako mu kralj ne da posebnih garancij. Kralj Milan je te dni v Opatiji. Ristić je tudi tam in je bil povabljen h kralju na obed. Govori se, da ste se radikalna in liberalna stranka nekako pogodili. V Srbiji vlada velik strah pred avstrijsko okupacijo. Srbski listi pišejo, da je razpostavljeno 56 tisoč mož avstrijske vojske ob srbski meji, kar vzbuja v kraljevini strah. Na Bolgarskem se pripravlja prevrat. Iz Bukurešta javljajo, da kotvi uže nekoliko dni pred Turn Severinom avstrijska ladja, ki ne sprejema popotnikov in je baje pripravljena odpeljati princa Koburga, ki kani kmalo ostaviti Bolgarsko. Cas bi bil res, da naposled pobere šila in kopita ter se povrne zopet na Dunaj, kjer bode mirnejše in ugodnejšo živel nego v Sredcu. N e m s k i cesar pride koncem tega meseca na Dunaj, kjer se ustavi nekoliko dnij ter se poda od tod v Rim. Nemški katoliki si prizadevajo na vse mogoče načine, zaprečiti pot Viljema II. v Rim. Italijanska vlada nakupuje silno množino žita v Odesi in drugih ruskih pristaniščih. Hoče se bržčas preskrbeti z živežem za vsak slučaj. Italijanski listi so prav mrzlo pisali o slučajnem pohodu cesarja Frana Josipa I. v Rim. Bilo jim je videti, da bi jim bilo ljubše, da avstrijski cesar ne pride v njih prestolnico in so skoro oddahnili, ko so dunajski oficijozni listi odločno zavrnili vest o poti našega cesarja v Rim. Italijanski kralj Humbert bil je s prestolonaslednikom in drugimi princi pri Forliju, kjer ga je narod povsod navdušeno pozdravljal. Francoski minister za poljedelstvo izjavil jo pri nekem banketu, da gospodarske vojske mej Italijo in Francosko niso zakrivili Francozi, ampak Italijani. Francija je v takem položaji, da vso to lahko prenaša, da, njej so te razmere skoro ljubše. Iz tega vidimo, da je malo upanja, da bi se ponovila trgovinska pogodba mej tema dvema državama. — General B o u-1 angor je izginol. Nikdo ne ve, kam je odpotoval. Nekateri trde, da na Nemško, drugi na Rusko, tretji na Švedsko itd. Nekateri listi so raznesli vest, da je šel k Bismarku. Nek Bismarkov organ je na to posvaril generala, naj tega nikdar ne poskuša, ker bi ga Bismark tako osmešil, da zgubi ves ugled v svojih rojakih. V Bukareštu je bila preiskava o mučenji v zaporih. Pokazalo se je, da so v tamošnjem policijskemu zaporu mučili zaprte, rezaje je z noži in ščipaje je z kleščami. Na telesu mnogih našli so še sveže rane. Ako bode vlada kralja Karola tako postopala, ne pridobi si simpatij naroda ; baš obratno, nejevolja proti kralju bode čedalje večja iu Karol bodo naposled prisiljen vrniti so na Nemško, od koder je prišel. DOPISI. Iz košanske doline, koncem avgusta 1888- [Izv. dop.J Pozabil sem bil skoraj na Vas, a blagovolite mi oprostiti mojo malomarnost, da Vam toliko časa ne naznanim ničesar o svojem potovanju. Ni ga skoraj dneva, da ne potujem po našej glasovitej dolini in da naletim na marsikaj; tega nij treba razkladati. Kar pa sem naletel dne 20. t. m. v nekej vasi naše doline, to je res zanimljivo. Istega dne namreč nabašem svojo potovalno torbo z krepčevalnitni jedili, vzamem palico v roko ter jo mahnem naravnost proti sv. Petru. Maham jo in maham, kar mi zadene bobneči glas na uho. Radoveden obriščem si pot raz čela tor jo hitreje udarim misleč, to bubnenje mora biti godba, in — pravo sem zadel. Ko prisopem v vas Kal, takoj zagledam vso polno veselega ljudstva, da sem kar od radovednosti zazijal, dospem do prve gostilno in vidim vihrati na oglu lepo I slovensko zastr..pnina L»0 k.. Kadodarnost „i „mej.Mia" »okolstvo juhoslovanske ! - Slovo o So- Cisti dohodek je namenjen za šolsko za- kolovkah. — Z Prahv do Luhlane. — Lublan. — liledsko jezero. — Z Lublane do I'ostojny. — Z Postojnv do Terstu. — Terst, Devin, Miramare, Benatkv. — Izletniki češki nahajajo v tem listu vse potrebne podatke. Vsaka železnična postajal je omenjena, vsaka njena znamenitost vestno zabeležena. Pri prihodu iz krono-vine v kronovino je kratek zemljepisen in zgodovinsk pregled, podatki o prebivalstvu, narisani so v listu razni deželni in mestni grbi, poleg tega Ljubljana, rotovž, Grad, Bled, Postojinska jama, Trst, Devin, Miramar, Benetke, vse jako pregledno in kakor rečeno, jako praktično, da človek prav z veseljem prelistuje ta nenavadni proizvod potopisne literature. K petindvajsetletnici Ljubljanskega Sokola. Sokolstv o češko zastopalo bode 80 članov in sicer: iz Prage, Češkega Broda, Melnika, Plzna, Tahora, Nimburka, stavo. Posebna vabila se ne razpošiljajo. ODBOR. Tukajšnji srbski konzul Ivan Zanković je dobil od Nj. Velič. cesarja „Exequaturtt, t. j. oblast, da smo poslovati. Udom komisije za priznanje daril, koja so se razpisala za tri spise za mladino z odlokom od 20. junija 1887., in sicer: a) opis iz avstrijske zgodovine, b) potovanje po avstro-ogerskem in c) priprosti — imenovan je nadzornik srednjih šol na Primorskem. — Med razsojevalci je tudi dr. vitez Gnad. Omenili smo uže, da se mini-sterski odlok ozira samo na izdelke v nemškem jeziku. Pazinska gimnazija bode imela počenši z letošnjim šolskim letom le še štiri spodnje razrede, drugo leto pa se premestijo še ti v Pulj. To je naznanil razglas deželnega šolskega sveta za Istro okrajnemu glavarstvu pazinskemu, občinskemu zastopu »i i . . T, . , zi ;-------> pu/;inBKuiuu, oDcinsKeinu zastonu Budejevic, Kourima, P,ska Pelhrimovga, in gimnazijskemu vodstvu. Tako bodo Vamberka. Sobieslave. Tiru d t m a. \y Kr»-' „ r»..u.. /j____i- *r ___ . T . .v Vamberka, Sobjeslave, Hrudima, iz Kra ljevih Vinogradov in iz Strakonic. Z Sokoli pride tudi slavni sekstet trobentačev iz tovarne g. Červenega v kraljevem Gradci. Češkim izletnikom na čelu bode dr. Podlipny. — Koroški deputaciji pridružili se bodo še gospodje : Josip Len-dovšek, c. kr. profesor v Beljaku, J. Pi-hač trgovec v Beljaku, Pran Hrašovec, uradniki v Pulju (druzih Nemcev ni v Istri) dobili nemški gimnazij, Italijani imajo še svojega italijanskega v Kopru, le Hrvati, akoprav jih je velika večina v Istri, nimajo ne gimnazije in nikakoršno drugo srednjo šole. V Pazinu, će je bila tudi gimnazija nemška, jo jo obiskovalo mnogo hrvatskih mladeničev, ker je tako rokoč središče Istre, Pulj pa je na skrajnem koncu, tedaj daleč Nov hrvatski šaljivi list začel jo l. t. m. izhajati v Zagrebu pod naslovem .Čuk". Lastnik, nakladnik in odgovorni urednik je g. Drag. Albrecht ml. List je jako lepe oblike in ima dobrih ilustracij. — Namen svoj izraža v kitici: „Šala vazda, noć i dan, — Sala to je moj program — Novemu podvzetju želimo povoljnega uspeha. Nesreča. 52Ietni težak Ivan Dardi padel je v tehničnem zavodu pri sv. Roku raz krov vojne ladije „eesarjevičina Štefanija", v niorje ter udaril z glavo tako silovito ob težko verigo sidra, da je ostal takoj mrtev. — Na Reki sta ponesrečila dva delalca pri delu na temelju novih skladišč. 60letni Peter Trevizan iž Vicence obležal je mrtev, 421etni Natal Spironel je težko ranjen. Policijsko. Seljaku Franju Sedmarku iz Zagorja ukradel je neznan tat suknjo vredno 10 gld., katero je ostavil na vozu. — Težak Ivan V. zaspal jo nekoliko vinjen v nekej kavarni. Ko se prebudi, opazi, da mu je nestal iznos 3 gld. iz žepa. — Stražniki so zaprli postopača Antona S. iz Komna, ker so sumniči, da on preiskava ptuje žepe. , . ., *» , , „ . . T - —.1 f- "«* omoiuciu MMUU, ttJUH UHIUU okrajni sodnik v Spitalu, i Rupert Zablat- od vseh stranij in zaradi moraličnega ozira mk, posestnik v Bilcjej vasi. — Koroški j so bode vsaki oče dobro premislil, predno Slovenci podarili so prekrasen, z zlatom pošlje sina na srednjo šolo v Pulj Tako vezon trak, vreden preko 200 gld., znani vidimo žalostno bodočnost isterskihll-vatov' rodoljub g. Gorup na Reki pa je podaril za tekmovalno telovadbo 25 cekinov. Cesarjevičina Štefanija jo prispela v Volitve v občinski zastop v Barbani KvU^^.jtl' £L t' vršile so so popolnoma mirno dne 31. n. t •• -n j » 1,1 pob'11™1^1 • - • - ' p' oblastnij. Podala se je zatem na ladijo „Greif\ s katero je odplula v Senj in od tod se odpeljala „k plitvičkim jezerom", kamor so za to nalašč prenesli parobrod, da so bode visoka gospa z spremstvom vozila po jezerih. Od plitvičkih jezerov se poda preko Otočca in Karlobaga mimo m. Od nekdaj uže, kakor znano, vladala je v tej občini italijanska stranka, a sedaj je vendar nadeje, da se ljudstvo otrese ptujega gospodarstva. V d v o h razredih zmagali so narodnjaki, kajti izvoljenih je 18 narodnih zastopnikov, med tem ko so UI0CCa nasprotniki prodrl, le v enem razredu z 6 gadra na otok Lokrum. zastopniki. Pozdravljamo občino Barbansko v krogu probujenih isterskih občin, katero so do nedavno spale težko spanje narodno nezavednosti. Slava Barbančanom ! K občinskim volitvam v Oprtlju. Spo- minajo se naši čitatelji, da so pred meseci zmagali Hrvatje v vseh treh volilnih razredih o volitvi v občinski zastop opr-teljski. Vlada jo volitev uničila, češ, da niso bile volilno liste pravilno sestavljene. Dne 21., 22. in 23. pr. m. vršile so ae volitve z nova ter je zmagala nasprotna stranka v I. in III., narodna pa je prodrla samo v II. razredu. V volilnej komisiji, katerej jo predsedoval goap. vitez Elluscheg, ni bilo niti enega Hrvata. Čuje se, da je bilo mnogo glasov podkupljenih. Hrvatska stranka uložila je zatorej proti izidu te volitve utok. Ajdovščinska podružnica sv. Cirila in Metoda izbrala si jo za prihodnje leto nastopni odbor : Predsednik g. Angel Casa-grande ; podpredsednik g. Ivan Dugulin; tajnik g. Fr. Tigrenini; blagajnik g. Ivan Dietz; namestnika gg. ICarol Ballogh in Ant. Torcelj; zastopnik lokavskega okraja g. Jarom i r Volkov. Vabilo k veselici, katero priredi pevski zbor „Tabor" v Lokvi dne 8. septembra, t. 1. v proslavo 40. letnice vladanja Nj. Vel: Cesarja F. J. I. pod milim nebom v dvorišču gostilno pri „Benceljnu" s petjem, igro, deklamacijo, godbo, in plesom na berjarih. Zvečer bodo razsvetljava z bengaličnimi ognji in streljanjem, potem banket. Začetek ob 4. uri popoludno, vstopnina 40. novč. Ako bi bilo vremo neugodno, preloži se veselica na nedoločeni dan! Posebna vabila so no bodo razpošiljala. Ker je svrha za nas zveste Avstrijco jako važna in pomenljiva, nadejamo se obilne vdeležitvo od bližnjih, posebno pa domačih rodoljubov. B r a t j o Slovani! posebno pa Lokavčani, združimo so omenjeni dan v ogromnem številu na vese-ličnem prostoru, da slavimo v našej Avstriji redek dogodek. Držimo se lepih be-sedij : „Vse za vero, dom in cesarja! Trdno dajmo se skleniti, Sloga pravo moč rodi ! ODBOR. Podmelška čitalnica priredi v nedeljo dne 9. septembra slavnostno besedo k 40-letnici vladanja Nj. Velič. presv. cesarja Fran Josipa I. z nastopnim vsporedom: 1. Predsednikov pozdrav. 2, Cesarka kantata, zbor. 3. Slavnostni govor. 4. ,Slovan na dan", zbor. 5. „Najlepši dan", deklamacija. G. „Jadransko morje", zbor. 7. Igra: „Oče naš, kateri si v nebesih". 8. „Mlatiči", zbor. 9. „Rabeljsko jezero", deklamacija. 10. „Vesela družba", zbor. 11. Igra: „Mučeč", 12. „Slovo od domovine", F. F. S. Vilhar, rojak naš, dobil je te dni od tajnika črnogorskega kneza in pesnika J. Sundečića sledečo pismo: Vriedni in velecienjeni gospodine! Častim [ se javiti Vam, da je Nj. ViBočanstvo, moj Knjaz i Gospodar Nikola I. vrlo rado dozvolio, da mu Vi posvetite treću knjigu svojih glasbotvora, koju nameravate skorim vremenom izdati. Dostavljajući Vam ovu ugodno viest, veoma se radujem, što sam irnao priliku, da Vam na uslugi budem. Sa odličnim poštovanjem — J. Sun-dečić, počastni tajnik Njegovog Visočanstva Knjaza Crnogorskog, Zvon. t), zvezek prinaša nastopno vsebino: 1. Gorazd; „Stara pravda". Venec balad. VIII. 2. Radinski: Moja sreča. Pesem. 3. Josip Starć: Vanda. Povest (Konec). 4. Zamejski: Obup. Pesem, 5. Sla-vomir: Človeško oko. Pesem. 6. Josip Ra-kež: Hypnotizem in njegovi pojavi. 7. Iv. Vrhovec: Iz domače zgodovine. IV. Francozi v Novem Mestu. (Konec). 8. Planinec: Oj, ljubi me! Pesem. 9. Slavomir: Sliko iz rudarskoga življenja. II. Mlakarjeva Tonica. 10. Anton Svetek: Spomini na okupacijo Bosno. (Dalje). 11. Ivan Pogodit:: Po noči. Pesem. 12. J. Navratil: Belokranjsko kolo. (Dalje). 13. Dr. Iv. Tavčar: Revež. Obraz z 1—Iskega pogorja. (Dalje in konec). 14. J. B.: Črtež rimskega mesta „Neviodunum". (Dalje in konec.) 15. Književna poročila. 16. Fran Lovec: Prilogi k Preširnovemu životopisu. (Daljo.) 17. Listek- Našim rodoljubom preporočamo pro-dajalnico pisarniško pripravo g. Likarja v Gorici nasproti Mareinijove kavarne. Gosp. Likar je po Goriškem dobro poznati rodoljub. Zavedni, zavzeti narodnjaki ga sicer podpirajo, a ker nasprotniki silno delujejo, da bi Likarju kupčijo onemogočili, sveta dolžnost naša je, uplivati na malo zavedne nasince, da podpirajo marljivega in značajnoga rodoljuba svojega. Domači domobranski bataljon št. 72 v/nol se je (i. t. m. zjutraj po končanih vajah iz Postojno v Trst. Novo, krasno jamo, liki postojinska, našli so baje jwi sv. Petru na Krasu. Po bližnja preiskava bodo dokazala, kaj jo na stvari. Poštenost. Zadnjo sredo našla je Marija Zuban iz Barkovelj na velikem trgu listnico z denarjem, katero jo precej izročila javnemu stražniku. Na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem vsprejemali se bodo učenci v prvi razred dne 15. septembra dopoludne, v ostalo druge razrede pa 17. in 18. septembra po-poludne. Slovesno se šolske leto otvori 18. septembra. RAZNE VESTI. K ubojstvu u Muču Poročali smo nedavno, da so hudodelci ubili v Muču pri Spletu župnika g. Vulića. Tamošnje okr. glavarstvo javlja, da si jo to stvar izmislil nek hudomušnik ter jo javil raznim listom. Gosp. župnik je čil in zdrav. Ubijalca Simitza branitelj uložil je po ogerskom ministerstvu pravosodja prošnjo za pomiloščenjo na Nj. Veličanstvo. Tudi mati Simitzeva brzojavila je branitelju, da namerava osebno predložiti cesarju enako prošnjo. Listnica uredništva. Gosp. Peter L., VojSčlca . Potrjujemo, da niste Vi doposlali dopisa h »Vojščice«, obj«v-ljen v St. 08 našega listu. Sploh se ne upo-minarno, da bi bili kedaj sorej.li dopisov iz Vaših rok in pod Vašim imenom. — Komen Ni! Zatoraj ostane pri tem, kar je bilo rečeno. Obžalujemo! Tržno poročilo. Cene ho razumo, kakor so prodajo na dobolo blago za gotov denar). Cena od for. da for. Kava Mocca.......ioo K. 150.— — Rio biser jako ttna . „ „,_ Jav« • * . 88.— 90.- Saiitoa fina ..... „ 9 92._ „ srednja ... „ 87.— 89.- Guatomala..........„ 92.— 96.— Portoricco..........„ 106.— 108.— San Jag« do Cuba . „ 120.— 121.— Ceylon plant. lina . . „ HO.— 112.— Java Malang. zelena . „ 89.— 90.— Carapina«..........n —— Rio oprana .... „ 94 — 95.— i, Ana............„ H9.— 91.- „ srednja .... „ 85.— 87.— Caasia-lignea v zabojih . . „ 28.— 29.- Jffacisov o vet............„ 390.— 410.— Ingter Bengal............„ 18.— 19,— Papar Singapore..........„ 98.— 99.— Penang............„ 73.— 74.— Batavia............„ 88.— 90.— Piment Jamaika..........„ 31,— 32.— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.75 8.- * v zabojih „ 9.- 9.25 Ulje bombažno amerik. . . n 37.— 38.— Lecco jedilno j.'f.gar. „ 42.— 43.— dalraat. s certifikat. . „ 43.— 44.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 50.— 58.— Božici pulješki ..........„ 7.50 8.— dal mat. s cert. . . „ —.— — Aix Viergo .... „ 66.— 68.- fi»o..........„ 60,- 62.— Smokve puljeske v sodih . n — —.— n v vencih . „ 13,— 13.50 Limoni Mesina......zaboj 7.50 8.— Pomaranče sicilijanske . . „ 7.50 8.— Mandlji Bari I.a.....100 K. 70.— 72.— dalm I.a, s cert. „ 74.— 75.— Pignalll..................„ 72.- £iš itulij. najti neji .... ^ _ „ srednji .... „ 17.50 Kangoon extra .... , 18.— n 1»............Il!i5 H.a .... 11 — Sultanine dobro vrsti . . _ ofj_ Suho grozdje (opaia) ... 19 _ Cibebe......... Sladkor centrifug, v vročah s certifik. . . . 100 K. Slaaiki Yarmouth I.a . . . sod Polenovke s redno velikosti , velike..........n Pažol Coks....... Mandoloni..........^ svetlorude^i .... . teninorudeei .... , mešani, štajerski . . „ bohinjski............„ kanarček ..... , boli, veliki ..... n —.— zeleni, dolgi .... „ — .— „ okrogli ... B —. - Jffaalo....................w 60.— Seno konjsko.............., 2.68 volovsko............n 3.:S8 Slama.................., 2.33 Les , trarai kub. i.........., —.30 Uglje......................2.45 74.-2150 18.51» 13.25 1P50 19.50 35,25 35.50 3ti.'- .37,-34— 12^25 12 50 10. - 10.25 -.- —.33 11.50 11.75 61 — 3.39 4— 3 21 -.34 2.70 Dunajska borsa dno 6. septembra. Knotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 80 „ v srebru — — — „ 8235. Zlata renta— — — — — — — — „ 111.50 5°/0 avstrijska renta — — —--„ 9 i.80 Delnice narodno banko — — — — „ 8KS.— Kreditne delnice — — — — — — „ 315 — London 10 lir sterlin-----„ 132 30 Francoski napoleondori — — — — „ 9 05 C. kr. cekini — — — — — — — , 5."5 Nemške marke — — — — — — — _ 59 60 Zahvala. Vsi m p. n. gospodom in gospom, ki 30 mojej nepozabljenej soprogi Roži Malnig dne 5. t. m. zadnjo čast ska/ali, iarokam s tem najsrčnejšo hvalo. V Kanalu, 5. septembra 1888. Janez Malnig, c. kr. uradnik in zemljekujižni vodja. Razglas. „Satljerejcem okrsijsi Podgrudskega4 Dno 15. septembra t. 1. postavljena bo v Materiji sušilnica /.a sadjo najnovojšega izdelka (amerikanske zisteme), katera tniši brez dima. Z 80 kilo drv posuši v 15 urah 200 kilo sadja tako izvrstno, da so ga potem lehko po najboljši ceni proda ali pa še dolgo hrani. Pristopna jo ta sušilnica vsakemu sadjerejcu okraja Podgradskega in kedor hoče svojo sadje sušiti, naj se oglasi pri podpisanemu da bo uvrščen po vrsti i to čim prej, tim bolje. Gospodarska zadruga za sad. okraj Podgrad v Materiji 5. soptembra 1888. Župančič, predsednik. DIJAKE sprejme na hrano in stanovanje jako solidna rodbina v središču mesta. Pogoji umestni. Pobližjo pri upravništvu našega lista. — Na stan in hrano sprejme so dva dijaka pod umestnimi pogoji v ulici Caserma, Javna zahvala. Podpisana rodbina zahvaljuje so najtoplije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojne dokaze sočutja 0 priliki smrti in pogreba nepozabne naše matere, gospe JOŽEFE MUHA, posobo pa čast. duhovščini, gg. učiteljem, pevcem in za darovano vence. Rog plati ! sorodnikom V Lokvi, dne 6. septembra 1888. Rodbina Muha. POSODE ZA VINO raznovrstno kadi, sode, čebre in drugo preporoča tvrdka A n t o 11 S t e r b e n k v Trstu, Corso štov. 41. liogata zaloga, nizke ceno. Dva dijaka sprejmeta se v stan in hrano pri dobrej rodbini. Vprašati so je v ulici Tivarnella št. 1, I. nadstropje pri Ivanu Besek-u. I I g C? *■» — > O O — •• - O I I m® 1 . . . . »»'fito'iicc "S K * v.' c S . ^ !* o .i St S .2 U E * tS — 2-5. r =-5 = T rt J* » * «.2 9 « ■ 'I S s- a.® L J* ? - «CC » m •K -I ! — s « C 0 S x L. ~ «•« n ć £ tjj:- CO ®b c1 e *■ f r c -i: O _ec £ 3 3 er * -S O s b« . e :« H 82223222!= ei — *......,3 t. a. Pomoč se ponuja pri vseh "boleznih, zlasti onih. Ui izvirajo iz spridene krvi, nadalje ori padici, živčnih "boleznih, ušesnih "bolečinah, plučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih. protinu, trganji iti pri vs^r, ženskih "boleznih. Trakulja odpravi se v d veli urah z glavn vred, z;i kar se jamči Metoda, ki je hitru in sigurna, pospešuje se z odličnim sreds.vom. Obširna noročila po-š1 jejo naj se z naslovom . ,.Hygiea-0fficin" Breslau II. Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica druŠtv.-i gld. 3,3(10.1 KJO1- Reservni fond 01. dooičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000' — Re/.ervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500- — F'remiina reserva vseh oddelkov ■ 7,342.780*36 Reserva za škode • 267 601 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih ...» 16,954.118 57 Skupni znesek vt. h škod plačanih od 1. lr>38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. 35—2 "Via Valdirivo, 6t. 2 (v lastnej hiši. Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočili ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko d ni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 11 — 12 Prodajejo s« v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karinci CrittofoletU v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovu, O. B. Faraboscki in M Ratastni. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih vosnetkor, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu' pa tam ljudstvo goljufa. dasi Mmain pobune moči in vrednosti. Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnega ziruvnilnega in gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. IV eizocjik>ljivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIU M (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti pleSivosti, izpadanju laseh, maholjlcam in osedenji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus po gld. 1— prodaje J. Grolich v Brnu, v TRSTU pa samo A. Praxmnrer in P. Pren-dini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBIC lekarničarja (Jristofoletti in Pontoni, A. Her manek. drogar — na REKI .1 Gmeiner, lekar - v CELJU PeiU- - v MARIBORU J. Martinz — v GRADCU K. Roth, Murplatz 1. gC Tam se tudi dobi Eau de H6he, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in belost kože, 0T IVI MLEPARIJA! Sejem na Tolminu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na Sv. .Matevža dan 21. septembra in na Sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto. \ Tolminu, 28. avgusta 1888. Županstvo. Assicurazioni generali. v Trsiu (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju m po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1887 f. 36,120.176-53 Premije za poterjati v naslednjih letih f 22,766 106-P5 Glavnica za zuvarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.651-33 Plačana povračila: al v letu 1887. f. 10,099.647 -n b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,379.802-20 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-Skcdovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčrieja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stazione v lastne Dalači. 8-24 KWIZDE fluid proti kostobolu večletno domače izkušeno izvrstno sredstvo proti ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vender gotova, uspešna pomoč, ki le podpira nafta notranja telesna delovanja in t.ed>ij ne škodi črevisnm nikdar, ^e bi -e ši toliko časa zavživala. Ona o/d-avlja vse obole, losti želodčeve in telesne, vranične iu jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolsro-Trajiijnčo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je povrhu najuspešnejšo sredstvo zoper trli*te pr otroch. — Isd l>watdi jo po-šilj I v zabojčkili no 12 steklenic ?a l gl. 36 kr.; poštne stroške trpe p n. naročniki. V Trstu: Biasoletto, Ponte R.'.sso; Ed. 1. Leitenburg, Giardin Pubdc >; G. pl. .eitenburg, Piazza S. Giovanni; Fora-bnschi, lekarna »al Oammello«, Corso; Picciola, Piazza Barriera Vecch a; Poz-zetto, Palazzo del l.loyd; Praxmarer, Puli.zzo Munlcipale; Pre'ndini, Palazzo Mo-dello; Ravasini, Pinzza della Stazione; Ro-vis Piazza della Legna; Saraval, za magistratom; Serravallo, Pinzza C ivana; Suttina, lekarna »Liprandl«. Piazza della D »eana; Udovicich, Via Farneto; Xico-vich, Via S Niccol6; Zanetti, Vl>. Nuova. t' lj » uuiiiuilUlUUj »Isti je tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej |ho i itd. in tudi v visokej starosti proti o s I a b I j e n j u. K W I Z D E (G) fluid proti kostobolu dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg. : C. Zanetti, P Prendini, 0. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I Serravallo. 11 a d e b e 1 o in izvožnja pri d. Zanettiju, lek.; 1». V^a-oaadinflu, lok-ju; po tnirodilnicah in eksporterjih : Brajdich C., H. Hirsch. J. Heimlicher, J. Klrchner, Fran Mell, bratje Zernitz; nn drolino v lekarnah, 11 it debelo po vseli večjih mirodilni-cah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Franz J oh. Kvvizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniAke prcjiarate. Opom S Ako se kupnjo ta jireparat, prosimo p, n. obi5instvo rla znliteva vedno fluid proti okstobolu ter pazi da ie na vsakej steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnona varnoratna znamka. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih nd od oO sold do vsacega zneska vsak dnn v tednu razuu praznikov, in to oii 9 — 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa oii 10-11 ure zjutrnj. Obresti na knjižice..........3°i0 Plaćujt vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni in čez 1000 pa 5 dtii poprej. Eskomptuje menji«-e domicilirane na tržaškem trgu po........3«/a°i Posojnje na državne papirje avstro-ogrske d<> 1000 gl J. po . . . . . . . .5% višje zneske v tekočem računu po . 4'/3c/0 Baje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887. 2-21 Relno! Neverjetno po ceni! JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Za Možke. Naznaniti t.reba širokost prsij ter vnarijoin notranjo dolgost hlač. 1 fina obleka iz češljanega sukna . . •.................gl 18.— 1 « « « Kelton sukna.......................... 1 « • • površna suknja-.......................... 1 - «1 Mandarin zimska suknja..................... 1 Menčikof za popotovanje . . ........................ . 1 lovska suknja iz valjanega sukna................... « 4 50 1 „ « lina.......................... « 6.50 Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba širokost prsij t-er vnunj3 in notranjo dolgost hlač. 1 fina obleka iz 5eslianega suknja......................... 1 " • » Keltan sukna . • . •................. « 10 50 1 Wawes-Mečikof z kapuca....................... « 9 — 1 W wes-Menčikof z kapuco iz vali enega sukna............. « 8 - Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost. 1 fini jesenski kostum iz sukna.....................C — 1 helgijski • » ■ » .................... „ 1 Wawes-plašček z kapuco •......................5.50 1 ■ »iz valjanega sukna............... 4.50 Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.— do for 7.— Obleke in perilo za delalce po neverjetno nizkej ceni — Uniforme za druŽ-tva napravijo se naglo in prav ceni. EoBtumi za otroke iz bombaža od 2 gl. dalje. Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 proti poŠthem povzetju. Kar se komu ne dopade, vznme se 2 dni po sprejemu nazaj. i Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta ura, ki Jo odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolnj-nami je v okvirju iz Ouivreqol-zlati kovine po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno kizalo, katero ima Čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi 1 sveti kakor mesečni žarki. —» Razun tega ima budilnl zvonček, ki s^ more staviti na kateri koli 5as, 2 bron-cirana tezala in, ker je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, m ire si vsak io kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „ziir Kaiscrin Maria Theresia", Wien. III. Itezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. TVRDKA Bernhard Ticho Brlinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši pošilja proti povzetji: Sukna za gospe ippet metrov, sama volna v vseh modernih barvah dvojna širokost f * Kalmuka deset metr., črtež po mori i se da oprati 60 ctm. f Valarijne flanele ieset met., ki se da oprati na pol volna po najnovejših risarijah 00 ctm. f f. Baršena za oblekn Ieset motr., ki se da oprati, krasni vzorci 00 ctm- širok f. 3 Nigertkega valjanega sukna deset metr., sama volna, najnovejše blago '.a jesenske in zimske obleke dvojne širo-kosti for S. Velurjevi šali dolga samo volna f 3.50. Ragusa moderno sukno Ivostroko široko, za kostump, v vneh barvah, tudi progesto in pisano 10 metr. for. O. Blago za spalne sukne r>0 ctm. šir najnovejši uzorci 10 m. f. 9 SO Životi „JnrsBy" za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah kompletne, velike; 1 komad f. I.50 Košulje za delalce iz rumburškega oksforda velikj, 3 kom. f. * Holandske dolge preproge (nstnnki) 10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. :i 4IO Normalne košulje in hlače, kompletne, velike, 1 kom. f. I SO Crnl Terno saksonski izvod, dvostroko š'mk. in celo r.bleko, 10 metrov f. 4.50 Progasto blago za obleke G0 ctm. Široko, najnovejši vz rki. 30 met. f. 2.50 Volnati ryps v vseh barvah. (5.0 ctm širok, 10 metrov f ».NO Dreidrath (Trožičje) najboljša vrsta, «0 cim. široko, 10 metrov f. S.MO Ženske košulje iz močnega platna sčipkami 6 komadov f. 3.2.% Domače platno 1 komad, 30 vatlov *ft for: ^.^O l » so n 5/. • Kiug-Web« boliše nego platna 1 knmai p 4 širok. 30 vatlov f. O - Sifon 1 komad, 30 vatlov, I.a f. £».C»0. nnj-boljše vrs'fi f O.CSO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 KO 1 » 30 • rndeč . K %<» Oksford se more prsti, dobra vrsta, 1 kos 30 vatlov f. 41.KO Garnitura iz rip*a aestoječa iz 3 postelj nih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi čipkami for. 4 KO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pugrinjalo s (Mrkemi f. »..""»O Jute zastor jurški vzorek; podpolni for. *.SO Konjska plahta jako dobra. 100 ctm. dolea, 130 ctm. široka, f. 1.50 Odeje za fijakerje 190 cm.adolga. 130 cm široka, f. « SO Košulje za gospode, lastno delo bele ali ba-vane 1 kos I a f. l.WO, II a f. 1 SO Ženske košulie iz Sifona in platna, fino pletene, 3 kom for. * 50 Tovarno skladišče suknena blaga Brnsko sukno Od»tnnek 3. 10 metrov za podpolno možko obleko f. 3 ®s Ostanki B>nskega sukna Ostanek za podpulno možko obleko 3.10 m*trov riolgn [ur ,» Blago za zimske suknju ostanek 2-10 m za popolno zimsko suknjo rjavo in višnjevo, f tk.&O Blago za površnje suknja najfinejše vrste, za celo sultnj > f. 1.— Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč. se sprejme brez ugovora nazaj. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota Tiskarna Dolenc v Trstu.