ŠT. 2 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIX. KAMNIK, 30. JANUARJA 1989 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ČAS ZA KONKRETNO AKCIJO »Kaj je kultura ? Ka teri pojem izraža te besede, ki nam je vsem tako domača in hkrati tako strašno tuja ? Literatura, umetnost, znanost - to je le zunanji izraz, je le dokument narodne kulture, je dokument narodovega duševnega in materialnega blagostanja. Naša slovenska kultura, kakor je na današnji stopnji, je rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela °d začetka zavednega narodovega življenja do danes.« Tako je izpovedal svoje misli o kulturi naš velikan med Pisatelji Ivan CANKAR, v predavanju tržaškim delavcem leta 1907. Kakor je njegova »Bela krizantema« izraz kritičnega duha, tako je Prešernova »Zdravica« začetek literarne razsežnosti evropske besede. Zdaj, ko se bližamo koncu istega stoletja in tudi tisočletja, in ob slovenskem kulturnem prazniku, je priložnost pogledati tudi na rezultate našega, čisto kamniškega duhovnega in materialnega dela. Kljub vsem težavam, ki pestijo našo družbo, je bilo vloženega veliko dela in naporov v vse oblike kulturnega življenja v Kamniku, ne samo v mestu, temveč tudi v vseh okoliških predelih. V javnem življenju je zaznati vstopanje novih, sodobnih metod in oblik kulturnega delovanja. Zaznati je odpiranje kulturnega prostora demokratizaciji, kot ogledalu družbe, v kateri živimo in jo tudi vsi predstavljamo. Kamniška kulturna skupnost, ki združuje tako ama- tersko kot profesionalno dejavnost, je preteklo leto preživela brez večjih pretresov, četudi izvajalci glede na znane razemre vedno niso bili ustrezno materialno motivirani. Pogosto je bil prisoten boj za obstanek, česar pa smo vsaj v kulturi že navajeni. Učinkovito smo se vključili v reševanje problemov, za katere se na prvi pogled zdi, da so nerešljivi. Kamnik je glede na svojo zgodovino in število kulturnih spomenikov tako bogat, da žal postaja pri ohranjanju te kulturne in zgodovinske dediščine siromašen. Zakaj bi se vdajali pesimizmu? Nekaj korakov v svetlejšo prihodnost kulture pa je bilo v zadnjem času le narejenih: - kamniška godba je dobila svoje domovinske pravice z adaptacijo podstrešja nad kamniško »Veroniko« - stavba na Japljevi 2 dobiva svojo podobo, za slovenski kulturni praznik bo odkrito obeležje na tej stavbi, kjer je pred 121 leti pričela delovati kamniška narodna čitalnica - v dvorani »Razstavišče Veronika« so se odvijale številne otvoritve razstav in drugih kulturnih prireditev -nadaljuje se z urejanjem in sanacijo kamniškega bisera - spomenika cerkve Sv. Primoža - frančiškansko knjižnico urejamo in pripravljamo z vsemi odgovornimi institucijami za predstavitev javnosti - dela na Malem gradu potekajo po programu, prav ta- Počitnice brez snega J*° je novembra lani sneg komaj pobelil zemljo, so ga najmlajši "ipoma izkoristili za svoje veselje. A to je trajalo le nekaj ur, sneg je skopnel, in odtlej so si vremenske napovedi podobne kot jajce jajcu. Novega snega, ki bi otročaje za počitniške dni nagradil s snežnimi radostmi, ni in ni. Morda pa bo ta fotografija, posneta ob prvem snegu ob Ljubljanski cesti, priklicala snežinke? Foto: R. Grčar ko pa tudi dela na ohranjanju nekaterih drugih kulturnih spomenikov - čas za konkretno akcijo pa nas čaka pri reševanju problema kamniške knjižnice, o čemer govorimo in pišemo že nekaj let oz. nekaj desetletij. Prihaja čas, ko bo treba konkretno reševati problem matične knjižnice, taje danes skoraj dobesedno le skladišče knjig, ki ne more omogočiti bralcu sodobne kulturne ponudbe. Ne glede na dano situacijo se bomo v Kamniku morali opredeliti. Matična knjižnica da ali ne. Kdo med nami upa trditi, da knjižnice kot zakladnice znanja in sodobnega družbeno informacijskega centra ne potrebujemo? Zato sprašujem, ali smo pripravljeni sodelovati pri reševanju tega problema ? Prepričan sem, da problem ne bo ostal nerešen. Obletnice so priložnost, da premišljujemo o kulturi v kraju, o našem odnosu do kulturne dediščine in osebnosti, ki so delovale v našem prostoru oz. iz naše sredine izhajajo. Lani smo-beležili 120 letnico ustanovitve kamniške narodne čitalnice, kije domova-la v prostorih na Japljevi 2. Ob letošnjem kultutnem prazniku se bomo oddolžili tej obletnici z odkritjem spominskega obeležja na pročelju hiše v Japljevi 2. Letos se obletnice kar nizajo: ne bomo pozabili na 100-letnico rojstva pesnika R. Peterlina Pe-truške, 120-letnico rojstva pesnika Antona Medveda. Naj zaključim z mislijo na Franceta Prešerna ob 140-let-nici njegove smrti. Velika razdalja, če jo merimo po letih, in nikakršna, če jo merimo po veličini Prešernovega duha. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak!« JANEZ MALEŠ VABILO Vse krajane in občane, zlasti mladino, vabimo na tradicionalni pohod na Oseke — Menina planina, v nedeljo, 12. februarja 1989. Proslava bo ob 10. uri ob spominski plošči. Pričakujemo vašo udeležbo. Krajevna organizacija ZZB NOV Tuhinj Volitve člana predsedstva države Volitve člana predsedstva države Na zadnji seji predsedstva občinske socialistične zveze so razpravljali o pripravah na volitve člana predsedstva SFRJ iz naše republike in o nalogah socialistične zveze pri izvedbi temeljnih in občinske kandidacijske konference. Razpravljala so bili začudeni, kako da med možnimi kandidati za to funkcijo ni treh mož (Kučana, Smoleta in Stanovnika), ki so na jesenskih volilnih pripravah oziroma pri evidentiranju dobili največjo podporo v bazi. Prav zaradi tega so člani predsedstva sklenili protestirati v republiški konferenci SZDL, ker si po njihovem mnenju ni dovolj Po krajevnih skupnostih bodo te dni potekale Temeljne kandidacijske konference v zvezi z volitvami člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Kandidacijski postopek bomo v Kamnika sklenili na Občinski kandidacijski konferenci, 21. 2. 1989, vendar pa bodo tokrat končno besedo pri izbiri kandidata imeli delovni ljudje in občani. Glasovali bomo na voliščih v krajevnih skupnostih, s čimer bomo uveljavili zahtevo po neposrednem splošnem tajnem glasovanju za najodgovornejše dolžnosti. Glasovanje bo organizirala SZDL in bo predvidoma 2.,aprila 1989. Pozivamo vas, da se čim bolj številno vključlite na temeljne kandidacijske konference, saj bodo obravnavale tudi aktualna vprašanja vaše sredine. PREGLED TEMELJNIH KANDIDACIIJSKIH KONFERENC PO KRAJEVNIH KONFERENCAH SZDL V OBĆINI KAMNIK V ZVEZI Z VOLITVAMI ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ IZ SRS 1. ČRNA - sobota, 18. 2. 1989 ob 19. uri v Osnovni šoli Gozd 2. DUPLICA - torek, 14. 2. 1989 ob 18. uri v Kulturnem domu Duplica 3. GODIČ - v petek, 10. 2. 1989 ob 19. uri v prostorih KS Godič 4. KAMNIK-CENTER - četrtek, 9. 2. 1989 ob 17. uri v sejni dvorani SO II. nad. 5. KAMNIK-MEKINJE - ponedeljek, 30. 1. 1989 ob 17. uri v TVD Partizan Mekinje 6. KAMNIK-NOVI TRG - petek, 17. 2. 1989 ob 19. uri V SENŠRM 7. KAMNIK-PEROVO - petek, 17. 2. 1989 ob 18. uri v prostorih SKG 8. KAMNIK-ZAPRICE - četrtek, 16. 2. 1989 ob 18. uri v SKG 9. KAMNIŠKA BISTRICA - petek, 10. 2. 1989 ob 18. uri v Osnovni šoli Stranje 10. KOMENDA - četrtek, 16. 2.1989 ob 19. uri v sejni sobi Društva upokojencev 11. KRIŽ - petek, 17. 2. 1989 ob 19. uri v gasilskem domu Križ 12. MOSTE - sreda, 8. 2. 1989 ob 19. uri v Osnovni šoli Moste 13. MOTNIK - sobota, 18. 2. 1989 ob 19.30 v sejni sobi KS Motnik 14. NEVUE - krajani bodo o datumu obveščeni preko kabelske TV 15. PSAJNOVICA - sobota, 11. 2. 1989 ob 19. uri pri Žibertu-Mali Rakitovec 16. PODGORJE - petek, 17. 2. 1989 ob 19. uri v Kulturnem domu v Podgorju 17. SELA - nedelja, 12. 2. 1989 ob 8. uri v Kulturnem domu Sela 18. SREDNJA VAS - sreda, 8. 2. 1989 ob 19. uri v Kulturnem domu Srednja vas 19. ŠMARCA - četrtek, 16. 2. 1989 ob 18. uri v Kulturnem domu Šmarca 20. ŠMARTNO - nedelja, 19. 2. 1989 ob 8. uri v Kulturnem domu Šmartno 21. ŠPITALIČ - nedelja, 19. 2. 1989, ob 11. uri v Domu krajevne skupnosti Špitalič 22. TUHINJ - ponedeljek, 13. 2. 1989 ob 18. uri v Kulturnem domu Laze v Tuhinju 23. TUNJICE - sobota, 11. 2. 1989 ob 19. uri v Gasilskem domu Tunjice 24. VOLČJI POTOK - petek, 17. 2. 1989 ob 19. uri pri Škrj*cu -Volčji potok 11 c 25. VRANJA PEČ - nedelja, 12. 2. 1989 ob 9. uri v osnovni šoli Vranja peč prizadevala, da bi kadrovske postopke temeljiteje pripravili in morda vendar tudi pridobili .soglasje za kandidiranje tistih, ki so že pri evidentiranju dobili največjo podporo. Predsedstvo je podprlo neposredne volitve oziroma javno glasovanje o dveh možnih kandidatih (v obliki referenduma). Tako izbranega kandidata bo izvolila republiška skupščina sredi aprila, maja, po razglasitvi izvolitve novega predsedstva države, pa bo prevzel enoletno predsedniško funkcijo in s tem tudi predsedovanje gibanju neuvrščenih. Kandidacijske konference (v krajevnih skupnostih in v združenem delu) bodo potekale po ustaljenih tirih in tako se zna zgoditi, da bodo spet povzročile nejasnosti in prispevale, da bo, kot ob jesenskih volitvah člana predsedstva republike, prihajalo do »kratkih stikov«. Temeljne kandidacijske konference bodo potekale do 20. februarja. In še nekaj razmišljanj iz zelo kritične razprave na seji predsedstva. Med drugim je bilo rečeno, da se v naši družbi preveč igramo z demokracijo, in da v zmedi, kakršna je zdaj, pot do avtokracije ni dolga. O volitvah pa, da že vse skupaj meji na farso, ko nihče ne ve, katera pravila igre še veljajo. Skoda je zgubljati čas, če je že vse vnaprej odločeno in metati pesek v oči ljudstvu, da ima občutek, da o čem odloča. ROMANA GRČAR Spoštovani starši! Vzgojnovarstvena organizacija VVO Anton Medved Kamnik, Kidričeva 23 tudi v letošnjem šolskem letu organizira Ciclbanove urice za otroke v starosti 3-6 let, ki ne obiskujejo VVO. Vse starše, ki želijo svoje otroke vključiti v program Cicibanovih uric, vabimo, da se oglasijo na upravi VVO, Kidričeva 23 ali po tel. 831-327. Uprava VVO Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je v prispevku, objavljenem na prvi strani z naslovom V novo leto z novim vodstvom prišlo do neljube napake. Popravljamo jo s pojasnilom, da je bil za predsednika občinske mladinske organizacije izvoljen dosedanji sekretar Brane Modrijan. Demetrij Perčič torej ni bil dosedanji sekretar, kot je bilo napisano, ampak drugi kandidat za predsedniško funkcijo. Srečanje s predstavniki verskih skupnosti Na povabilo Komisije za odnose z verskimi skupnostmi SO Kamnik je bilo v petek, 21. januarja, že tradicionalno srečanje s predstavniki verskih skupnosti v Kamniku. V sproščenem tonu so bila obravnavana številna aktualna vprašanja gospodarskega, kulturnega in obče-družbenega trenutka v naši občini in širše. Ugotovljeno je bilo, da vzpostavljene oblike medsebojnega informiranja in sodelovanja prispevajo k preseganju odprtih vprašanj in da lahko z zadovoljstvom gledamo na dosežene rezultate. Pri tem so bila izpostavljena tako prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine, obnavljanje in graditev kultnih objektov kot tudi širša družbena gibanja v demokratizaciji naše družbe. Posebej velja omeniti skupno pobudo, da se v okviru kulturne skupnosti Kamnik oblikuje ustrezen organ, katerega naloga naj bi bila povezati vse sile in institucije v občini in republiki za izpeljavo obnovitve frančiškanske knjižnice v Kamniku še pred praznovanjem njene 500-letnice. Srečanje je bilo priložnost, da se skuša poiskati pot, po kateri bi vsako konkretno vprašanje bodisi verskih skupnosti ali občine rešili učinkovito, predvsem pa strpno, v kulturnem dialogu obeh strani. Ob smrti Franceta Gačnika, župnika iz Stranj, je kamniški dekan Nikolaj Pavlic orisal njegovo življenjsko pot in zahvalo, da je bila lani na novo postavljena kapela na Veliki Planini. DAVORIN GREGORIČ 2 KAMNIŠKI OBČAN / 30. JANUARJA 1989 • S seje izvršnega sveta Razgrnitev treh ureditvenih načrtov Vinko Dobnikar V prihodnjih dneh bodo Kam-ničanom na ogled osnutki ureditvenih načrtov za območje osnovnih in glasbene šole, Titovega trga in Malega gradu. Načrti bodo razgrnjeni v prostorih Stanovanjsko komunalnega gospodarstva in, kot običajno, v preddverju občinske stavbe. Da bo na omenjene osnutke ureditvenih načrtov verjetno kar dosti pripomb, kažejo že predhodne javne tribune na to temo, kjer so občani pokazali dobršno mero zanimanja za svoje bivalno okolje. Tako so menili člani izvršnega sveta, ki so na eni zadnjih sej obravnavali tudi osnutek proračuna občine za letošnje leto in pa spremembo odloka o komunalnih taksah v občini. Osnutek proračuna občine je bil po besedah predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj narejen še na osnovi bivšega dogovora o slošni porabi, ki je dopuščal le 115 odstotno povečanje proračuna glede na lanskoletno porabo. Že sedaj pa je jasno, je bilo slišati na seji, da bo inflacija več kot tristo odstotna. Predsednik izvršnega sveta je predlagal da se preveri, ali so prav vsi porabniki proračuna še vedno upravičeni do dotacij. Že zaradi racionalizacije je namreč vprašljivo, če naj na primer Kamnik še prispeva v sklad za stalno konferenco mest Jugoslavije, od česar Kamničani preprosto rečeno ni- majo nič. Nekaj več pa bodo prispevali med drugim lokalni radijski postaji Radio Glas Ljubljane, s katero so v občini, kot je poudaril predsednik izvršnega sveta, kar zadovoljni, razen morda s slišnostjo, ki bi se na območju kamniške občine morala kar najhitreje izboljšati. Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi spremembe v zvezi s komunalnimi taksami v občini, predvsem bistveno — kar 400 odstotno-povišanje turistične takse. Le-ta naj bi se v bodoče namreč namenjala predvsem za razvoj turizma v občini. Polovico vsote od turistične takse naj bi bilo predvidoma zbrano na Veliki planini, kjer takso plačujejo vsi lastniki počitniških hišic razen planšarjev. ROMANA GRČAR Na osnovi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da si ogledajo v času javne razgrnitve OD 1.2.1989 DO 3. 3.1989 OSNUTKE UREDITVENIH NAČRTOV K-l CENTER DEL - TITOV TRG Z OBROBJEM K-4 MALI GRAD K-9 ŠOLE (območje OŠ F. Albrehta in T. Brejca ter Kajuhove poti in zdravstvenega doma) Osnutki so razgrnjeni v prostorih Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih SKG Kamnik, Steletova 8 - pritličje za K-9 Šole. Istočasno vabimo na javno obravnavo - vodila jo bo OZ SZDL - osnutkov ureditvenih načrtov K-l CENTER DEL - TITOV TRG Z OBROBJEM in K-4 MALI GRAD, ki bo v TOREK, 14. 2. 1989 OB 18. URI v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje ter K-9 ŠOLE, ki bo v ČETRTEK, 16. 2. 1989 OB 18. URI v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA OBČINE KAMNIK • Iz naših delovnih organizacij Odstrel je iz leta v leto manjši Da se ne bi predolgo ukvarjali, za kakšen odstrel gre, naj takoj povemo, da smo bili tokrat na obisku v posebni delovni organizaciji; to ni klasična delovna organizacija, ampak gojitveno lovišče »Kozorog« Kamnik, ki meri 50.000 hektarov. »Je visokogorsko lovišče, ki na več krajih prehaja v srednjegor-sko in celo nižinsko in meji pretežni del na sosednjo Avstrijo. Glavne divjadi so: gams, jelen, srnjak, muflon in kozorog, poleg tega pa še ruševec in veliki petelin. Lovišče je lahko dostopno in zanimivo za vse vrste ljubiteljev lova.« Takole je Kozorog nakratko opisan v njihovih informacijah, ki jih v več jezikih pošiljajo v vse pomembnejše turistične agencije doma in v tujini. Kot smo omenili že v naslovu, je odstrel vsako leto manjši. Včasih smo odstrelili 600 gamsov, danes jihv le še 200, pravi direktor Jože Šašel. Zaupal nam je, da je na njihovih terenih nekaj divjega petelina, možen bi bil tudi odstrel, vendar pa je po vsej Sloveniji prepovedan zaradi čedalje večje redkosti tega ptiča. »Izpad odstrela v naši delovni organizaciji nadoknadimo z dopolnilnimi dejavnostmi. Imamo namreč kar nekaj gozdarskih in pla- ninskih koč, ki jih, predvsem poleti in jeseni, oddajamo turistom. Držimo tudi tuje odstrele. Čimveč strank si namreč prizadevamo dobiti v tujini, saj so tu dobički večji. Odstrel s trofejo (brez odvzema divjačine) namreč tujca stane približno 7 milijonov dinarjev, če je dobra trofeja, pa tudi preko 10 milijonov. Ža domače »lovce« so cene 60 odstotkov manjše,« nam je zaupal Jože Šašel. Kozorog v svojih loviščih sicer skriva okrog 250 jelenov in približno po tisoč gamsov in muflonov (da o ostali, manjši divjadi ne govorimo) - kar dobra zakladnica, kaj ne? V delovni organizaciji Kozorog vsako leto naredijo poseben plan odstrela. Drugih dolgoročnih in posebnih planov, ki so predpisani v naši družbi, pa Kozorog skoraj ne more delati. Pri njih je tudi težko določiti, na primer, kazalce uspešnosti gospodarjenja, težko bi govorili o fizičnem obsegu proizvodnje, itd. Prav zato je Kozorog nekaj posebnega. Ima lahko le enostavno reprodukcijo, ne rezširjene.« Dajatev in prispevkov pa imamo toliko kot vse normalne firme,« se je pojezil direktor - predvsem nad papirnostjo našega sistema. Nagradni izlet za lepo cvetje Kakor večina mest v Sloveniji, ima tudi Turistično društvo Kamnik komisijo za ocenitev urejenosti vrtov, cvetja na oknih in balkonih. Vsekakor je to pohvalno in lepo, da se zavzame za videz mesta in za vse gojitelje cvetja. Tako smo se lanski nagrajenci 12. novembra odpeljali na izlet v Čateške toplice in Kartuzijo Pleterje. Najprej smo se ustavili v Čatežu, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali rastlinjake za gojitev cvetja. Gojijo lončnice in cvetje za rezanje, prevladujejo orhideje. Privoščili smo si tudi osvežitev v bazenu Terme-Čatež. Po kosilu v Brežicah smo se dobro razpoloženi odpravili v Pleterje. Ogledali smo si kapelo, predvajali pa so nam tudi film o življenju menihov in njihovem delu v samostanu. Tako smo pod vodstvom dr. Nika Sadnikarja videli res veliko zanimivosti. Na poti domov je tekla beseda predvsem o rožicah. Dr. Sadnikar je dejal, da na oknih in balkonih naših domov prevladujejo br-šljinke in pelargonije. Lepo bi bilo, da bi bil zraven še gorenjski nagelj, roženkravt in rožmarin, da bi s tem ohranili dediščino naših babic. Polni lepih vtisov in idej za to leto smo se vrnili nazaj v naš Kamnik. Zahvaljujemo se Turističnemu drušvu in dr. Sadnikarju za lepo organiziran izlet in si želimo, da bi turistično društvo Kamnik v bodoče skrbelo za lep videz našega mesta in za vse gojitelje lepega cveja. FRANCKA HOČEVAR Glavna naloga Kozoroga je varstvo in gojitev divjadi, in sicer na območju Karavank, Kamni-ško-Savinjskih Alp in na območju okrog Brnika, kjer živi približno 62 vrst divjadi. Stalno ali občasno, seveda. Gre torej za dokaj bogato favno, predvsem ponosni pa so na avtohtono vrsto - na gamsa. Delovna organizacija Kozorog obstaja od leta 1960. Ima dvajset zaposlenih, od tega je šestnajst lovcev. Ti so po revirjih, v vsakem je po en lovski nadzornik. V Cerkljah imajo tudi vzrejališče fazanov, kjer so trije zaposleni. Kozorog spada v gorenjsko lovsko gojitveno območje in Skupnost SRS za lovstvo in ribištvo, v kateri je združenih osem podobnih organizacij. Razširja pa se na območje sedmih občin. Po besedah direktorja z vsemi lovskimi družinami dobro sodelju-jejo. »Takoimenovano klientelo imamo v glavnem v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Priznamo, da so pri nas najbolj dobrodošli tuji gostje. Živimo namreč od odstrela. Prav zato se povezujemo tudi s tujimi tustičnimi agencijami, vsaj 70 odstotkov vseh strank pa imamo že stalnih in se povezujejo neposredno z nami.« Delovna organizacija je tipično sezonska. Ko ni lovske sezone, ni prihodka. Kljub vsemu pa so likvidni. Blagovni izvoz poteka preko Grude. Izvažajo tako divjačino, kot tudi trofeje. Nekaj divjačine pa prodajo tudi po naših restavracijah in hotelih. Zelo dobro, na primer, sodelujejo s hotelom Podvin. Sicer pa ima delovna organizacija veliko stroškov tako z nabavo krme (vsako leto kupijo okrog 170 ton sena, koruze, ovsa, tropin, kostanja, pese in silaže), vzdrževati morajo tudi 200 visokih prež, senikov, kleti in krmišč. Kar nekaj jih stane tudi 40 lovskih koč. Vsaj polovico jih je dostopnih z avtomobili in prav te so najbolj zanimive za oddajo (na Ljubelju, Predvoru, Brstni-kih, Kraljevem hribu, pri Jurju v Kamniški Bistrici, Logarski dolini ...).« Z osmimi starimi milijoni, kolikor je najem koče na dan, verjemite, ne pokrijemo niti stroškov elektrike in kurjave,« je potožil direktor Kozoroga. »Kozorog, ki ima enake naloge kot na primer Triglavski narodni park, nima prav nobenih dotacij, družba pa od nas pričakuje, da bomo delali še posebne dobičke, ne samo varovali in ohranjali naravni red v našem okolju. Polovica naših gamsov ima namreč že od 79. leta garje. To pa niso »mačje solze«, je še poudaril direktor Kozoroga Jože Šašel. ROMANA GRČAR Komaj je dobro utihnil sproščen in tovariški pogovor na pred-novoletnem srečanju sindikalnih delavcev naše občine, že nas je pretresla vest, da je za vedno zamrl prijazen nasmeh in utihnila iskriva beseda Vinka Dobnikar-ja, ki smo ji vedno radi prisluhnili. Le nekaj dni pred svojim 73 rojstnim dnevom seje poslovil od nas in zaključil svoje bogato življenje in delo učitelja in družbenopolitičnega delavca. Kot mlad kmečki fant z Jezice na obrobju tedanje Ljubljane, se je odločil za učiteljski poklic in leta 1937 končal učiteljišče. Zaradi njegove napredne usmeritve zanj ni bilo dela v naši ožji domovini. Moral je na pot v daljno Makedonijo, kjer je v hrbibovski vasici Veliki Ilin prvič začel prenašati svoje znanje na mladi rod. Učiteljska pot ga je v zadnjem letu pred vojno zanesla v Prek-murje. V okupirani Ljubljani se je kot železniški delavec skupaj z ženo vključil v delovanje Osvobodilne fronte. Po vojni je spet začel z vzgojo mladega rodu. Temenica in Grosuplje sta bili novi postaji na njegovi življenjski poti. Po nekajletnem delu poverjenika za prosve-to na območju Grosuplje je leta 1952 prišel v našo občino, v osnovno šolo Stranje. Tu se je šele v polni meri sprostila njegova življenjska energija. Tu se je v pravem pomenu besede zlil z mladim rodom in ljudmi pod Kamniškimi planinami. Skoraj desetletje je kot učitelj in ravnatelj navduševal mlade in jim vcepljal ljubezen do rodne grude, do kmetovanja, vrtnarstva, čebelarstva, pa tudi do lepe slovenske besede in plesov. S svojo življenjsko družico Ljudmilo je ustanovil folklorno skupino Kamniška Bistrica, dramsko sekcijo in planinski krožek. Zaradi svoje tople človeške narave in pripravljenosti pomagati ljudem so ga krajani spoštovali in cenili njegovo delo učitelja v najžlahtnejšem pomenu te besede. Njegove bogate izkušnje pri razvijanju pravih medčloveških odnosov so mu veliko pomagale, koje v šestdesetih letih opravljal odgovorne naloge predsednika občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta Kamnik. Prijazna beseda, prijateljski nasvet in tovariški pogovor so vedno naleteli na plodna tla in pomagali reševati najbolj zapletena vprašanja v krajevnih skupnostih ali med delavci v tovarnah. Zato mu je bila zaupana tudi odgovorna dolžnost poslanca v republiški skupščini, predsednika družbenopolitičnega zbora naše občinske skupščine in številne druge dolžnosti. Neprecenljiv je bil njegov delež tudi pri razvoju obveščanja v naši občini, saj je več kot osem let zavzeto pomagal oblikovati podobo glasila Kamniški občan kot njegov glavni in odgovorni urednik. Kot velik ljubitelj lepe slovenske pesmi in glasbe je pomagal oživiti moški pevski zbor Solidarnost in se tudi sam pridružil pevcem. Njegova violina pa je v ansamblu društva upokojencev do zadnjih dni razveseljevala člane tega društva na njihovih sre-čanjh. Vedno nam bodo ostala v spominu njegova prizadevanja za uveljavitev srečanj delavske solidarnosti pobratenih občin, ki jih je leta 1968 pomagal ustanoviti kot predsednik občinskega sindi- kalnega sveta. Zavzel se je za to, da se močneje razvije gospodarsko sodelovanje med pobrateni-_ mi občinami. Pred vojno sem bil upravitelj šole v Velikem Ilinu v občini Kruševo, zato me posebej zanima današnji razvoj teh krajev, je zapisal v odgovoru na pobudo za ustanovitev Karavane delavske solidarnosti pred 21 leti. Globoko se je zavedal, da lahko le iskreni, topli medčloveški odnosi pomagajo ustvarjati medsebojno zaupanje in krepiti našo sposobnost za premagovanje težav v naši skupni domovini Jugoslaviji. Trda, vendar bogata je bila njegova življenjska pot, zaznamovana z veselimi, Pa tudi žalostnimi trenutki, vendar v srcu ni nikoli nehal biti učitelj. Da, to je nek poseben poklic, je dejal ob svoji 70-letnici učencem osnovne šole Toma Brejca, kjer je bil učitelj in ravnatelj vse do upokojitve. Začeti spomini na njegovo življenjsko pot učitelja bodo žal ostali nedokončani. Številna priznanja, ki jih je prejel za svoje dolgoletno nese- bično delo, med njimi red zaslug za narod s srebrno zvezdo, zlati znak zveze sindikatov Slovenije, srebrno priznanje OF in srebrno plaketo občine Kamnik, mu seveda niso mogla poplačati vsega, kar je Vinko dal našemu mlademu rodu, in vsega, kar je storil za našega preprostega človeka in delavca. Vsi, ki smo ga poznali in dolga leta sodelovali z njim, bomo pogrešali njegov human odnos do sočloveka, tudi ko je šlo za reševanje najbolj občutljivih življenjskih vprašanj. Zato mu ob slovesu lahko iskreno rečemo: Hvala Ti, Vinko. FRANC SVETELJ Občinski svet ZSS Kamnik in Občinska raziskovalna skupnost Kamnik objavljata RAZPIS O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ ZA INOVACIJE V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1988 i. Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Kamnik, ki so v letu 1988 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). 2. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo: - komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD oz. DO, - delavski svet TOZD ali DO, - družbeno-politične organizacije, - društva DIATI, - strokovna društva in - posamezniki. Za nagrade se lahko prijavijo tudi inovatorji sami. 3. Prijava v pisni obliki mora vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - opis ali risbo prijavljene inovacije, - podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, vpliv na delovne pogoje, - pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, - dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bosta Občinska raziskovalna skupnost Kamnik in Občinski svet ZSS Kamnik podelila denarne nagrade s plaketami in nagrade s priznanji najboljšim inovatorjem v letu 1988. 5. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik do 15. marca 1989. 6. Nagrajenci bodo objavljeni v Kamniškem občanu. Nagrade in priznanja bodo podeljene ob praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati na sedežu Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik, tel. št. 831-513 ali na Občinskem svetu ZSS Kamnik, Titov trg 1, tel. št. 831-316. Predsednik skupščine Predsednik OS ZSS občinske raziskovalne skupnosti: Kamnik: Andrej VOZEL Tone ISTENIČ SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Tudi letos bodo podeljeni SREBRNI ZNAKI IZ SLOVENIJE delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti- zveze sindikatov. ZATO NAJ OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSS DO 15. MARCA POSREDUJEJO OBČINSKEMU SVETU ZSS KAMNIK PREDLOGE ZA DELAVCE, KI NAJ BI PREJELI TO DRUŽBENO PRIZNANJE. K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka ZS Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZS Slovenije. Odbor za organizacijsko kadrovske zadeve pri OS ZSS Kamnik bo upošteval le predloge, ki bodo posredovani pravočasno. Srebrni znaki ZSS bodo tudi tokrat podeljeni ob 1. maju na tradicionalnem srečanju delavcev v Kamniški Bistrici. Občinski svet ZSS Kamnik KAMNIŠKI OBČAN / 30. JANUARJA 1989 Kulturni dom v Šmarci še vedno ne služi svojemu namenu Pred leti smo slovesno odprli prenovljen in posodobljen kulturni dom r Šmarci. Vanj je bilo vloženega veliko denarja, pa tudi veliko prostovoljnih delovnih ur krajanov. V tem kulturnem domu so dobili prostore poleg gasilcev in krajevne skupnosti še knjižnica, otroški vrtec, glasbena šola in drugi. Pridobili so tri stanovanja, precej veliko večnamensko dvorano in prostore za civilno zaščito. Skratka, dom je postal središče vsega življenja v krajevni skupnosti Šmarca in vseh tistih, ki so pripravljeni zagrabiti za konkretno delo. Tako so nam povedali France Pucelj, predsednik sveta KS, Henrik Župančič, predsednik skupščine KS in Edo Skok, član sveta KS in drugih organizacij. Če smo v uvodu rekli, da so v kulturnem domu dobili svoje prostore vsi našteti uporabniki, potem to ni čisto res za vse. Zakaj? Otroški vrtec V lepih in primernih prostorih, namenjenih otroškemu vrtcu, sedaj domuje le mala šola, medtem ko otroški vrtec nikakor ne more začeti z delom zaradi številnih zapletov z uporabnim dovoljenjem. V resnično lepih prostorih bi dneve lahko preživljalo okrog 30 otrok, ki jih morajo starši v varstvo voziti na Duplico, Kamnik ozirma iščejo drugačne rešitve, pri tem pa se hudujejo. Za otroški vrtec so porabili veliko denarja, predvsem iz samoprispevka. Krajani po besedah sogovornikov menijo, da bi po triletnem zastoju otroški vrtec vendarle lahko odprli. Občinski organi bi morali upoštevati zahteve krajanov in ta problem čim prej rešiti, sicer bo družbena škoda velika. Prostori za otroški vrtec so v celoti opremljeni in prilagojeni, a rešitev se vedno bolj odlaga in čaka v nedogled; vprašanje je, kdo bo končno presekal ta gordijski vozel. Krajevna skupnost Šmarca nima odprtega samo tega problema, še več jih je, ki jih motijo in pasivizirajo krajane. Telefonija Sredstva krajevnega samoprispevka želijo zaradi strahovite inflacije gospodarno uporabljati. Precej denarja so združili za pošto oziroma napeljavo telefonije. Menijo, da bi vložena sredstva KS in sredstva krajanov, bodočih' telefonskih naročnikov, morali takoj porabiti za nakup materiala, saj cene vrtoglavo rastejo in bo kasnejše opremljanje telefonske mreže vse dražja. Želijo, da °i jih pristojni o zbranih sredstvih podrobno informirali. Javna razsvetljava V KS Šmarca javna razsvetlja-va še ni popolnoma zaključena, r* programu imajo še nekatere dopolnitve, pa jih ne morejo uresničiti, saj komunalno podjetje ne daje odgovorov na njihove predloge. Prehod čez cesto Pri železniškem postajališču v Šmarci Ta prehod bi morali primerno označiti, saj pretijo nesreče. Na jstem kraju sta avtobusna in železniška postaja. V KS z odgovorom cestnih organov niso zado-v°ljni, saj rešitve, ki jih v Šmarci Predlagajo, drugod že obstajajo, zato pričakujejo, da bi se morali °°'j zavzeti tudi občinski strokovni organi. Športni park »Virtus« Krajevna skupnost je sofinancirala gradnjo tega športnega Parka in je ponosna na objekt, ki služi vedno več uporabnikom občine Kamnik, predvsem južnega dela. Zaradi množične uporabe tega športnega parka se je izredno povečal tudi promet, in ljudje, ki stanujejo ob cesti, se vprašuje-J°. ali se ne bo zgodila težka nesreča. Marsikateri voznik ne upošteva nobenih pravil. Krajani Predlagajo primerno prometno ureditev in namestitev ustreznejše signalizacije. Večnamenska dvorana v kulturnem domu Z dvorano gospodarijo domači gasilci, sprejme lahko tudi do 150 ljudi. V njej so kulturne, športne, zabavne in druge prireditve, kakor tudi zbori krajanov in druge množične prireditve. Dvorana ima nadvse ugodne pogoje za delo, še zlasti pozimi, ko je vedno ogrevana. Vsi, ki bi želeli uporabljati dvorano, se morajo le pravočasno dogovoriti. Konec lanskega leta so v tej dvorani organizirali dedka Mraza za Menino, za TOZD Donit in za krajevne potrebe, toda prostih terminov je še kar precej. Sodelovanje z Menino Sodelovanje z Menino je zelo dobro, zaradi neposredne bližine pa Menina tudi ogreva kulturni dom. Stroške pokriva Menina kot njihov delež pri razvoju KS. Vodstvo KS je s takim sodelovanjem in odnosom zelo zadovoljno in upa, da bo tako razumevanje tudi v prihodnje. • Druga vprašanja V teku je akcija za pridobitev načrtov-projektov za vodovod in kanalizacijo; nekateri so že izdelani, čakajo materialnih možnosti, da se lotijo realizacije. V naslednjem obdobju bi želeli rešiti ta in druga vprašanja, sredstva bi prispevala KS, del pa bi morali poleg krajanov prispevati tudi drugi. Želijo vpogled v razvojno mrežo telefonije za to območje. Po predvidevanju KS bo v bližnji prihodnosti potrebnih vsaj 500 priključkov. Če bi poznali načrte, bi z gradnjo telefonske mreže že pričeli. Upajo, da jim bodo odgovorne službe dale zadovoljive odgovore oziroma jih seznanile z bodočim razvojem telefonije v KS Šmarca. V KS Šmarca imajo veliko volje in pripravljenosti, moti pa jih počasnost nekaterih dejvnikov, kar vsekakor vpliva na kvaliteto odločanja in gospodarjenja ter na razpoloženje krajanov. To se spričo zapletov in po njihovem mnenju neupravičenem zavlačevanju krha, zato KS meni, da ima vso pravico zahtevati, da se postavljena vprašanja hitreje in temeljito proučijo in rešijo. STANE SIMŠIČ Izboljšave na Poti spominov N0B Pot spominov NOB občine Kamnik je deležna vse več pozornosti in tudi obiskov. Julija lani smo pospremili prve pohod-nike na to pot. V tem času so se pokazali nekateri problemi in predlogi za odpravo slabosti, zlasti označevanju poti, pripombe glede žigov, podeljevanje značk in podobno. Komisija za razvijanje in utrjevanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV v Kamniku se je 17. januarja sestala in proučila vse pripombe. Sprejela je več odločitev, ki naj bi vplivale na počutje pohodnikov, na večjo udeležbo ljudi, zlasti mladine in da bi čim prej dosegli smotre, ki so bili načrtovani. Najbolj številne so bile naslednje pripombe: Slabo oziroma pomanjkljivo označevanje poti — markacije Komisija je sklenila, da je treba celotno pot ponovno prehoditi in pomanjkljivosti takoj odpraviti. Za realizacijo tega so bili določeni nekateri člani občinskega odbora ZZB NOV. Na vprašanje označevanja poti se navezuje tudi nasilno odstranjevanje markacij. Taki primeri so bili na območju Rudnika. Komisija meni, da je treba v vseh primerih ukrepati v skladu z občinskimi odloki. Pojavov odstranjevanja markacij (zvezdice) je bilo nekaj tudi ha drugih območjih. Člani komisije šo menili, da ni prav, ker še ni bilo ukrepov, čeprav so nekateri povzročitelji že skoraj znani. Žigi Pohodniki ne morejo povsod dobiti žigov, predvsem v privatnih gostinskih obratih, ker so ti mnogokrat zaprti. Povsod tam, kjer so žigi nedosegljivi, bo te treba vzidati tako, da bo vsak pohodnik prišel do njih, ne glede na dan ali čas pohoda. Podeljevanje značk Komisija je razpravljala o podeljevanju značk pohodnikom, ki so prehodili celo pot. Iskala bo možnosti, da bo podeljevanje organizirano bolj slovesno ob raznih jubilejih. Avtobusni vozni redi Pomanjkanje avtobusnih voznih redov predstavlja za pohod-nike poseben problem. Pohodniki predlagajo, da bi bili vozni redi razobešeni na vseh avtobusnih postajah oziroma postajališčih. To vprašanje bo posredovano prevozniškemu podjetju Integral s priporočilom da to store tudi v korist ostalih potnikov. Udeležba na pohodih Občinski odbor ZZB NOV Kamnik je šolam ponudil večje število Dnevnikov, brezplačno, z željo, da bi v program prostih aktivnosti vključili tudi pohode po Poti spominov. Vse šole do danes še niso dvignile podarjenih Dnevnikov. Da bi povečali zanimanje za to pot; bo komisija Organizirala pogovore z odgovornimi predstavniki šol. ■ ■ Pogovor na Komisiji za razvijanje in utrjevanje tradicij NOB je navrgel še nekatera druga vprašanja, ki jih bo komisija poskušala rešiti. Mednje spadajo pogovori ob spomenikih, potek trase, ki ni vedno skladen s kartami itd. Ugotovljeno je bilo, da je na celotni poti prijaznost ljudi velika. Veseli so vseh pohodnikov. Tudi sicer je pot Spominov NOB lepo speljana in primerna za mlajše in starejše. Z drugačno aktivnostjo in organizacijo bo mogoče povečati število pohodnikov. Tudi javnost še ni zadovoljivo seznanjena, zato bi o poti veljalo pisati tudi v drugih glasilih. Na vprašanje nekaterih pohodnikov, ki večkrat obiskujejo pot, komisija sporoča, da k mogoče nabaviti samo Vodnik Torez geografske karte, za ceno 2.500 din. Prepričani smo, da bo z odpravljanjem oziroma upoštevanjem utemeljenih pripomb, pisno ali ustno nasloveljenih na občinski odbor ZZB NOV Kamnik, položaj v marsičem ugodnejši in da bodo pohodniki ob zaključku poti zadovolnejši. Skupina pohodnikov pred spomenikom NOB STANE SIMŠIČ Spominska plošča /0hU\ zaslužr^mu ^ Kamničaou \*/ Letos mineva sto let./ocTKfFjc Josip Nikolaj-Sadnikar v kamni škem okraju organiziral prvo rrio ■ derno veterinarsko službo. Josip Nikolaj-Sadnikar se j> rodil 1863. leta, umrl pa je let 1952. Izšel je iz prve generacije. ki je veterino študirala na Duna ju, in je bil tako prvi fakultetne izobražen veterinar v našem oko lju. Prav Slovenci z omenjeno izobrazbo so organizirali veterinarsko službo v naši deželi. Prvega avgusta letos bo minilo sto let, kar je Josip Nikolaj-Sadnikar prišel v Kamnik in v okraju, kamor so spadale tudi Domžale in ybc(i-ce, organiziral veterinarsko službo. Veterinarski zavod Ka^inik-Domžale bo tako 28. julija .letos pripravil slovesnost ob 100-le(rii ci veterinarske službe na našem območju, skupaj s Kulturno skupnostjo in Turističnim društvom Kamnik pa-tudi odkritje spominske plošče prvemu veterinarju na Kamniškem, Josm.Nikolaj-Sadnikar pa je zasluž«v'$e zaradi' nečesa. Leta 1893 je v Kamniku ustanovil zasebno zbirko starin z imenom Muzej Sadnikar. Ta zbirka je nosila pomembno kulturno poslanstvo kamniškega območja vse do leta 1964, ko je Kulturna skupnost Kamnik prevzela mestni muzej. Del Sadriikarjeve zbirke je še vedno v tem muzeju. Josip Nikolaj-Sadnikar je leta 1937 dobil tudi naziv častnega meščana Kamnika. Vse omenjene, pa tudi mnoge druge zasluge tega Kamničana so bile povod, da so se v Turističnem društvu odločili za postavitev spominske plošče R. g. Nabiralna akcija za spominsko ploščo Zavedamo se, da je gospodarska kriza velika, vendar kulturna dejavnost ne sme zamreti. Pripravljalni odbor za postavitev spominske plošče Josipu Nikola-ju-Sadnikarju prosi ustanove, tovarne in posameznike, da pošljejo denarne prispevke za ploščo na Turistično društvo Kamnik ali na žiro račun 50140-678-57135. S skupno pomočjo bo akcija zagotovo uspela! Pripravljalni odbor za ploščo pri TD Kamnik Lep nasmeh pomeni več od lepe obleke Da bi se lahko sproščeno za-smejali, moramo marsikaj narediti tudi sami. S tem mislimo predvsem na redno obiskovanje zobozdravnika. Ker pa nimajo vsi sreče, da bi imeli zobe lepo v vrsti »kot so hiše v Trsti«, mora poseči vmes tudi ortodont. Do njega pa se pride s priporočilom zobozdravnika, še večjo vlogo pri pravočasnem »ravnanju zob« pa imajo gotovo tudi starši, ki najlažje spremljajo rast zob svojih otrok. Pred desetimi leti in prej so morali kamniški otroci hoditi k ortodontu v Domžale in tudi v Ljubljano, čakalna doba je bila od tri do štiri leta. Ker pa se je pokazalo, da je v Kamniku kar dovolj otrok - približno 8000 - kar osemdeset odstotkov vseh pa ima napake na zobovju (od tega pa jih je kar polovico treba zdraviti), so se tudi v kamniškem zdravstvenem domu odločili za to vrsto zdravljenja usposobiti svoje strokovnjake. Konec sedemdesetih let so tako poslali na specializacijo zobozdravnika dr. Janeza Bogataja in zobnega tehnika Milana Jerasa; tako v Kamniku ortodontska amublanta obstaja že od leta 1978. O njenem delu in uspehih zdravljenja na tem področju smo se pogovarjali z »očetom« kamniške ortodonti-je, dr. Janezom Bogatajem. »Otroci začno obiskovati našo ordinacijo pri osmih, devetih letih in hodijo k nam, dokler jim ne zrastejo sedmice (do 14., 15 leta). Zapozneli primeri, kot jim lahko rečemo, pa pridejo k nam tudi še pri petnajstih letih,« nam je pripovedoval ortodont, ki spremlja to področje zobozdravstva v Kamniku že deset let. Pogovarjava se v njegovem kabinetu ob ordinaciji - med samim »zobovjem«. V ortodontski ambulanti namreč hranijo v arhivu vse odlitke zob oziroma kar celih čeljusti. Moram priznati, da so prvi hip videti kar malo grozljivo. Dr. Janez Bogataj je povedal, da pri otrocih med zdravljenjem naredijo vsaj dva, tri, ali tudi več odlitkov čeljusti in tako po obliki in razvrstitvi! Otroci, pa tudi starši seveda, na ta način lahko vidijo napredek. »Otroci k meni, moram priznati, kar radi hodijo. Verjetno se ni treba spraševati zakaj - sem namreč zobozdravnik, ki »ne boli«. To pa je že nekaj. Poudariti pa moram, daje zdravljenje precej odvisno tudi od sodelleovanja staršev. Zato vsem, staršem in otrokom, pripravimo pred začetkom zdravljenja posebna predavanja, kjer jih seznanimo s potekom in postopki zdravljenja. Razložimo jim, daje zdravljenje dolgotrajno - nekateri namreč pričakujejo vidne rezultate že v nekaj mesecih in če teh ni, kaj radi zavržejo zobni aparat. Uspeh zdravljenja je ob tesnem sodelovanju s starši torej še večji. Pomembno je tudi, da imajo otroci dober zgled pri starših, predvsem kar zadeva redno higieno zob.« Naloga ortodontije je zdravljenje vseh nepravilnosti posameznih zob, zobnih skupin, zobnih lokov in odnosov ene čeljusti do druge, je razložil ortodont dr. Janez Bogataj. Ob tem ni pozabil omeniti, da poleg njega od vsega začetka v ortodontski ambulanti dela tudi zobna asistentka Vera Štajner, nekaj let pa tudi zobni tehnik Jure Avpič. V začetku je bila čakalna doba v kamniški ortodontski ambulanti približno dve leti. V zadnjem obdobju čakalne dobe skoraj ni več. Vsi otroci so pregledani in razvrščeni v opazovalno skupino ali v skupino aktivnega zdravljenja. Kot je poudaril dr. Janez Bogataj, je v Kamniku ena najkrajših čakalnih dob. To pa je seveda največkrat odvisno prav od organizacije dela in ta je v Kamniku več kot dobra. Otroke z aparati naročajo na preglede enkrat do dvakrat mesečno. Delavni čas je izmenski, da starši v vsakem primeru lahko spremljajo otroka v ambulanto »Glavni namen ortodontskih posegov je prav gotovo zdravstveni, omogočiti pravilno dihanje, normalno grizenje in govorjenje. Lepota je šele sekundarnega pomena. Seveda pa so uspehi možni le, če otrok aparat redno nosi. Že na predavanjih povemo, da bodo morali aparat plačati sa- mi, če ga bodo predčasno poškodovali. Trenutno stane celotni zboni aparat okrog 450.000 dinarjev. V današnjih kriznih časih, ko denarja primanjkuje tudi v zdravstvu, bi marsikdo lahko razmišljal o morebitni ukinitvi ortodontije, češ, saj to je sama kozmetika. P'a ni res! Otroci z »nametanimi« zborni so precej zavite osebnosti; ko jim zobe uredimo, so ponovno sproščeni. In če vemo, kako sta telo in duševnost človeka povezana, potem nam je jasno, da gre predvsem za zdravje.« Dr. Janez Bogataj je še pripomnil, da te na specializaciji sicer veliko naučijo, vsega pa prav gotovo ne. Največ da praksa, predvsem spremljanje celotnega obdobja zdravljenja (ki lahko traja na primer od 6. do 14. leta), ko nastajajo predvidene, pa tudi nepredvidljive spremembe. Naloga ortodonta je vključevati se v naravni razvoj, sodelovati z njim v pozitivni smeri in mu preprečevati vse vrste anomalije. »Če ujameš pravi trenutek (tega pa ti ne pokažejo v nobeni knjigi!), če ujameš naravo, je laže!« je v zanosu pripovedoval Janez Bogataj. O ciljih te zobozdravstvene vede pa poudaril, da mora ortodontija obstajati in se razvijati tudi naprej. Prizadevati si moramo, da bomo tudi pri nas čimprej začeli zdraviti s fiksnimi zobnimi aparati, saj je ta način bolj nadzorovan. Trenutno ima- mo pri nas namreč snemne aparate. Nekateri goljufajo sebe in ortodonte s tem, da aparat sne-mejo, ker jim ga je »nerodno« nositi, ali pa to naredijo iz kakršnihkoli drugih vzrokov. Če pa je otrok priden, se da zob premakniti marsikam, je še povedal dr. Janez Bogataj. Ob koncu zapišemo le: ne bi verjel, če ne bi videl! (mavčnih odlitkov zobovja pred in po zdravljenju, seveda). ROMANA GRČAR Uspešno instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Naslov v uredništvu. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. VVO »Anton Medved«, Kamnik, Kidričeva 23 OBVESTILO STARŠEM! Vse starše obveščamo, da bomo v mesecu februarju odprli novo enoto v Nev- Ijah. Vse informacije dobite na UPRAVI VVO, Kidričeva 23. 3 Soba otroškega vrtca KAMNIŠKI OBČAN / 30. JANUARJA 1989 Odmevi, polemike, kritična mnenja... (Kamniška) Bistrica in Laze v Tuhinjski dolini? Vprašali boste, kaj imata ti dve imeni skupnega, da smo jih zapisali v naslov. Imata. In sicer to, da sta bili obe v »sredstvih javnega obveščanja« nedavno tega nepravilno uporabljeni. V zapisu Ivana Sivca o knjigi Staneta Stražarja »Ob bregovih Bistrice« (objavljenem konec lanskega leta v Kamniškem občanu in domžalskem Občinskem poročevalcu), smo lahko prebrali, da so v knjigi opisani kraji in ljudje ob Bistrici. Niti enkrat se pisec ni zmotil, da bi zapisal pravilno zemljepisno ime reke Kamniška Bistrica. Ker knjiga vsebuje obsežne zapise o posameznih krajih in ljudeh s pravimi imeni, bi bilo prav, da bi se pravo ime pojavilo tudi v naslovu knjige. Drug podoben spodrsljaj smo lahko videli in slišali v televizijski oddaji Moja krajevna skupnost, na TV Ljubljana 18. 1. 1989. V časopisnih napovedih oddaje in v »glavi« oddaje smo lahko prebrali, da bo beseda tekla o Krajevni skupnosti Laze v Tuhinjski dolini. To pa ni res. Kar smo videli, je bila Krajevna skupnost Tuhinj. Zaenkrat še nismo bili obveščeni, da bi ta krajevna skupnost spremenila svoje ime. To seveda tudi ne gre tako preprosto. O tem morajo odločiti občani s spremembo statuta krajevne skupnosti. Kaže pa, da so se nastopajoči finkcionarji KS Tuhinj z novim imenom kar strinjali. F. S. Kako vrniti sijaj? Problemov in zanimivosti iz življenja naše občine je toliko, da bi bilo verjetno res najbolje, če bi po vzoru severnega soseda gospoda Guggenbergerja, celovškega župana, imel kar stalno rubriko v Kamniškem občanu. No jat, pa bo šlo tudi takole, sicer bo znani tovariš TV Kamnik res razpisal nagrado za prinesitelja številke Kamniškega občana, v kateri he bo niti ene fotografije kakšnega predsednika. Pred kratkim je OK SZDL organizirala javno tribuno o dveh ureditvenih načrtih, ki sta prav gotovo izjemnega pomena za nadaljnje življenje prebivalcev mestnega jedra, ureditveni načrt Malega gradu in ureditveni načrt Titovega trga. Ne mislim ponavljati že zapisanega, temveč želim opozoriti na nekatera vprašanja, ki se mi ob tem zastavljajo. Zakaj je krajevna samouprava prav v moji krajevni skupnosti, to je krajevni skupnosti Center, najbolj na psu? Zakaj so bile od enajstih potrebnih sklicane le tri seje delegacije za zbor krajevnih skupnosti? Alije res večini krajanov vseeno, kako bo tekel promet, kaj bo na Zapričah, kako se bodo širile Žale, kaj bomo počeli v starem delu mesta in kako izgleda nekdanji ponos turistične ponudbe Kranjske, mesto Kamnik z okolico. Po eni strani kritiziramo vse vprek, da pa bi v teh časih, ko je res mogoče marsikaj premakniti, kdo kaj storil za svoj kraj - razen seveda če je osebno prizadet in pa peščice zanesenjakov - ne, to pa ne gre. In ne samo da ne gre, še polena si radi mečemo pod noge. Nisem proti kritiki, sem pa proti kritizerstvu in etiketiranju. Če nekdo misli drugače in če je na svojo nesrečo še na občini v službi, ni nujno, da je k oblikovanju njegovega mnenja pripomogla modra ovojnica. Morda bo kdo rekel, da pretiravam, vendar moram temu takoj povedati, da sem bil ob obljubi molčečnosti že večkrat dobrohotno obveščen, da je pri tej in tej odločitvi pomagalo prav to. Umazati človeku ime, nič lažjega, zlasti zadnje čase, če gre za kakšnega »bolj pri koritu«. Oprati ga, ne za to pa še nikjer na svetu niso iznašli zadovoljivega sredstva. Zato predlagam, da te naše uprave ne blatimo, temveč da jo brusimo, in pomagal bom v prvih vrstah. V planske akte smo zapisali, da bomo poleg drobnega gospodarstva in kmetijstva zlasti pospeševali turizem. Vesel bom, če me bo kdorkoli poučil, kako se lahko »gremo turizem« brez pestre gostinske ponudbe. V naši občini pa je »cel hudič«, če se v soseščini nekdo odloči odpreti lokal. Vsi vemo, da pijancev ne »proizvajajo« gostilne, temveč beda, materialna ali duhovna. Doktor Sadnikar, ki ljubiteljsko proučuje kamniško zgodovino, vepovedMi, da še dolgo ne bomo ujeli starih časov, kar se gostiln na število prebivalcev tiče. Sicer pa poglejmo na senčno stran Alp, kjer človek ob precej večjem številu bistrojev, bifejev, gostiln in podobnih hramov veselja vidi precej manj klientele, zlasti tiste z najdražjimi nosovi. Da ne bo pomote, nisem zato, da bi občino spremenili v eno samo veselico in ob tem morda izpolnili še tiho željo Temnemu valčku, vendar sem in tja bo pa še treba odpreti kakšen lokal, če bomo hoteli dvigniti raven naše gostinske ponudbe. Večjih bo odprtih na novo, višje bodo lahko kakovostne zahteve. Seveda pa si bom ob tem tudi sam prizadeval, da bodo postopki zakoniti, javni in še vse ostalo, kar v odprti, demokratični družbi, sodi zraven. Ob tem se moram dotakniti zadeve s pizzerijo na Sadnikarje-vi ulici. Iz članka v Delu bi nepoučeni lahko celo sklepal, da sem glavni krivec za preureditev tega objekta v pizzerijo. No, soseda Peterlinova »Vesta«, da je bil to nekdo drug iz občine, ki se z investitorko še od prej pozna. Če postopek oddaje poslovnega prostora ni bil zakonit, potem ga bo treba razveljaviti. Ne moremo pa puščati objektov zobu časa samo zato, ker nekdo meni, da predvidena dejavnost za investitorja ne bo donosna, ali da takšna dejavnost pač ne sodi tja in podobno. Tudi pri takšnih zadevah se moramo učiti demokracije. Zato naj velja moč argumentov in ne argument moči, za obe strani seveda. Tako kot krajani na javni tribuni si tudi sam želim, da bi v staro mestno jedro prišli tudi drugi obrtniki. Idealno bi seveda bilo, če bi imeli ra vno pra v frizerjev, krojačev, čevljarjev, urarjev in drugih mojstrov, vendar se bojim, da bo to precej trd oreh za naš izvršni svet in SKG. Doba komandiranja z vrha je mimo, trg pa je včasih zelo krut in v Kamniku ugotavljamo, da takšnih, ki bi jih želeli, kljub različnim ugodnostim, ni. Za vse to pa si velja prizadevati le, če si to krajani želijo. In dokler je tako napisano v planskih aktih in dokler tega ni nihče po zakoniti poti niti poskušal spremeniti, moram verjeti, da smo za razvoj turizma pripravljeni žrtvovati tudi del svojega sedanjega spokojnega miru. Kaj pa si jaz želim ? Čisto in urejeno, zeleno in cvetoče mesto, polno kvalitetnih kulturnih prireditev. Z veliko oken in balkonov že vise rože in prepričan sem, da jih bo še več. Po odstranitvi divjega smetišča ob Poti na Poljane, se je ponovno spozabil le še en pacek in tja zavalil star boben. Torej, velja se truditi, zato pomagajte in bodite zraven! Maks Lavrinc predsednik SO Obvestilo Obveščamo kmete, ki so pokojninsko-invalid-sko zavarovani kot združeni kmetje v Kmetijski zadrugi Emona Domžale, da lahko v času od 1. 1. 1989 do 31. 3. 1989 spremenijo zavarovalni razred. Zavarovalni razred lahko spremenite na Koščevi 2, Domžale - v uradnih dnevih ponedeljek, sreda, petek od 7. do 14. ure. Dušan Lipovec: Slovenska pokrajina, tempera, 1988 Dušan Lipovec razstavlja v Stolovem Interieru Od petka, 27. januarja dalje je v Stolovem Interieru na Duplici na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika. Predstavljenih je okrog petdeset del manjšega formata, akvareli, gvaši in tempere, ki so nastali v zadnjih dveh letih, predvsem v letu 1988. To so predvsem izseki iz krajine iz bližnje in daljne okolice v razponu od realističnih odslikav pejsaža, preko barvnih in kompozicijskih redukcij v sliki, pa vse do meje abstraktnega slikarstva. Dušan Lipovec je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Istega leta je bil na študijskem izpopolnjevanju v Kanadi (Montreal). Do sedaj je imel okrog petdeset samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih doma in v tujini. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko, je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Slovenskega društva likovnih kritikov, je v svobodnem poklicu. Osemnajstič - srečno Uspešno instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Naslov v uredništvu. Malo je koncertov, ki bi vzbujali pri poslušalcih toliko zanimanja kot novoletni. Verjetno prav zaradi tradicije, saj je bil pretekli že osemanjsti po vrsti. Poslušalci so v ponedeljek, 26. decembra napolnili kamniško dvorano do zadnjega kotička. Čeprav dvorana oziroma oder ni najbolj primeren za take nastope, je ob solidnem ozvočenju nudila poslušalcem prijeten prostor za vsakoletni novoletni simfonični koncert domažalsko - kamniškega orkestra, popestrenega s solisti, dekliškim tercetom in mešanima pevskima zboroma Cantemus iz Kamnika in »Svoboda« iz Mengša. V novoletno vzdušje nas je popeljala uvertura Netopir Johanna Straussa. Brez del iz njegovega opusa si skoraj ne predstavljamo tovrstnih koncertov. Sicer je bila za amaterske glasbenike nekoli-kanj trd oreh, ki pa so ga z veliko zavzetosti le štrli. Nekoliko lirično obarvam prvi del koncerta je še podčrtal povezovalec Tone Ftičar. Kljub obolelosti je s svojim izdelanim nastopom in kulti-' viranostjo glasu premagal težave prehlada in prijetno dopolnil novoletni spored. Velika popestritev koncerta je bil tudi dekliški tercet (Mateja Arnež, Katarina Habe in Marija Pirnat); v prvem delu s tremi skladbami Georga Gershwina, v drugem pa v finalu Mozartove Čarobne piščali, kjer je zvonkost in zlitost glasov ter čistost intonacije prišla še posebej do izraza. Poleg vokalnih solistov sta se predstavila tudi solista orkestra; klarinetist Zoran Potačan, s sicer majhnim solističnim delom, ki ga je zaigral temperamentno in z veliko »swinga« (Gershwin) in koncertni mojste/ orkestra (že od ustanovitve dalje) Branka Bečaj. Slednja nam je s kultiviranim, lepim violinskim tonom izvedla Meditacijo iz opere Thais Julesa Massneta. Prvi del sta zaključila ob orkestru še oba mešana zbora s popularnima zboroma iz oper Prodana nevesta (B. Smetana) in Car-men (G. Bizet). Nič manj ni ogrel publike drugi del koncerta. Po uvodnem venč-ku valčkov iz operete Cigan baron Johanna Staraussa in finalnemu delu Mozartove Čarobne piščali, sta se nam predstavila vokalna solista. Norina Radovan je navdušila z bogastvom koloraturnega soprana v ariji Adele iz operete Netopir. Majhne ritmične netočnosti je docela zakrila svežina in polnost njenega glasu do najvišjih tonov. Tenorist Marjan Trček je zapel po uverturi iz Dežele smehljaja arijo Tvoj sem iz dna srca Franza Leharja. Prijetna barva njegovega liričnega tenorja je navdušila kamniško občinstvo, posebej ljubitelje operetne glasbe. Da na novoletnih koncertih ne bi izostalo delo iz slovenske glasbene zakladnice, je dirigent, oblikovalec programa in duša koncertov Tomaž Habe izbral odlomek iz spevoigre »Rokov-njači« Viktorja Parme. Solistki Norini Radovan sta se pridružila še oba zbora in temperamentno so družno zapeli: »kako bi duša ne drhtela, kako bi glas ne pel nam vnet.« Da se koncert izteka, nas je opozorila tradicionalna Haydno-va »Ura« (odlomek iz simfonije) in Verdijeva Napitnica z obema solistoma, zboroma »Cantemus« (zborovodja Janez Klobčar) in »Svoboda« Mengeš (zborovodja Matevž Gorišič) ter simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik. Obisk in navdušenje poslušalcev v dvorani nam dokazuje, da je del take usmeritve dela Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik na pravem mestu (saj včasih celo presega amatersko raven) in zasluži še nadaljnjo podporo organizatorjev Novoletnih koncertov. Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik in Domžale. T. H. Ob 90-letnici Drobci iz zgodovine kamniškega Pihalnega orkestra j Pobude prizadevnih posameznikov, da bi kamniška godba spet organizirano zaživela, so se začele uresničevati leta 1972, ko je bila pri Glasbeni šoli Kamnik v okviru oddelka trobil in pihal ustanovljena godbena sekcija. Začetki so bili skromni, kajti spet je bilo treba »orati ledino«, se znajti, improvizirati, prepričevati, predvsem pa imeti veliko potrpljenja. Pri tem je vsekakor potrebno poudariti naklonjenost in razumevanje vodstva šole ter veliko požrtvovalnost pedagogov, zlasti Egona Zafreda in Antona Mehleta; slednji je postal tudi kapelnik Godbene sekcije. V novi godbi so bili skoraj izključno mladi, začetniki, brez tovrstnih izkušenj. Na povabilo nekdanjim starejšim članom, naj se jim pridružijo, so se resno odzvali le Johan Nogršek, Ciril Kranjec, Jože Bručan, Ernest Kvar-tič, Rudi Vidic in Lado Ajtnik, v veliki organizacijsko pomoč pa sta bila Božo Matičič in Franc Perčič. Neurejen status novo ustanov- ljene godbe, ki se je v relativno kratkem času štirih let prav presenetljivo okrepila, je seveda zahteval ustrezno organizacijsko rešitev. Do te je prišlo leta 1976, ko se je godba preimenovala v Pihalni orkester in postala samostojna sekcija DKD Solidarnost Kamnik. V tem času je taktirko vodil Januš Rasiewicz, s sezono 1978/ 79 pa je to mesto prevzel Lean-der Pegan. Pod njegovim vodstvom je orekster doživel pravi razcvet, saj je Pegan ob kapelni-škem opravljal tudi pedagoško delo za večje število učencev in dijakov, zlasti za tiste instrumente, ki jih v glasbeni šoli niso imeli v programu. Večina članov, ki so se v orkester vključevali na novo, je pri učitelju in dirigentu Peganu naredila prve glasbene korake, mnogi od njih pa so se kasneje vključili v redno šolanje na Glasbeni šoli. Od leta 1978 je kamniški Pihalni orkester prisoten tako rekoč na vseh pomembnejših priredit- vah najrazličnejših značajev, proslavah, paradah, spominskih slavnostih in srečanjih itd., v domači občini, vsako leto pa (je) pripravi(l) tudi vrsto samostojnih nastopov in koncertov. Ponovno je začel sodelovati z ostalimi godbami v regiji, na revijah, tekmovanjih in drugih srečanjih. Ko je leta 1983 Leander Pegan zaradi bolezni moral prenehati z vodenjem orkestra, je to vlogo (spet) prevzel Ernest Kvartič: bil je namreč že vrsto let namestnik kapelnika, že dotlej pa je večkrat zapolnjeval vrzeli, ki so se pojavljale ob menjavah strokovnih vodij. V sezoni 1984/85 je ponovno prišlo do menjave, saj je vodstvo orkestra prevzel Emil Spruk, glasbenik, ki je tako rekoč izšel iz vrst tega ansambla. Po dobrem letu in pol, kolikor je opravljal to nalogo, je moral na odsluženje vojaškega roka in strokovni vodja je bil spet zamenjan: skoraj dve leti je bil na tem mestu Karel Leskovec iz Domžal. Menjav v vodstvu pa s tem še ni bilo konec: v sezoni 1987/88 je dirigentsko taktirko Pihalnega orek-stra DKD Solidarnost Kamnik prevzel dotedanji kapelnik Mengeške godbe Franc Lipičnik, sicer tudi ravnatelj .kamniške glasbene šole. Čeprav je ob devetdesetleti zgodovini za godbo dvanajst let kratka doba, je bilo v tem času njeno delovanje zelo pestro in razgibano. V svoje vrste je pritegnila veliko mladih članov, ki so sicer radi prihajali, žal pa tudi odhajali: ko so izpolnili zahteve za vstop v orkester (primerno obvladali instrument), so nekateri sodelovali le nekaj mesecev, drugi več let. Za mnoge je namreč pomenil začetek samostojne življenjske poti vsaj začasno prekinitev sodelovanja v orkestru, zato je bil od njegovega ponovnega zaživetja sem osip članstva izredno velik: danes namreč število aktivnih orkestrašev predstavlja komaj tretjino vseh, ki so bili od leta 1972 usposobljeni kot godbeniki. Žal pa so vrzeli nastajale tudi zato, ker se je v tem času nekaterim iztekla življenjska pot. Z žalnimi skladbami so se člani orkestra tako poslovili od kolegov, vzornikov, učiteljev, prijateljev in sodelavec Jožeta Bručana, Cirila Kranjca, Mirana Močnika in Leandra Pegana: spošljivo in hvaležno se jih še vedno radi spominjajo. Oblikovanje identitete mladega orkestra so spremljale raznovrstne težave, ki sicer niso bile nič novega, a zato ne nepomembne. Poleg pogostega menjavanja strokovnih vodij so dejavnost zavirali tudi problemi z instrumenti in opremo, pa z uniformami, poseben problem so bili prostori za vaje in druge potrebe orkestra... Glasbena šola, kjer je orkester več kot deset let užival gostoljubje, se je zaradi prostorskih problemov sama znašla v velikih težavah, tako da je bila nujna selitev orkestra pod drugo streho. Toda kam? Ponujalo se je nekaj rešitev, vendar so bile vse samo začasne, no- bena od njih pa popolnoma ustrezna. Vsak korak, ki je pomenil izboljšanje delovnih pogojev, je prinesel veliko veselja in rodil nove moči za delo: uspeh je bil vsak nakup ali zgolj že usposobitev instrumentov, dopolnitev garderobe, največ v tem smislu pa je pomenila preselitev orkestra v prenovljene podstrešne prostore stavbe Veronika v Jap-ljevi ulici v središču Kamnika. To je res zgodovinski dosežek, kajti poleg prostora za vaje in shranjevanje instrumentov je orkestru na voljo tudi prostor za garderobo in notni arhiv. Naključje je naneslo, da je kamniški Pihalni orkester v okviru matičnega društva DKD Solidarnost lastne prostore dobil prav ob jubileju, devetdesetletnici: to ni le uresničitev dolgoletne želje, temveč izpolnitev prepo-trebnega pogoja za uspešno delo nasploh. T. Ftičar (se nadaljuje) KAMNIŠKI OBČAN / 30. JANUARJA 1989 5 Koncert iz naših krajev Kar nekaj domačih specialitet je bilo na mizah ob otvoritvi (potica, kroti, klobase, šunka, vino, drobno pecivo itd.). Tudi svoje tri otroke sta pritegnila k fotografiranju, saj v prihodnosti računata tudi nanje. (Foto: DRAGAN MEJAC). Kmečki turizem v Tunjicah Anica in Janez Kosirnik sta na svoji kmetiji, v Tunjicah 40, ob kros Progi, zadnji dan starega leta odprla vrata kmečkemu turizmu. Sestindvajsetletna Anica je opravila kuharsko-gospodinjski tečaj v Repnjah. Tam je pridobila veliko znanja, ki ji bo koristilo pri delu z gosti. Triintridesetletni Janez se kar sam priučuje in vidi se, kako je 2e vešč strežbe. Sta mlada kmečka delavca in se vseskozi ukvarjata le s kmetovanjem. Njuna kmetija obsega 11 ha obdelovalne zemlje in 11 na gozda. Do sedaj sta pridobivala prihodek v glavnem iz gozda, nekaj pa od živinoreje. Njuna velika želja - ob uspešnem kmetovanjemu voditi tudi kmečki turizem - se jima je uresničila. Zaenkrat gostom nudita, Poleg okusne domače hrane in dobre domače kapljice iz okolice Ajdovščine, dve sobi v zgornjem delu obnovljene hiše. Za hišo je vidna začeta gradnja objekta, v katerem bodo v spodnjih prostorih garaže za kmetijske stroje, nad njimi velika večnamenska dvorana za večje skupine gostov (zaključne družbe, sestanki, ohceti, obletnice •pd.), v zgornjih prostorih pa štiri sobe za goste. Upata, da bosta v prihodnje naletela na več razumevanja in pomoči s strani Hranilno kreditne službe Domžale-Kamnik, saj tega do sedaj ni bilo čutiti. Odpravili so ju z odgovorom, da za turizem pač nimajo denarja. Z lastnim delom in sredstvi se prepočasi napreduje. A kljub temu so rezultati pridnosti in napredka pri Kosirnikovih dobro vidni, saj sta zakonca poleg obnove hiše, pričete gradnje novega objekta, Postavila tudi nov hlev. Še veliko načrtov in zagnanosti je v mladima. Tudi na jahalnega konja sta pomislila in ga nameravata kupiti, čim bo denar zanj. Gostom bi rada ponudila jahalne užitke v prekrasni 'unjiški okolici. Otvoritev kmečkega turizma sta zaupala predsedniku sveta krajevne skupnosti Tunjice, Ivanu Nograšku. Z nekaj spodbudnimi besedami je pozdravil lastnika in ostale prisotne, prerezal vrvico in stanovanjsko hišo prepustil namenu. VFRA MF1A???« Miličnik: »Uf tovariš, ta nezgoda te bo pa drago stala. Ali ti na traktorju sploh še kaj deluje, razen motorja, mogoče zavorne luči?« Feliks: »Tudi teee ne deee . .. elajo najbolje; .. .a ve... "a veste, da ste vi ze ... zelo podobni Otu Pe ... Pestnerju?« Po tem, kar malce romantičnem poklonu, je moral Feliks hitro na preskus alkoholi-ziranosti. Feliks je po svojih trenutnih sposobnostih med postopkom marljivo sodeloval, brez vsakršnega upiranja: Zato mu zaželimo, da sodnik za prekrške ne bo prestrog in da bo Feliks poslej upošteval rek, da gre le osel dvakrat na led, in z neregistriranim, delno voznim traktorjem ne bo več silil v mesto in izigraval »nočnega fantoma!« Prometne nezgode — 32 Za vseh 32 nezgod smo poiskali razloge ali vzroke, in ugotovili, da je bila vinjenost kriva v 15 primerih, prehitra vožnja v 11 primerih, spolzka cesta v 10 primerih, izsiljevanje prednosti v 5 primerih in prekratka varnostna razdalja v 4 primerih. Vsota teh vzrokov je večja od števila 32 zato, ker je lahko pri eni nezgodi prisotna tako vinjenost kot neprimerna hitrost itd... - Če je že poudarek te kronike protialkoholen, naj bo še prvi primer v tem slogu. Frančišek J. iz Kamnika je po raznih avanturi-cah sedel za volan, namesto da bi usmeril svoje noge v želeno smer, in se zapeljal proti Podgorju. Daleč ni prišel, saj je v bližini gostilne Pri Slavki zapeljal na rob vozišča, v otroka Blaža, ki ga je zaradi moči udarca vrglo na travnati, obcestni pas, kjer je obležal z zlomljenimi nogami in pretresom možganov. Frančiška so ovadili, še prej pa ga zaradi opazne vinjenosti preverili z alkotestom in mu odvzeli kri in urin. - Matjaž K. iz Kamnika je prijavil nezgodo na Titovem trgu. Menda je upravljal svoje vozilo iz Maistrove ulice proti Samčevemu prehodu, ko mu je nenadoma »pot prečkalo« cvetlično korito, last Komunalnega podjetja. Matjaž se je s polno hitrsotjo zaletel vanj, ga razbil, prav tako pa tudi svoj avtomobil. Ker ni bil telesno poškodovan, so ga miličniki na OBVESTILO Skladno z določbami Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic vam s 30. 4. 1989 oz. za delno nadomestitev stanarine z 31. 3. 1989 potečejo pravice socialnovarstvenih pomoči, ki jih prejemate. Če želite pomoč prejemati še vnaprej, moramo opraviti preizkus o nadaljnji upravičenosti do pomoči. ZATO VAS PROSIMO, DA DO 28. 2. 1989 VLOŽITE ZAHTEVEK ZA UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC IN SICER ZA: 1. DELNO NADOMESTITEV STANARINE 2. DRUŽBENO DENARNO POMOČ OTROKOM 3. OPROSTITEV PLAČILA PARTICIPACIJE V ZDRAVSTVU na obrazcu J3PN-2 vsi tisti, ki ste že dosedaj prejemali katero od zgoraj navedeno pomoč. Tisti, ki v letu 1989 prvič vlagajo zahteve, pa na obrazcu SPN-1. Vsi zaposleni dajo v delovni organizaciji obrazec potrditi z dohodki, prejetimi v letu 1988 in ga vložijo pri Centru za socialno delo Kamnik, Titov trg 9. Obrazce je potrebno izpolniti natančno po navodilu. Vsem, ki do navedenega datuma ne bodo vložili zahtevka, preneha pravica do pomoči s 1. 4. oz. 1. 5. 1989. Prosilci za delno nadomestitev stanarine morajo na obrazcu dati izjavi glede lastništva osebnega avtomobila. CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK licu mesta testirali in po lepo zeleni barvi testnega pripomočka ugotovili, da je fant opazno vinjen. S prijavo so nadaljnje delo prepustili sodniku za prekrške in operativcem Komunlanega podjetja. - Lepo pregledna, hitra cesta od Duplice proti Kamniku je speljala že marsikaterega voznika, da je preveč pritisnil na plin in pozabil na omejitev, ki znaša 50 km/h. Podobno se je zgodilo tudi Luciji S. iz Duplice, ki je v bližini gostilne Bevc spregledala zaznamovan in razsvetljen prehod za peščee in na njem dva otroka, ki sta prečkala cesto. Z vozilom ju je zadela, da ju je odbilo na nasprotni vozni pas, na katerem pa k sreči ni bilo drugih vozil. Obe deklici so odpeljali na UKC, pretreseno povzročiteljico pa prijavili. Še enkrat se sprašujemo - je bilo potrebno? - Znani motociklistični dirkač iz Trzina, S. H. je prišel povedat, da se je s svojim opel kadetom ob 18. uri in 55 minut peljal po kamniški obvoznici proti Duplici. V semaforiziranem križišču pri Šolski ulici pa mu je z desne strani izsilil prednost neznani dirkač, ki naj bi pridifkal skozi rdečo luč. Silvo mu ni bil kos, saj ga je neznanec s svojim opel aseono-coupe zadel in »špricnil« naprej. Miličniki so klobčič kaj hitro odmotali, se zapeljali v Tuhinj in nekaj minut po 21. uri že odkrili poškodovan avtomobil pred hišo povzročitelja. Pogovora in postopka z Alojzom Š. pa ni bilo moč izvesti, saj je menda ob 19. uri in 10 minut pripeljal domov tako.. (cenzura), da bi bil pogovor z njim povsem nemogoč, tudi če bi ga lahko zbudili. Pa drugič, so dejali »možje v modrem« in se razmišljajoč, kako mu je uspelo priti tako daleč v takšnem stanju v petnajstih minutah, odpeljali. Kazniva dejanja — 26 Skoraj ne mine mesec, da se v Kamniku ne bi zgodilo nekaj, kar nas vedno znova preseneti. Tokrat je bilo to razbijanje stekel na avtomobilih, stanovanjskih hišah, vrtcih, trgovinah itd. Zabeležili smo kar 10 podobnih primerov, ki sami po sebi razlagajo človeško zlobo in nevoščljivost, podobno kot namerna poškodovanja vozil. Saj poznamo tisto; če jaz nimam, zakaj bi imel ti!? — Lastnik gostinskega lokala Hram iz Volčjega potoka je prijavil vlomno tatvino, po kateri je bil »revnejši« za pet litrov žganih pijač. Kot kaže je bil vlomilec »notorični alkoholik«, saj se vrednejših stvari, kot so vrtalni stroji, glasbeni in gostinski aparati, ni dotaknil. Če torej malce posplošim primer, lahko zapišem ugotovitev, da uživata oba; eden v alkoholni omami, drugi ob zvokih svojih aparatur. — Česti poskusi protipravnega pridobivanja premoženja niso več nobena redkost, zato se ne smemo čuditi primeru, ko so miličniki sredi mekinjskega drevoreda ustavili voznika Pavla K. in Franca Č., oba iz Mozirja, ki sta na vozilih prevažala rezan les, seveda brez dokumentacije. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da sta les nameravala odpeljati v Sisak. Prišla pa sta le do Kamnika, od koder so ju vrnili miličnikom »z one strani Črnivca.« Ali se kdo vpraša, zakaj toliko žaganja in prodaje lesa na črno? Sicer pa ni problem le v lesu... — Da smo Kamničani športniki od glave do pete sploh ni dvomiti in tako nam tudi razne vrste rekreacije niso tuje. Ena od njih je tudi prevračanje »avtomobilske pločevine« na bok. V Ko-mendski Dobravi je spet fičko izgubil »asfalt izpod koles«, saj so ga pgorčeni neznanci prevrnili, ker je bil parkiran na zeleni površini. Metoda najbrž ni najbolj pravilna, zaleže pa le, če seveda vzrok za lumparijo ni bil spet »brat« alkohol. — Alojz K. iz Tunjic je na milici podal zapisnik o tatvini šestih cevi za centralno kurjavo. Zanimivost primera ni v tatvini, ampak v dejstvu, da so cevi, vredne okoli 200.000 dinarjev, izginile verjetno že maja ali pa morda junija, julija, avgusta, septembra, oktobra, novembra ali pa celo decembra. Ni jih pač! Če upoštevamo »bogate« podatke, ki jih je dal prijavitelj, bo storilec odkrit, kot bi mignil! Javni red in mir-35 Tudi v decembru bi že po opisih kršitev javnega reda in miru lahko ugotovili, da je to zadnji mesec pred novim letom. In ker Slovenci nismo polovičarji, je treba proslavljati ves mesec. Naj se ve, kdo je kdo! Temu načelu primerno je tudi število kršitev, ki bi bilo vsaj še trikrat večje, če bi se vse tovrstne nepravilnosti prijavljale. — Med rednim »patruljira-njem« je miličnike pot zanesla do tovarne KIK, kjer so najprej opazili nekaj izruvanih kolov, ki označujejo višino snežnih nanosov. Le malce naprej pa so zalotili še tri »falote«, ki so ugotavljali, kdo je bolj podoben Petru Klepcu? Če poznamo njegovo zgodbo in če vemo, da je pravico poiskal sam, s svojimi rokami, je njihovo dejanje še nekako moč opravičiti!? Drugače pa dvomim, da so danes najboljši časi za iskanje pravice. — Tudi lastnik lokala Pod gradom je moral zavrteti številko 92. Povedal je, da se nek užaljeni gost nespodobno vede. Šačir P. se je res malce nenavadno obnašal, saj je kljub »polnemu tanku« zahteval še »goriva«. Po zavrnitvi je ostale goste začel izzivati k pretepu in ker na »mino ni naletel,« je Janezu Z. z mize vzel pivo in ga polil po njem. Če bi ga spil, bi mu še odpustil, tako pa... Prevzeli so ga miličniki. — »Bele miške, majcene, so edina stvar, ki imam jo še, vse AVTO-MOTO DRUŠTVO KAMNIK vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 11. februarja 1989, ob 19.30 v prostorih Kina Dom, Kamnik. Po končanem občnem zboru bo zabava. Vljudno vabljeni Izvršni odbor AMD Kamnik INTEGRAL LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKA VOZIL Pogoji: osnovna šola, stanovanje v Kamniku ali bližnji okolici, starost najmanj 18 let Delo se sklene za določen čas - nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta - s polnim delovnim časom in poskusnim delom 1 meseca. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Integral, DO LPP, 61000 Ljubljana, Celovška 166, kadrovska služba. ostalo je že šlo, za ognjeno vodo...« Ta refrenček vam bo najbrž postal razumljiv po opisu naslednjega dogodka. Iz pošte na Ba-kovniku so sporočili, da jih je njihov uslužbenec, poštar Avdu-rahman obvestil, da ga po Tunji-cah že ves dan zasleduje neznaec v beli »stoenki«. Ker je imel Av-durahman pri sebi večjo vsoto denarja, se je raje umaknil v trgovino (ali bife)? Pomoč v obliki miličnikov je kmalu prišla, vendar niso našli nobenega neznanca v beli »stoenki«. Našli pa so rahlo nestabilnega prijavitelja z bogato domišljijo. Odpeljali so ga na pošto, saj je Avdurahman že imel en podoben pripetljajček, ko se je nekaj dni prej, med delovnim časom, vinjen pretepal v eni od tunjiških gostiln. P. S. Včasih bele miške, včasih ognjena voda, pa nekako mine tistih nadležnih osem ur delovnega časa. Pošteni najditelji Evgen Kogej iz Kamnika — žensko kolo, Mateja Zulič iz Kamnika — denarnico z denarjem, Branko Govedarica iz Kamnika — ključe, Ivan Jeglič iz Buč — ključe, Anton B. iz Kamnika — denarnico z dokumenti in denarjem, Anton Janževec iz Kamnika — nemškega ovčarja. Danilo Dolar iz Šmartnega — mino za minometalec, Tatjana Potočnik iz Kamnika — žensko denarnico MATIC ROMŠAK Spoznavanje prometa v Ljubljani Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kamnik organizira 20. februarja pod pokroviteljstvom Združenja šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije pri DO Kompas v okviru akcije »MINUS 10%« ogled prometne: ureditve mesta Ljubljane za vse! učence nižjih razredov osnovnih šol občine Kamnik. Pokrovitelj bo za našo in domžalsko občino brezplačno dal 30 j avtobusov, ki bodo učence popeljali izpred področne osnovne šole v Ljubljano in nazaj. Učence bodo spremljali mentorji za prometno vzgojo v osnovnih šolah in miličniki prometniki postaje Prometne milice Ljubljana mesto. Učenci bodo s te poti pripravili spise in jih posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kamnik. Šola, katere spis bo izbran kot najboljši bo nagrajena z brezplačnim avtobusnim prevozom na končni šolski izlet. VERA MEJAČ Kuharja in natakarico sprejme PICERIJA v Kamniku (na Žalah). Tel. 551-490. Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. opravljanje plansko-analitskih del Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - 2 leti del. izkušenj 2. opravljanje del s področja varstva pri delu Pogoji: - varnostni inženir - 2 leti del. izkušenj 3. opravljanje najenostavnejših komunalnih del Pogoj: NK delavec 4. opravljanje del v skladišču Pogoji: - končana osn. šola - 1 leto del. izkušenj 5. opravljanje sprevodniških in strežniških del na žičnici Pogoji: - končana poklicna šola kovinarske smeri - 6 mesecev del. izkušenj - del. razm. se sklene za določen čas Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, razen pod točko 5. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. 6 I KAMNIŠKI OBČAN / 30. JANUARJA 1989 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata FRANCA KLEMENA iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za vso pomoč, ki ste jo izkazali ob težkih trenutkih slovesa. Hvala DO ETA Kamnik in Mengeš, DPO, ZB, ZK, Krajevni skupnosti Mengeš, DO Mlino-stroj, Svilanit, Avtoservis, mengeški godbi in pevcem, Uredništvu Kamniškega občana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Vsi njegovi Tiho, kakor je živela, je v 82. letu starosti za vedno odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in teta ANTONIJA POTOČNIK iz Stahovice 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje slovo in izbrane besede slovesa, s katerimi je osvetlil njeno življenjsko pot. Prav tako hvala govornikoma, predsedniku KO ZZB NOV Kamniška Bi-strica-Godič Francu Uršiču in predstavniku Društva upokojencev Kamnik Antonu Modicu za ganljive poslovilne besede, pevcem za občuteno zapete pesmi, praporščakom za zadnji pozdrav in sosedi Nadi Senčar in Angelci Golob za hitro pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo imeli radi, nam ob njenem slovesu izrekli sožalje, ji podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Stahovica, Stranje, Mekinje, Gora pri Komendi, Županje njive, januar 1989 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ker ne veste, kako trpel sem. le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob bolečem in preranom slovesu našega ljubega moža, očka, brata in strica • FRANCA SLAPNIKA iz Šmarce, Radomeljska 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali ali nudili pomoč v drugačni obliki. Zahvaljujemo se TP Kočna Kamnik in njegovim sodelavkam iz PE Market Šmarca, mojim sodelavcem in DO Stol za denarno in drugo pomoč, pevcem za občuteno zapete pesmi, obema govornikoma za tople besede slovesa, gospodom župnikom za opravljeni obred, praporščakom in gasilskim društvom za spremljanje na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Rezki in Ivanu Tonin, ki sta nam v najtežjih trenutkih vedno stala ob strani in nam nesebično pomagala. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Za njim žalujejo: žena Tončka, hčeri Marija in Irena, bratje in sestre z družinami Januar 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, babice, prababice, sestre in tetke MARIJE GRADIŠEK- MARIČKE iz Zg. Stranj 9/d se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in sestram Kliničnega centra v Ljubljani za zdravniško pomoč in nego, vsem sorodnikom, prijateljem, planincem, gorskim reševalcem in sosedom, še zlasti Plutovi in Pavliničevi, za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvctje in dar za druge namene ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu kanoniku Golobu za ganljive besede slovesa in vsem ostalim govornikom, ki ste z izbranimi besedami orisali mamino življenjsko pot: predstavnici planincev, predsedniku PD Kamnik tov. Rajhu, predstavniku PD Ljubljana matica, predsedniku KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič tov. Uršiču, predstavniku Društva upokojencev Kamnik tov. Modicu, predvsem pa akademskemu kiparju, alpinistu in himalajcu Marjanu Kcršiču-Belaču. Prisrčna hvala pevcem za ganljivo petje in gospodom župnikom za tako lepo opravljeno zadnje slovo. Žalujoči: vsi njeni Stranje, Moste, Stahovica, januarja 1989 POROKE - JURŠ1Ć Iztok, delavec iz Duplice in POZEK Bojana, prodajalka iz Šmarce - VRHOVNIK Martin, električar iz Vrhovja pri Kranju in SMOLNIKAR Ksenja, kemijski tehnik iz Zduše ROJSTVA - BERLIC Katarina, Češnjice v Tuhinju 8 Prodam iskra črno-beli TV - 32 cm, star 3 leta. Cena 50 SM. Jarc, Streli-ška 4. ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prekmalu zapustil naš dragi JOŽE LEVSTEK iz Godiča 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem so' rodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim sodelavcem IBM Titan za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo pa se zahvaljujemo sosedu in njegovemu sodelavcu Stanetu Balantiču iz Titana za obiske in moralno pomoč našemu Jožetu ter za lepe besede slovesa. Prav tako hvala sosedi Mileni, g. župniku iz Stranj in stranjskim pevcem za občuteno zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi Godič, Ljubljana, Dvorska vas, Švica, januarja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata JAKOBA BRNOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in delovnim organizacijam za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, sosedom za nesebično pomoč, v težkih trenutkih, doktorju Dopliharju za dolgoletno zdravniško pomoč, DO Titan in Društvu upokojencev Kamnik za izbrane poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Palovče, Količevo, Tunjice, januar 1989 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA DRAŠLERJA s Križa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz DE Drnovo in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom iz DO Agroemona, tovarišu Francu Peterlinu, družbenopolitičnim organizacijam, tovarišu Tonetu Ogorevcu in GD Križ, tovarišu Ivanu Hladetu za poslovilne besede, gasilcem, pevcem in godbenikom. Žalujoči: žena Kati in hčere Julka, Anica, Francka in Tončka z družinami in drugo sorodstvo Januar 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka ROMANA VERŠNIKA iz Kamnika, Medvedova 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem za podarjeno cvetje, še posebej Maksu Medvedu in Nasufu Pramenku za pomoč. Hvala tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi Januarja 1989 Pred novoletnimi prazniki sem v Kamniku izgubila zlati zapestnici. Pošteni najditelj naj se oglasi na tel. 831-606. Nagrada zagotovljena. Triinpolsobno lastniško stanovanje v Kamniku zamenjam za eno ali enoin-polsobno z doplačilom. Prelog Janez, Klavčičeva 7, Kamnik. Garsonjero ali enosob-no stanovanje v Kamniku ali bližnji okolici najamem. Mojca Malovrh, Zaloška 92/c, Ljubljana, tel. 444-330 ali 831-821. Dijak srednje agroživil-ske šole išče sobo v Kamniku. Tel. 831-811 int. 320 (Meta). Iščem prostore za lokal akupresure in masaže. Cvetka Brumen, Steleto-va 21, tel. 831-291. Tovarna usnja Kamnik, TOZD Usnjarna, Usnjarska 8 objavlja: javno licitacijo za prodajo spodaj navedenih rabljenih osnovnih