v poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu. naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.“ v Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po- Hojanu pri Trslu, štev. 3. samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. S Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. 'žbote-nifri p i&p zet iujlc ttiafo I ouojo ueot / / i o roi n rs~i n rFi o rri b rFi n rti n rm n rol o iti n nn n nn n rsn o irri o rti n iti n pti n rn~i o rs* Kako Vam je ime? (Iz zapisnika mladega duhovnika.) Kot mladenič sem imel radi svoje vročekrvnosti, ki je vzrok, da življenski sok hitrejše kroži in več potrebuje, bolezljive napade, — hudo lakoto, takozvano »volčjo lakoto*. Nikdar nisem smel peš potovati, da bi ne imel vsaj nekoliko kruha pri sebi, s katerim sem se pri napadu zopet okrepčal. Znano je, da v takem slučaja zadostuje grižljej kruha, ki ob pravem času zavžit slabost takoj odstrani. Nevarnost sama pa je zelo velika. Res ne poznam kaj hujšega kakor nenadni napad volčje lakote. Nekega dne se napotim iz Vasi D. v bližnje mesto. Moral sem kupiti nekaj knjig, ki sem jih potreboval za bližajoče se izpite ali skušnje. Obiskal sem tudi svoje prijatelje in oskrbel to in ono. Zakasnil sem se vsled tega in, ko sem se zvečer vračal proti domu, pozabil sem popolnoma na svoj navadni red in — svojo bolezen. Od mosta do vasi, kjer so stanovali moji stariši, ni bilo baš daleč. Zdrav in krepak človek je prišel brez posebnih težav v treh urah, po letu še prej. Sedaj pa je bila zima. Gesta je bila precej visoko pokrita s snegom. Na pol zmrznjen sneg je hojo še bolj oviral Tako slaba pot človeka še huje vtrudi Poleg tega mi je veter bril v obraz ter mi vedno odgrinjal plašč. Knjige so mi postale kmalu težko breme. Komaj sem bil na pol pota, ko z grozo opazim pretečo nevarnost. Pot me je oblil po vsem životu, grlo in jezik sta mi bita popolnoma suha. Le predobro sem spoznal zna menja bližajoče se lakote. Preiskal sem vse žepe Prihodnja številka ter s strahom sprevidel, da res nimam najmanje reči pri sehi, s kojo hi mogel preprečiti hudo nevarnost. Gostilne ni bilo nikjer med potom. Vedno počasneje sem hodil, pri vsakem koraku sem čutil hujšo vtrujenost. Grozovita žeja se me je polastila, kar žgalo in trgalo me je po drobovju. Glava mi je bila težka in vroča, zmedeno mi je plaval pogled in slednjič se zgrudim nezavesten v sneg. Ko sem se zopet zavedel, sedel sem na kameniti cestni ograji. Pod menoj je bila razgrnjena volnena konjska plahta. Na pol čez me nagnjen pa je bil krepak voznik, ki me je z očetovsko skrbjo opazoval «Je bolje* ? me je vprašal, ko sem ga pogledal. „Volčja lakota Vas je napadla; da da, vem dobro, kaj je to. Tu vzemite še košček kruha in požirek iz te tukaj Vam bo dobro storil!* Pri teh besedah mi je ponudil steklenico, pomočil mi čelo in lica, mi dal še kruha ter bil vesel, ko je videl, da se mi vračajo moči, da morem že zopet vstati in hoditi. Kakor mehanično sežem v žep, vzamem denar ter ga ponudim vrlemu možu, brez katerega bi bil postal gotovo žrtev svoje bolezni. »Kaj*, pravi ostro, »denar?! Denar za to, kar je vsak kristijan radi Jezusa dolžan svojemu bratu storiti ? Ne bo nič !» Osramočen mu odvrnem : »Povejte mi torej vsaj svoje ime, da bom vedel, komu sem dolžan hvaležnost za rešitev svojega življenja*. In kaj mi je odgovoril priprosti voznik ? »Mladi mož*, pravi, »veste li kako je bilo ime usmiljenemu Samaritanu v svetem evangeliju?* Na to mi je krepko stisnil roko, vzel plahto ter šel z vozom dalje, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. ansgigb izide 18. novembra. Izgubljeno življenje Črtica. — Spisal G. Svečan mir je vladal nad vaškimi hišami. Bil je jasen jesenski večer. Skrivnostno so migljaje zvezdice na nebu, a nad vasjo je zdajpazdaj zavel hladen veterc. Vaščani so se bili že vrnili iz polja; zbrani so bili, vsak v krogu svoje družine, in so zavži-vali svojo skromno večerjo, ki gre tako v slast po trudapolnem delu. Le pri Mejačevih je bilo nenavadno živo. Na dvorišču pred hišo je gorelo dvoje svetilk. Domači sin Anton se je poslavlja) od svojih starišev in od svoje sestre ; odpravljal se je namreč iz počitnic zopet v visoke šole na Dunaj. Oče je sinu toplo polagal na srce, naj se varuje slabih tovarišij in naj ne pozabi na Boga. A sin, ki je bil vidno razburjen, mu je jezno odgovarjal : »Kdo mi ima kaj očitati ? Kaj kričite na me, da se sliši po vsej vasi?« Ko je izgovoril zadnje besede, je bila v vaškem zvoniku osma ura ; le malo časa je manjkalo, da odide vlak. Tedaj seže Anton hitro z levico po kovček na mizi, a desnico da svojcem v slovo-Oče mu je stisnil v roko nekaj trdo prisluženih goldinarjev. A ko jih je Anton v naglici preštel in videl, da jih je samo deset, se je obrnil z grdo kletvico od svojcev in brez nadaljnega slovesa jo je hitro mahal proti postaji. Očetu je bilo, kakor bi mu kedo zasadil oster meč v srce, a mati je v sobi na tihem pretakala bridke solže nad sinovo neubogljivostjo in grdo nehvaležnostjo. Zamislila se je nazaj v prejšnja leta, ko je pohajal njen Anton še latinske šole. Kako je bil takrat ponižen in prijazen z vsakim. Ni se sramoval molitve in rad je zahajal v cerkev. Veselje se mu je bralo iz obraza, redkokedaj je bil žalosten. A s časoma se je ves izpremenil. Postajal je vedno bolj zamišljen in malobeseden, najrajši je bil sam, vsaka stvar ga je vjezila, svojim sta-rišem ni bil več odkritosrčen in skoraj da se ni upal pogledati jim naravnost v obraz. Pazljivemu očesu skrbne matere ni všla ta sinova izprememba. Mislila je, kaj bi moralo biti temu vzrok, a zaman. Dostikrat je hotela izvedeti vso stvar od sina samega, a ta je vselej obrnil govorico na kaj drugega. Njena želja je bila, videti kedaj sina pred oltarjem, a ta želja se ji ni izpolnila. Neki Antonov sošolec iz bližnjega trga ga je bil namreč pregovoril, naj gre ž njim na Dunaj v visoke šole. Pravil mu je, kako je tam, kako se dobro živi in da postane čez malo časa lahko imeniten gospod. Lahkoverni Anton je verjel vsemu in tako se je odpravil v jeseni s svojim tovarPem na Dunaj na veliko žalost svojih starišev. Ni bilo še takrat na Dunaju naše vrle »Danice«, ki nam sedaj toliko slovenskih visokošolcev obvaruje pogube Vsega tega se je vboga mati spominjala in žalost ji je trgala srce. Videla je že naprej da njen sin ne bo srečen. V tej svoji veliki žalosti se je potrta mati vrgla pred podobo žalostne Marije na kolena in goreče molila za svojega Antona. * * * Minulo je nekaj let. Pri Mejačevih se je bilo vse predrugačilo. Gospodinja je že davno spala' mirno spanje v hladni zemlji pri tari. Spravil jo je v grob njen sin Anton, o katerem je pravil sošolec, da je opustil študije in izginil bogvekam. To jo je spravilo v postelj, iz katere ni vstala več. Tudi gospodar se je bil jako postaral; kdor ga je poznal poprej, bi ga sedaj skoraj več ne spoznal. Bival je pri svoji omoženi hčeri, ki je prevzela gospodarstvo. Nek zimski večer, ko je zunaj naletaval sneg in pihala ostra burja, so pri Mejačevih sedeli vsi domačini krog gorke peči. Nakrat je nekaj potrkalo na vrata. Sprva so mislili vsi, da je to trkanje povzročila burja ; a ko se je trkanje le ponovilo, je šel mladi gospodar odpirat in čez malo časa je privedel s seboj v kuhinjo neznanega človeka, ki se je komaj držal na nogah in je bil zavit v umazane cunje. Ne da bi izpregovoril besedice, je tujec sedel k peči, se zavil še tesneje v svojo razcapano suknjo in potisnil klobuk še bolj na obraz. Domačini so ga začudeno gledali in so ga tudi nagovarjali, da bi izvedeli, kedo je in odkod. A ker je le molčal in čez malo časa začel smrčati, so ga domačini pustili pri peči, vgasnili luč in šli k počitku. Drugo jutro je prva vstala mlada gospodinjaj da pripravi zajuterk. V kuhinji je našla neznanega tujca še vedno sedečega pri peči, le glava mu je bila 'zlezla globoko na prsi. Pristopila je k njemu ter ga rahlo potresla za rame, da bi ga vzdramila, a tujec se ni zganil. Stresla ga je še močneje, a vspeh isti. Tedaj mu je mlada gospodinja privzdignila ^glavo, a je takoj odskočila z groznim krikom. Spoznala je svojega brata, ki se je bil. izgubil po svetu, a je prišel v rojstno hišo — umret. V slovč. Ljubljene trate, Solnčne livade, Zbujate zlate Dobe spomin: Ko sem cvetice Spletal v vence, Pele mi ptice Pesni sladke... Zdaj vas ostavljam ! Tuga me tare, Bridko ponavljam : Čuvaj vas Bog I „N e m o g o 6 e !■ (Piše J. G.) I. Tako vsklikne marsikdo, ako mu nalaga stan to ali ono težje delo, ali ko mu veleva vest zatajevanje samega sebe, spolnovanje neprijetnih dolžnosti. In vendar z izgovorom : „To ni mogoče11, ali: „tega ne morem ‘, sebe in druge le slepi, in svojo lenobo, malomarnost ali slabotnost zakriva-Ko bi bil odkritosrčen, dejal bi: „tega ne maram, tega nočem storiti ali opustiti, kajti zoprn mi je vsak trud in napor, zoprna vsaka žrtev, vsako trpljenje 1“ Kakor razvajen in trmoglav otrok se ustavlja zapovedi, in pred resnico zapira oči. Naj mu zdrava pamet in vest stokrat pravita : „Glej, tega se poprimi, to stori, ker ti je v časni in večni blagor koristno11; ali: „tega se varuj in ogiblji, ker ti je zelo škodljivo11, — vselej ima pripravljen gnjil izgovor : ,,to mi ni mogoče, tega ne moreni I Moj sosed Juri je imel z lastnim bratrancem hudo, rekel bi, smrtno sovraštvo. Že pred leti sta se bila zaradi neke malenkosti sprla in opsovala tako glasno, da je poslušala vsa vas. Domači žup nik in sorodniki so že večkrat oba nagovarjali, naj se spravita, naj se ne gledata kakor pes in mačka, ker je to grdo in nekrščansko; a ves trud je zastpnj, kajti vsak pravi: „jaz ne morem, preveč me je razžalil, naj me pride prosit odpuščenja!“ In tako si trmoglava bedaka grenita življenje in — nakopavata večno pogubo. Slično se rad izgovarja oni, ki je svoje roke omadeževal s krivičnim blagom. Izgovarja se, da je že vse porabil, in da bi rad povrnil, ko bi mu bilo mogoče; toda nesreča ga tepe, malo je za služka, slabe so letine, itd. Odlaga to, kar mu strogo nalaga vest in postava, od leta do leta, — ker je zapravljivec in lenuh. Ne prihrani nič in ne vrne krivičnega blaga — ker mu manjka dobra volja. Na smrtni postelji pa bo enkrat sam sebe preklinjal. — In slično je s pijancem, o katerem že slovenski pregovor veli: pijanec se spreobrne, kadar — se zvrne. Vsi pouki in opomini, vse solze materine ali ženine so zastonj, - pijanec ima vedno žejo, ni ga slabšega sužnika svoje strasti mimo njega. Reci mu, naj se vendar ozira na svojo vbogo družino, naj se premaga in žganju odpove ; odgovoril ti bode : „ne morem * Ne more, ker nima skoro več proste volje, — ponižal se je pod neumno živino. — In slično laže v škodo svoji duši, kdor Gospodove dni zanemarja službo božjo, češ, da nima časa: opravilo ali trgovina ga zadržujeta, ali: odvisen je od svojega gospodarja, skrbeti mora za svoj kruh itd. „Šest dni delaj in opravi svoje posvetne posle, sedmi dan pa je Gospodov dan, tega posvečuj 1“ Tako veleva božja postava, ki je imenitnejša in važnejša od vseh človeških postav; z jalovimi izgovori ne moreš prevariti Boga. Prva skrb vsakega mora biti skrb za večnost, še le daleč za njo bodi skrb za ta svet. — Vsako dolžnost, ki mu jo nalaga stan ali vera, kristijan lahko izpolnuje, ako resno in pogumno hoče. Piškav je izgovor: to mi ni mogoče ! Le kjer ni žive vere v Boga sodnika in plačnika, kjer ni ljubezni do njega in do bližnjega, tam zmanjka moči in dobre volje. (Dalje.) Za gospodarje in gospodinje. Seme iz južnih in ptujih krajev mnogo prej in lažje kali, ako se nekoliko dni moči v glicerini. Kako preženeš červiče iz lesenega pohištva ? Postavi na črvivo pohištvo, na omaro, mizo ali sploh na vsako leseno opravo, katere so se lotili črvi, krožnik komaj odtrganih želodov (hrastov plod). Duh želoda privabi kmalu červiče iz malih luknjic pohištva na krožnik, kjer jih lahko pokončaš, ako jih popariš. Da limone dolgo zdrave ostanejo Namoči bato (bombaž) v čistem parafinskem olju, namaži limone, omotaj jih v ta bombaž, ter vse skupaj zavij v papir. Jajca se dolgo ohrani tako le; Raztopi kilogram soh v pet litrih vode in pusti, da se kuha 20 minut; prideni dve, tri žlice živega apna ; ko se vse to ohladi, stavi v to vodo sveža (frišna) jajca. Na ta način zamoreš do G mesecev jajca sveža ohraniti. Drevesa, ki ste jih letos cepili na „speče oko“ (glej «Druž. Prij.» štev. 16), morate sedaj »skrajšati 2—8 cm. nad plemenitim očesom. Sedaj je čas, da sejete jabolčno in drugo sadno seme. Lepa in zdrava sadna drevesca, ki imajo dosti korenik, dobite le s pomočjo setve sadnega semena. Posebno mandelni nam dobro kalijo, če jih sedaj posejemo. Pretočite vino! Ce hočete imeti dobro kapljico, ki naj vas kropi ne odnašajte s pretakanjem vina. Drože so blato vina, ki se mora odstraniti. Domači zdravnik Koprive. — Čudno se ti bo zdelo, dragi či-tatelj, ako te svarim, da ne zaničuješ kopriv. Ta žgeča rastlina je kot zdravilo velike vrednosti Zelene koprive se sušijo, in posušene kuhajo kot čaj ; ta čaj raztopi zasliženost na prsih in plučih ter čisti tudi želodec. Še močnejša je korenika. Caj iz tega korenja je dober proti vodenici ; kdor ima nečisto kri. naj je po letu prav pogostoma mesto špinače kuhane koprive. Kdor trpi na . revmatizmih ' ter jih ne more na drug način pregnati, naj pretepa boleče ude vsak dan nekaj minut z žgeoimi koprivami ker to navadno pomaga. Nahod. — Če greš potem na mraz ali iz mraza v zelo vročo sobo, ali če stojiš nekaj časa v mrzlem prepihu, dobiš nahod. Kdor se pretežko oblači, imel ga bo še prej. Če si uro daleč precej hitro hodil, stopaj zadnji četrt ure počasneje, če se imaš kje vstaviti. V hudi zimi ne pridi nikdar iz velikega mraza naravnost v zakurjeno, toplo izbo, ampak počakaj malo v hladni veži. Če si pa nahod že dobil, če čutiš, da se ti je zamašilo v grlu. idi za pol ure nazaj na prosto, in nahod bo minul sam. -- Proti hripavosti in vnetju v grlu, pa je dobro, da rabiš vratni ovitek Izžmi robec v mrzli vodi in deni ga oko o vratu; po vrhu položi pa še suho ruto, da ne pride zrak do mokivte Ta ovitek pusti na vratu 2-3 ure ; potem se mora ovitek odvzeti, ali pa vnovič pomočiti v mrzlo vodo. To se mora vse ravnati po bolniku ; če je vročina huda, treba je več ovitkov zap redoma, če pa vročina ni posebna, bo jeden zadostoval. Proti nahodu je tudi dobro, da potegneš vsak dan v jutro, ko se umivaš, večkrat zaporedoma vodo v nos. To, sicer priprosto sredstvo, ti bo gotovo pomagalo znebiti se neprijet nega gosta. — Proti hripavosti je dobro piti čaj iz lipovega cvetja, kateremu primešaj žličko strdi; sicer pa moraš piti prav vročega, najboljše je zvečer, ko ležeš k počitku. Ta čaj pij več dni zaporedoma. Kaj pravi politika? Avstrija. Avstrijsko ministerstvo se je preo snovalo. Izstopila sta finančni minister Bohm-Ba-werk in poljedelski minister Giovanelli. Njiju naslednika sta dr. Kosel in grof Buquoy. Od tega poslednjega se zlasti pričakuje, da bo storil kaj v korist kmetijstva. Bil je pa tudi imenovan minister za Češko, vseučiliški profesor Randa. Kako bo to imenovanje in sploh preosnova ministerstva uplivala na ra , Trsteniku pri Trstu s svojim svakom. Mladi Bole je bil še precej opit. V svoji razburjenosti je tekel po puško v sobo. Med tem se je pa svak skril. Ko je prišel mladi Bole v kuhinjo, a ni tam več našel svaka, ga je hotel poiskati. V tem hipu pa je oče zaprl kuhinjska vrata. Mladi Bole jezen, da ni mogel izvršiti svojega namena, je udaril s kopitom puške tako m čno ob tla, da se je puška sprožila in nekaj šiber zadelo očeta v glavo. Kakor trdijo zdravniki, je prišel stari Bole ob desno oko in ni tudi izključeno, da bi ne bili ranjeni možgani. (Velikodušen cesarski namestnik). Gališki cesarski namestnik grof Potočki je iz lastnih sredstev dal milijon kron za bedne Galičane. (Opozarjamo) cenjene naročnike na darilo, ki je razpisano za pravilno rešitev današnje uganke. (Naročnikom). Prihodnja številka našega lista izide izvanredno že danes teden, da moremo tako spolniti do konca leta obljubljenih 24 številk. (Po neljubi tiskovni pomoti) se imenuje zadnjič (28. okt.) izišla številka »Druž. Pri j.» 20. št. Morala bi se imenovati 19. šfe/>. Današnja je prava 20. štev. (Ministerski predsednik — ministrant). — Soba, kjer je ležala mrtva princezinja asturska, je bila spremenjena v kapelico, kjer so se brale maše za pokoj rajne. Ko bi se bila imela pričeti prva maša, ni bilo ministranta. V istem hipu stopi v sobo španski ministerski predsednik Maura, da izrazi sočutje materi princezinje. Ko pa vidi, da ni ministranta in da se maša ne more pričeti, se ponudi sam za ministranta. Vse molitve in opravila je svršil sam. Res lep vzgled ! (28 let po nedolžnem zaprt) je bil posestnik Jakob Auzner, katerega so obsodili, češ, da je v bližini Celja večkrat zažgal svojemu sovražniku Jožefu Planinšeku. Auzner je bil obsojen na dosmrtno ječo. Planinšek je po 28 letih na smrtni postelji izjavil, da je sam zažgal jn da je Auzner popolnoma nedolžen. (Brez dela). V Londonu je sedaj nad 100.000 delavcev brez dela. To pomenja do mala pol milijona ljudi v popolnem pomanjkanju. Trudijo se sicer javne oblasti in zasebniki, da bi pomagali, a vendar dan za dnem dobiva policija ljudi, ki se vsled oslabelosti zgrudijo na ulicah. Mnogo jih je že tudi umrlo za gladom. Največje bogastvo in najhujša revščina se srečujeta. Smrt za lakoto je torej tudi znak najnaprednejšega mesta na svetu! (Električne žepno svetilke), ki jih ponuja neki J. Kdnig na Dunaju za 3 in 4 K., niso vredne tega denarja. Tako nam zatrjuje, kdor se je »na-šmiral«. (Slovo pred vojsko). Na kolodvoru v Samari se je odigral te dni sledeč prizor: »Neki mlad 164. str. častnik se je poslavljal od svoje žene, da se odpelje na vojsko zoper Japonce. Mlada žena se ga je oklenila okoli vratu s tako močjo, kakor hi ga za nobeno ceno ne hotela več izpustiti ter pri tem pretresljivo ihtela. Častnik se je močno boril, da mu ne priteko solze, a premagal, se je. Tedaj je zažvižgala lokomotiva. To je vrhunec razburjenja za mladega častnika Zgrudil se je mrtev na tla. Mlado ženo so odpeljali nezavestno. Šele doma je odprla oči, toda bila je blazna. (Izseljenci v Ameriko). — Na Reki se je vkrcalo letos že nad 25.000 izseljencev, ki so si šli iskat sreče v Ameriko. Vsi je gotovo ne bodo našli. (Policaj ga je zaklal). V Timovi na Gališkem je policaj s sabljo zabodel dečka, ki se je skozi cirkusovo platno hotel vtihotapiti k predstavi. (Krava nabodla dečka na roge). V Nadgerci pri Črnučah je krava nabodla na roge Metnega Jakoba Snoja. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico. (Največja bolnišnica na svetu) bo Virchov ova bolnišnica v Berlinu. Narejena bo 1. 1906. Pro štora bo za 2000 bolnikov ter še za uslužbeno osobje. Z bolnišnico je zvezan tudi patologično-anatomični inštitut, velika kopalna hiša, en me-dikamehanični zavod, Rontgenova hiša itd. Posebno poslopje bo za lekarno. Za nemirne bolnike bo tudi sezidana posebna hiša. Na&a slika. Leta 79. po Kristusu je zasul ognjenik Vezuv blizu Neaplja tri mesta Herkulanum, Pompeji in Stabije. Skoro 1700 let je ležalo vse pod pepelom in žlindro. Sedaj je pa že skoro vse nekdanje mesto Pompeji izkopano. Hiše seveda nimajo več streh, sicer so pa marsikateri prostori dobro ohranjeni. Tudi se najdejo sledovi človeških in živalskih trupel ter razno hišno orodje. Te izkopine se hranijo tam v posebnem muzeju ter so za sta-rinoslovce velike važnosti. V ozadju kaže naša slika ognjenik Vezuv, ki je pred dobrim mesecem tudi precej bljuval. Za kratek čas. Mati hčeri, ki je rada preveč go orila: Zakaj hočeš imeti vedno zadnjo besedo P — Ah. ljuba mati, nisem znala, da Vi ne bote več go vorili. Kaj sedaj? Obiskovalec: .Je-li gospa mama doma?“ — Milka: .Ne prav sedaj je odšla z dorna“. — Obiskovalec: *Kedaj se pa vrne?» — Milka (glasno v stanovanje govoreč) Mama, kaj naj rečem pa sedaj ?* Poroka radi denarja. Prijatelj (polglasno) : „Za božjo voljo, kako ženo si si pa zbral ? Saj šepa in gleda križem in - - “ — Soprog (mu seže hitro v besedo): «Lahko govoriš glasno, — je tudi gluha«. Dovtipni cesar Maksimilijan je pravil, da je francozki kralj kralj oslov, ker njegovi podložniki storč in prenašajo vse, kar jim vkaže; španski kralj pa kralj ljudi, ker ga vbogajo le, kedar jim vkaže, kar je prav. Najbolje daje pa za Angleže,, ker njihov kralj-je kralj angeljev, ker jim nič slabega ne vkazuje, in zato ga tudi radi poslušajo. Mi pa, je govoril Maksimilijan, smo kralj kraljev, ker podložuiki nas vbogajo, kedar se jim zljubi. Židovska nrav. Žid pade v mal vodnjak, a sam ne more ven. Mimo pride tujec — kristijan in iz usmiljenja mu ponudi roko rekoč: *Daj mi roko*. Na besedo .daj mi- Žid trdovratno molči ter se ne gane. Nato mu reče spet tujec »Primi rokol* Ko začuje Žid besedo »primi*,: seže tujcu z velikim veseljem v roko ter se tako reši. Uganke. llesiteo ugank priobčenih v zadnji številki: 1) Jež, 2) hudi duh. Imena rešilcev': Mihael Pustišek (obe), Ljudevit Br-gant (obe), Milkovič Antonija (drugo;, Razlag Ana (obe), lnglič Jerica (obe), Anica čok (obe), Ižanc Jožef in Rauter Rudolf (prvo), Frančišek Nabergoj in Rotija Zega (obe). Nova uganka. Lovec gre na lov. Visoko v zraku ugleda tropo divjih rac. Ker so bile predaleč, da bi mogel nanje streljati, vzdihne žalostno: ,0 race, race, koliko vasje?* Jedna izmed njih odgovori: »Toliko nas je, da če bi nas bilo še enkrat toliko,, potem pa še polovica, in še en četrt, pa še ti lovec zraven, bi nas bilo skupaj ravno sto*. — Koliko je bilo rac v zraku V (Petrič Jožef) Opomba Jeden izmed pravih rešilcev te uganke, bo dobil v dar lepo, fino denarnico (takvin) Čas zglasitve do srede (16 t. m.) zvečer. Izžrebalo se bo v četrtek. Kdor ni naročnik našega lista, se sicer sme oglasiti med rešilci, dar pa vdobe samo naročniki Iilatnlca uredništva, Gojmir v G. Prosimo, da storite iz poslane razprave primeren ekscerpt. časa imate kakih 14 dni. Ateuname in Žabca v T. Bog plati poslano. Nahoda je pa še vedno kaj, da se nam ne bi predobro godilo. Sicer pa ima današnja številka primerno zdravilo. Se priporočamo. Vinko. Spiš ? Toni Kntiko. Je-li res, da delaš klišeje ? Kaj če bi nam napravil kak acetilen, ali pa magarej „letriko“ za uredniški pult ? Odgovorni urednik: Ivan Gorjup. Izdajatelj : Jakob Ukmar.