Priloga k štev. 39. »Novic".
Deželna kranjska vino- in sadjerejska šola
na Slapu pri Vipavi,
oddaja v tekoči zimi in na spomlad prihodnjega leta, sledeče sorte, vinske trte, sadnega drevja
i. t. d. po sledečih cenah.
A.   Vinske trte.
I.    Za črna vina
>
o
00
O
Bilfe
0
a
gi|gi
K)
>
O
gl|kr
II.   Za bela vina
I. Za črna vina
1.    Modra frankinja. (Blaufrau-kisch). Za vroče bolj suhe lege posebno priporočljiva. Daje prav fino tamno stanovitno vino.
2.  Modri Burgunder (Blauerburg-under). Daje najfinejše črno vino. Saditi se ga zamore v bolj položne lege, rezati bolj na dolge napenjalce. Na tropinah pustiti se more mošt dolgo časa, kje do božiča, toda v pravih kadab.
3.  Modra zgodnja portugalka (Fruh blauer Portogieser). Ona daje v vsakem svetu in vsaki legi enako dober pridelk. Zori prav zgodaj, kakoraugu-štana, je torej posebno za mrzle vinske kraje za priporočati; iz te sorte na-pravija se Voslauer. Dolenci naj bi se je močno poprijeli.
II. Za bela vina.
i. Rizling renski (Reihnriesling). Ta sorta daje tudi na Avstrijanskem najfinejša dišeča vina (na primer v Klosternenburgu prodal se je rizling leta 1868 po 400, ne 40 forintov vedro. — Saditi se ga more v naj gorkejše kamenite lege, grozdje se more vsaj do polovice oktobra na trti pustiti, mošt kipeti mora 48 ur na orobljanih tropinah. Bodi močno, visoka izgoja pokvari vso dobroto.
2. Eulandec (Ruhlander pinogris). Daje kaj fino sladčikasto lepo dišeče
1000 1000 1000 1000 1000	12 12 12	8	3 3 3 3 3	1                                         1                                                                                   1
vino. Nobena sorta ni grojzdni bolezni tako malo podvržena kakor ravno ta. Rodi močno, lego zahteva tako kakor rizling.
3.   RudeČi traminec (Rother Tra-miner). Zahteva globok svet, dobro lego, daje kaj močno v dobroti prej-šnima dvema sortama približajoče vino. Izgoja in režnja kakor gori pri rizlingu.
4.   Zastavica (Zierfandler). Zahteva dober svet, toda ne prevročo lego, ker kaj rada prezgodaj listje zgubi. Rodi mcčno, zori zgodaj, koj po portugalki, in daje kaj fino namizno vino. Znano vino „Gumpoldskirchneru je sin te sorte.
5.  Rudeci vrh (Rothgipfler). Au-strijanska sorta, koja v dobrem svetu in legi prav dobro rodi. Nje vino se šteje med fine namizne.
6.   Hrustljati spanjol (Krachgut-edel). Rodi v nižavi kakor tudi bolj v rebrih dobro. Daje milo namizno vino pa kaj fino zgodnje grozdje za kupčijo.
7.  Italjanski rizling (Walschries-ling). Nobena sorta se ni tako močno in hitro razširila, kakor ravno ta, in zakaj? Zato ker v vsaki legi, vsakem svetu kaj močno rodi — pridelalo se je že dostikrat do 200 ve-drov na oralu — in ker daje prav izvrstno namizno vino, katero že v prvem letu značaj starega vina za-dobi. Rezati je treba kakor burgunder. Preveč na burjo se ga ne sme saditi.
> o
03
O
Bilfe
0
O
gl
1000
100
100
1000
1000
1
10
gl
> o
gl|kr
1
50
50
II.   Za bela vina
>
o
00
O
Bilfe
o a
G)
55
a a>
R«|gl
>
O
g11«1
8.  Kraljevina (Rother Portugieser). Daje v dobri legi fiao vino, katero se, ako je v pravih rokah, rizlinga nič ne ustraši.
9.  Grganja. Se od drugih dobrih vipavskih sort v tem odlikuje, da prav kasno vzelani, pa vender zgodaj dozori. Ona je toraj posebno za take kraje, kjer slana na spomlad škoduje. Rodi močno, daje dobro vino.
10.  ErmeŽija (Malvasi). Znana vipavska sorta ; ona daje, kakor skušnja uči, kaj fino dišeče vino. Zahteva dober svet, še boljšo lego, dolgo rež-
1000 —
1000
1000
II.   Za bela vina
		3 3 4	
				• <-«
	>	Bilfe		>o
	O no			>
		OD	o	o
		a	fl	
	o	o	— 0>	bd
	m	C*	»¦H	
		Rl S<		sil si
njo. Za severne kraje ni, ker izvira iz Italije.
11.    Maslovina (Sipon Mosler). Grozdje se v dobri letini in legi na trti posuši. „Lutenberger" se iz te sorte napravlja.    Rodi dobro.
12.  Pinola. Tudi vipavska sorta, koja se je iz Francozkega zaplodila (Pino), rodi v dobrem svetu in tudi še v slabem prav redno in močno. V dobri legi, posebno bolj vetreni, daje močno namizno vino, v nižavi in zatišji kaj rada gnjije.
100
1000
50
III.   Namizne sorte.
1.    Auguštana rumena.
2.    Spanjol  hrustljati.
3.    Spanjol rudeči.
4.    Muškat rumeni.
5.     Muškat črni.
6.    Muškatna damascena.
7.    Voros Dinka.
8.    Zeleni  veltliner.
9.    Ermežija.
10.    Portugalka.
11.    Kraljevina.
12.    Ošip   (ta  sorta   se   da   naj   dalje   časa   frišna obdržati.
Namizne sorte oddajejo se le v majhnem številu. Posamezne bilfe stanejo 4kr., posamezne kovči 2 kr. Ako ni bilf, se dajo kovči. Vsacih 10 bilf več, stane le 25 vsacih 10 kovči več, le 12 kr.
B.   Sadno drevje.
I.   Jabelka.
Visoko   debelnata   (5   čevljev  debla)   stanejo               Nizkodebelnata   požlahtnena   na   jabeiko   S
25 kr.                                                                                 Ivana 15 kr.
Poldebelnata   (3 čevlje  debla)   stanejo   20 kr.
a.    visoko in poidebelnate sorte.
1.  Rudeči zimski kal vil.
2.  Langstonovo jabeiko brez primere.
3.  Kanadeoska raineta.
4.  Pariški rambur.
5.  TafelČk.
6.  Beli zimski kalvil.
7.  Angležka zimska parmena.
8.  Rumeni štajerski mašancker.
9. Plemeniti zimski borsdorfer.
10.   Kaselska raineta.
11.  Karmelitanska raineta.
12.   Šampanjska raineta.
13.  Karpentinska raineta.
14.  Pisana raineta.
15.  Zlato jabeiko.
16.  Astrakan beli.
6.    nizko debelnate sorte.
1.  Pariški rambur.
2.  Langstonovo jabelko brez primere.
3.  Tafelcek.
4.  Pisana raineta.
5.  Kaselska raineta.
6.  Frasov poletni kalvil.
7.  Beli zimski kalvil.
8.  Zlato jabelko.
II.   Hruške.
Nizkodebelnate   požlahtnene   na   kutnjo stanejo 15 kr.
1.  Francoska ječmenka.
2.  Rudeča ječmenka.
3.  Zimska maslenka.
4.  Hardenponov grižlej.
5.  Zimska maslenka.
6.  Viliamova kristjanka.
7.  Motova divjaka.
8.  Miramarka.
9.  Poletna maslenka.
10.  Zimska maures.
III.   Češnje in višnje.
Visoko debelnate (debla 5 čevljev) stanejo 25 kr.
Poldebelnate (debla 3 čevlje) 20 kr.
a.    visoko in   poldebelnate sorte.
1.  Španska višnja
2.  Vipavska rudeča mehkužnica
3.  Vipavska črna mehkužnica
4.  Najdebelejša mehkužnica
5.  Zgodnja vipavska belica
6.  Zgodnja iz Rihenberka
7.  Zgodnja iz Dornberka
8.  Najzgodnejša is Klosterneuburga
9.  Črna hrustavka
IV.   Breskve.
Požlahtnene na mandelj, vsako deblo stane 30 kr.
1.  Prav zgodnja mohorovka
2.  Bela Nektarina
3.  Rumeno rudeča prav debela ko stenica.
4.  Debela mignona
5.  Reine Vergers
6.  Magdalenšica
V.   Marelice ali aprikoze.
Požlahtnene na slive, vsako deblo stane 20 kr.
1.   Klosterneuburška
2.  Debela Vipavska.
3.  Ambrozija
4.  Debela zgodnja.
VI.   Orehi.
Dolenjski mehčaki 2 leti stari, vsako deblo —15 kr.
VII.   Kostanji.
Nepožlahtneni, srednje debeli 3 leta stari vsako deblo 10 kr.
Cepiči vseh navednih jabelk, hrušk, češenj, visenj, breskvi, marelic in še dosti druzih, posebno hrušk in jabelk, vse z pravim pomologičnim imenom, se oddajejo po 1 kr. eden. En cepič zadostuje za 5 požlahtnitev.    Kdor več cepičev ene sorte naroči, dobi jih še cenejši.
C   Debele jagode.
12 sadik vsake sorte stane 5 kr.
1.  Wonder fuul
2.  La Constante
3.  Emprechs Eugenie
4.  Eugenia
5.  La Mondami
6.  Duc de Malackoff
7.  Mošus
8.  Britisch queen
9.  Mai queen
10.  Margueritte
11.  Jukunda.
D.   Seme kuhinskih rastlin.
Prodaja se seme sledečih kuhinjskih rastlin v najboljših sortah, veliko cenejši kakor vsaki semenski prodajalniei na primer 20 gramov narboljše poletne ali zimske sorte solate stane le 10 krajcer-jev. Brokoli. Brzote ali vohrovt. Kavjaste Brzote. Zelje. Zelena. Solata: poletna, zimska. Endivja. Badič. Čebula bela, rudeča rumena. Mesična redkvica. Zimska redkev. Paradižniki. Kumare. Melone. Spargeljni.    Ardičoki.    Paprika.    Grah.    Fižol opletnik in pritlikovec.
Opazka.
Dolgost   kovči  in   bilf,   znaša  pri vseh sortah 24 paleov.
Plačilo   se  razumi   loco   Slap.    Embalaža  izvrši   se  popolnoma  varno, zaračuni  se   le  potrebni materijal, kakor slama i. t. d.    Naslov naročiteljev bode naj kar le mogoče razločno pisan.
Vodstvo
deželne kranjske vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi.
Založilo vodstvo slapške šole. — Tisk Blaznikov v Ljubljani.