LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PETNAJSTA KNJIGA 1964 JL BS i A L O ZI L A SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IH UMLCTNOSTl V LJUBLJANI LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PETNAJSTA KNJIGA 1964 JL H ZALOZILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I UM LTNOST J V LJUBLJANI Sprejeto un seji predsedstva akademije dne 4. februarja 1966 Uredil akademik Milko Kos Natisnilo f'P De!o — obrat Triglavska tiskarna v Ljobijani ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO {po stanju 3f. decembra 1964) Predsednik: Josip Vidmar. Podpredsednik: Anton Kukelj. Glavni tajnik: Milko Kos. Razredni tajniki: 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede France Štele, 2, v razredu za filološke i in literarne vede Ivan Grafenauer (do smrti 29. decembra 1%4), v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede Maks Samce (do smrti 1. julija 1964), nato v. d. tajnika Anton Ku- Itelj. 4. v razredu za pri rod os lov ne in medicinske vede Anton M e I i k, v razredu za umetnosti France Bevk Delegati v Svetu akademij znanosti SFRJ Redni: Josip Vidmar, Milko Kos, France Štele; namestnika; Anton Melik, Lado V a v petič. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra l%4) i. UPRAVNA PISARNA Upravnik -- svetnik: dr. Leo Baebler. Tajnica predsedstva referent: Nada Jiease. Sef odseka za finančno in materialno poslovanje višji referent: Franjo Milielčič. II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik — svetnik: dr.Vladimir Rartol. Vršilec dolžnosti tiskovnega tajnika asistent: Primož Kozak, III. BIBLIOTEKA t pravnik — bibliotekar: Primož Ramovš. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ f. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akad. dr. Srečko Brodar. Znanstveni svet; akad, dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan Hadži, akad, dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan Rakove e. Višji znanstveni sodelavec: dr, Ivan Gams, Višji strokovni sodelavec; Egon Pretner. Asistenti; Rado Gospodaric, dr.Peter Habič. Frane T.eben. Zunanji znanstveni sodelavec: dr,Valter Bohince, 2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad.dr. Anton Melik. Znanstveni svet: akad. dr, Milko Kos, akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan Rakovoe. Znanstveni sodelavec: dr. Milan Šifrer. Višji strokovni sodelavec; Drago Meze. V okviru Inštituta za geogrufijo je tudi Zavori z.a kartografijo. Kartograf — strokovni sodelav ec; Vilko F i nžgar. 3. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad. dr, Ivan Bakovec. Znanstveni svet: akad, dr. Srečko Brod ar, «kad, dr. Jovan Hadži, akad. dr. Anton Vfelik, akad.dr;Ivan Rnkovec, nniv. prof, dr. ing. Jože Duhovnik, Irištiiut ima tele sekcije; a) geološku-palcoiiiološka sekcija, načelnik akad, dr. Ivan Rakove C, znanstveni sodelavec dr. Rajko Pavlovec, asistent Dragica I nritšek. b) mmeralosko-pctrograf s k a sekcija, načelnik zunanji znanstveni sodelavec univ. prof. df. ing. Jože Duhovnik. e) prazgodovinska sekcija, načelnik akad. dr. Srečko Brodar. 4, INSTITUT 7A BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Jovan Hadži. Znanstveni svet: akad. dr. Jovan Hadži, akad.dr. Alija Košir, univ. prof. dr. Ernest Maver. univ. prof. dr. Miroslav Zei. Znanstveni svetnik: dr. Maks Wraber. Zt&nnstveni sodelavec: dr. Jože Bole. Asistenti: Jan Garnelutlij ing, Ivo Puncer, ing. Milja Zupan čič. Zunanji znanstveni sodelavce: univ. proi. dr. Miroslav Zci. Zunanja strokovna sodelavca: dr. Vladimir Bartol, dr. ing. \ lado 1 regubov. Inštitut za biologijo ima še dva laboratorija: Biospelco loški laboratorij v Postojni, vodja dr. Jože Bole. Marinobiološki laboratorij v B oviti ju. vodja akad. dr, Jovan Hadži. 5. ODBOR ZA URE J L V AN J L FAVNE, FLORE £N GE JE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan IladŽi. Znanstveni svet: akad. tir. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan Hadži, uknd. dr. Anton Melik. akad. dr. Ivan Bakovec. f., INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDt! Upravnik: akad. dr. Igor Tavčar. Znanstveni svet; akad. dr, Bogdan Breeelj, akad.dr, Alija Košir, o kad. dr. Robert Neu baue r. ukad.dr. Igor Tavčar. Zunanji znanstveni sodelavci: un£v. prof. dr. Stanko Banič, primarij r|r. Slavko Rakovec, docent dr. Miroslav Kali Š n i k. 7. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik; akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad, dr, Srečko B r o d a r, akad. dr. Milko Kos, akad, dr, France Stele, akad. dr, Fran Zwitter. a) Sckcija za občo in narodno zgodovino: Načelnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr. Pavle Blaznik. Zunanji znanstveni sodelavec: dr, Melitta Pivee-Sieie. b) Sekcija zo zgodovino umetnosti: Načelnik: akad. cb France Stele. Višji znanstveni sodelavec: dr. Ennlijan te ve. Si tokovni s\et; akad. dr. France Ste le, univ. prof. dr. Stane Mikuž, višji znanstveni sodelavec dr. Emiiijan Cevc. r:) Sekcija za arheologijo; Načelnik: akad. dr. Srečko Brodar. Znanstvena sodelavca: dr. ing. Mitja B rod ur, dr. Alojzij Šercel j. Asistent: Jaroslav Sašel. Strokovni sodelavec: Stanislav je s se. Strokovni svet: akad, dr. Srečko Bio d ar, univ. prof. dr, Josip Klemene', ravnatelj Narodnega muzeja dr, Jože Kastel ic, strokovni sodelavec Stanislav J esse. t 8, ORIENTALISTIČNI INSTITUT L pravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstven: svet: akad, dr. Viktor Korošec, akad. dr. France Stele, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof. dr, Josip Korošec, 9. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad. dr. Bratko Kreft. Znanstveni svet: akad. dr, France Bezlaj, akad. dr. Bratko Kreft, ti ni v. prof. dr. Anton Eajec, znanstveni svetnik dr. France Tomšič, znanstveni svetnik Ivan Toiuinec, znanstveni sodelavec dr. Jakob RigleT. a) Dialekioloska sekcija: Načelnik: znanstveni sodelavec dr. Jakob Rigler. Asistent: Sa.sa Sernec. Honorarni znanstveni sodelavec: univ, prof. dr. Tine logar. b) keksikološka sekcija: Vršilec dolžnosti načelnika; znanstveni svetnik Ivan To-minec, Znanstveni svetnik: dr. Lino Legi s a, Višji strokovni sodelavci: Marija Janežič, Joža Meze, Stanislav Suhadolnik. Asistenti: Milena Uajnsek, Jelisava Jeneič, 1 omaž Korošce, Ivana Kozlcvcar, Zvonka l.eder-Mnn-eini, Ada Muha, Franc Novak. Honorarni asistent: Marta Silvester. c) Ftiniološko-onomastiena sekcija: Načelnik: akad. dr. ['Vance Bezlaj. Honorarni asistent: Drago Merteij. c) Komisija za slovensko gramatiko, filologijo ill pravopis: Načelnik: titiiv. prof. dr, Anton Bajec. Člana: znanstvena svetnika: dr. France Tomšič, dr. Lino Legi šo. 10. INŠTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip Vidmar, Znanstvena svetnika: Alfonz Gspnn, Drago Šega. Višji znanstveni sodelavec: dr, Milena Uriič. Asistent: Nada Prašelj. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Anton Slodnjak. — ti — II. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik; akad. dr. Ivan Grafenauer (do smrti 29. decembra i%4). Znanstveni svet: akad. dr, Ivan Grafenauer, akad. d t . Bralko Kreft, univ, docent dr, Vilko Novak, prof, Višje pedagoške šole Boris Mertiar, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, znanstveni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga Knmer. Znanstvena svetnika: dr. Niko Kuret. dr, Milko Matieetov. Zunanji strokovni sodelavci: oni v. docent dr. Vilko Novak, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Scrpij Vilfan, prof. Ekonomske srednje šole Petrina Ocvirk- 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Alija Košir. Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir, akack dr. Viktor Korošec, a kad, dr, France Stcle, univ, profesorja; ing-Albert Struna in dr.Stanko Batiič. gimnazijski profesor v pokoju Franc K a p us. a) Pravna sekcija, Načelnik: akad. dr. Viktor Korošce. Člani sekcije: uaiv. profesorji dr. Alojzij Einžgar, dr. Jože Juha rt, dr. Avgust Muri da, dr. Vladimir Murko in dr. Leon i d Pitami«; univ. docent dr. Jaromir Beran. Znanstveni svetnik; dr.Vladimir Kuktnan. b) Tehniška sekcija. Načelnik: univ. prof. ing. Albert Strunn. Strokovni sodelavci: univ. prof. ing. Boris Cernigoj (za strojništvo), univ. prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Leo K nez (za varilstvo), akad. liniv, prof. ing. Feliks L obe (za strojništvo), univ, prof. ing. Friinc Mlakar (za elcklrofchniko), ing, Lev Pipan (za raziskavo materiala), univ. prof. ing, Vinko Sadar (za agronomijo), ing, Srečko Sajovic (za elektrotehniko), univ. prof. dr, ing. Srdjan Tur k (za gradbeništvo), ing. Lojze žumer {za gozdarstvo inJesno predelavo). Jezikovni svetovalec; znanstveni svetnik Ivan Tominee. c) Medicinska sekcija. Načelnik: univ. prof. dr, Stanko Ban ič. Strokovni sodelavci; akad. dr. Alija Košir, primarij dr. Mirko K ar) in, sgn, major dr. Fran Sme rdi), asistent dr. Miklavž Kozak. Jezikovni svetovalec: znanstveni Svetnik dr. Lino Legiša. S sekcijo tesno sodeluje terminološka komisija veterinarskega oddelka biotehniške l a kältete v naslednji sestavi: Predsednik: univ, prof, dr. Janez Balis. Sodelavci: univ. prof. dr. Leo lliglcr, univ. docent rlr. Janez Banič, univ. docent dr. Vlado Grego rov i č in veterinarja v pokoju dr. Fran Veh le in dr. Marjan Fcr-jan či č. e) Pri rod oslov na sekcija, Načelnik: Franc Kapus, gimnazijski profesor v pok. Pomočnik načelnika: prof. Anton Kastelic. Sodelavci: univ. prof. dr, ing. Jože Duhovnik, docent dr. ing. Siauko Grafenau er, profesorja Silvo Brcskvar in Stanko UrSič, ing. agr.Matej Kosmač, geologinja Ančka Hinter leehner. d) Umetnostna sekcija. Načelnik: akad. dr. France Stele. Člani: akad, dr. Bralko Kreft — za literaturo, akad. Luci-jati M. Skerjanc — za glasbo, akad. dr. Bratko Kreft in prof, Pino Mlakar za gledališko, filmsko in plesno umetnost, akad, dr. France Stele za likuvno umetnost. ti. ŠTUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA Predsednik sveta: akad. dr. Fran Zwitter. SKUPŠČINA I PREDSEDSTVO f l \ I I Upravna pissr nft Zrinnstvrna pisarna Biblioteki Ha?, red i S4.1ldijsh¡ center I __za zpodoviao slovenskega izseljen? (vu 3{ QČI] ti c:. v Drl s tv o Ekmonat RAZREDI I t. HAZllKD 1 I luifilut Oiicata-ze lisriiTii Hlodovino inJtjtnt [. sekcija: Obi a ia narodna Zfodovitla I [1. BA7.RED I Inštitut SIUTL-Iliki jeiik I . Inštitut literature I In hitu t za slovensko narudúpÍÉjí II. sekcija: Umetnostna III, so k tija: Arheologija I IV. rt A ?_R Ll) I V. EIAIHLI3 I Inštitut I " lnstilul I Inštitut I instituí raziskovanje grcogralijo k ra:;a in Zavod .za kartografijo geologijo biologijo I I > Inititul Odbor za za urejevanje mcdicinske lavne, flore vede ¡n (nje Slovenije Terminološka komisija [lekcije: a) pravna, b) [clniiata, c> medicin 5) p rito do sla run, d) umetnostna) Pregfetf ratea organizacije Slovenske akademije znano sli in umefnoííi t i TI Člani ČASTNA ČLANA Josip Rroz-Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta, 1945. Gl. Letopis III, 79—lf5. Edvard Kardelj, predsednik Zvezne skupščine, izvoljen f>. decembra 1949. GL Letopis m, 119—132. I. RAZRED Za zgodovinske in družbene Dede R edni člani Viktor Korošec, rojen 7. decembra 159*1. dr. i ur., redili profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na univerzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 19%; upravnik Oriental ¡stičnega inštituta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji: član Nacionalnega komiteja SFRJ za orienta list i ko: član Instituta /a pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues. affiliée a la Fédération Internationale des Etudes Classiques v Bru siju, International Law Association v Londonu, Comitato scient i fieo internazionale revije lura v t ataniji, redni član Sociela italiana di Storia del diritto; podpredsednik Društva oriental istov Jugoslavije. — Glej Letopis VIII, 33—36. Milko Kos. rojen 12, decembra 1892, dr, piil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka ir pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. junija 1941, od 19, maja 1950 glavni tajnik akado- mije. upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; rlopisni član Ju-gofttavenake akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Krak o vu (1947) in Krâiovske češke spolecnosti nauk v Pragi, član Instituta Ftir osterreicbische Geschiohtsforschung na Dunaju. Glej Letopis I, 53—f>2. Gorazd Kušej, rojen 17. decembra 1907. dr. i ur., redni profesor za 1 cof i jo države in pravi in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani: redni član od 17. oktobra 1958: elnn International Law Association v Londonu, Société de Legislation Comparée v Parizu in mednarodnega prežidija Pundatio Grotiana international is iuri gentium propagando addiela v Mtinclinu. — Glej Letopis IX. 33—34, France Stele, rojen -1. februarja 1886. dr. phiL redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani v po-ko ju: redni član od 16, maja 1940, načelnik filozofsko-filološko-Insloričnega razreda od I, julija 1942 do 2. oktobra 1945. tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje, načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Institutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije terminološke komisije pri akademiji: dopisni činu ju gosi a venske akademije zuatiosti i uuijelnosti v Zagrebu, častni elan Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član ÀICÀ pn UNESCO, član Instituta fiir oster reichisebe GescîiiclitsfoTscliung na Dunaju: z la (a doktorska diploma filozofske fakultete univerze na Dunaju (1%2); Častni Čliin Društva jugoslovanskih konservuiorjev. — Glej Letopis I, ! 13 -123. Makso SnuderL mjen 13. oktobra 1895. dr. iur.. tedni profesor za ustavno pravo SFRJ na univerzi v Ljubljani: redni clan od 2. oktobra 1956; dopisni član jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Gene v i in Association du Droit compare v Parizu. Glej Letopis V111, 37—38, Lado Vavpelič, rojen 26.junija 1902. dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na univerzi v Ljubljani: redili ¿lan od 17. oktobra 1958: ravnatelj Inštituta za ja\UO upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani: član Institut international du Droit comparé v Parizu. InternaIjonal Law Association v Londonu in Association interna I iona le pour renseignement du Droit comparé t Strasbourgs — Clcj l etopis ÏX. 35—37. Boris Z i Ii er 1, rojen 25. septembra 1910, redni profesor la občo sociologijo na Filozofski fakulteti univerze in na Visoki šoli za politične vcile v Ljubljani; dopisni član od t>. decembra 1949. redni član od 17.oktobra 1958; zvezni ljudski poslance, član CK /K J in Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. — Glej Letopis III, 165- 171 in IX, 38 40. Fran Zwitter, rojen 24. oktobri 1905, dr. p bil,, redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 2. junija P>53. redni član od 17. oktobra 1958; predsednik sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva: dopisni Član JUgoslavcnskc akademije znanosti i umjetnosfi v Zagrebu; predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. — Glej Letopis V, 76- 82 in IX. 41—42. Dopisni člani Milan Barioš, rojen tO. novembra 1901, dr, iur., redni profesor na Pravni fakullcli univerze v Beogradu; dopisni član od 17, oktobra 1958; retint član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen sekretar; rcrlni član Inštituta za družbene vede v Beogradu, član sveta Inštituta za primerjalno pra\o v Beogradu in inštitutu za mednarodno politiko in. gospodarstvo. član pravnega sveta Zveznega izvršnega sveta SLR J ; glavni urednik s Analov t pravite fakultete v Beogradu: redni član Mednarodne diplomatske akademije \ Parizu, Akademije za družbene znanosli \ Philadelphiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Wasli ing tonu, Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International Law Association v Londonu, dopisni clan Mednarodnega inštituta za mednarodno pravo, stalni Slan Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava. idej ! etopis IX. 43—44. Jovuii Dj.ordjevič, rojen 10,marca 1908, dr. iur., redni profesor za politične vede iu ustâvno pravo nn univerzi v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 195S: redni clan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član jugoslaveii-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino, član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, prvi podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, predsednik pravnega Bveta SFRJ, — Glej Letopis IX, 45—46. Leon Gerskovic, rojen 2. februarja 1910, dr. iur., redni profesor Fakultete za politične vede v Zagrebu; dopisni član od 17, oktobra 1958; zastopnik in predsednik organizacijsko-politič-nega sveta Sabora SR Hrvatske, élan pravnega sveta SFRJ. — Glej Le lop is IX, 49—50. Ljudmil Hauptmann, rojen 5. februarja 1884,. dr. phil, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Kralovske češke spolcčnosti nauk v Pragi; zlati doktorat univerze v Gradcu; zlata Jirečkova medalja za življenjsko delo podeljena od Slid-osteuropa-Gesellschaft v Munchnu 1962. — Glej Letopis T, 166 in 167. Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884, dr. iur., redni prolesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19, stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1955; predsednik Sveta akademij znanosti SFR J ; pravi član Jugosla venske akademije znanosti i um je t nos li v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni doktoT Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V. 74-75. Ivo Krhek, rojen 25. avgusta 1890, dr. iur., redni profesor za npravno pravo na v.seuČiliscu v Zagrebu : dopisni član od 17. oktobra Î958: pravi član Jugosla venske akademije zaanosti i umjelnosli v Zagrebu; član pravnega sveta SFRJ, Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu, International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. — Glej Letopis IX, 51—52. Vujeslav Mole, rojen 14. decembra 1886, dr. phiL, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krn kovu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu {1947), Častni clail poljskega Društva umetnostnih zgodovinarjev. — Glej Letopis XII, 39—54. Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr, phil,, redni profesor za zgodovino Starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (od 1958); dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni Član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, častni Član Romunske akademije znanosti v Bukarešti, filan Deputazíone sto-riea per le Venezie v Benetkah, Accademia del Mediterráneo v Pnlermu, ¡stituto italiano di preistoria e protostoria v Florenei, Insitltutum Ardiaeologicum Germauieuiu v Berlinu. — Glej Letopis XII, 35—37. II. RAZHED Za fihloške in liter urne vede Redni člani F ranee Bczlaj (glej str. "i), France Koblar (glej sir. 35). Anton O e v i r k {glej str. 39), - Josip Vidmar, rojen ti. oktobra 1895; redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije; upravnik Inštituta za literature pri akademiji; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jug osluvenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Romunske akademije znanosti v Bukarešti. — Glej Letopis 1)1, 172—184. Dopisna člana Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr. plnl., redni profesor za klasično filologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od Í7. oktobra 1958, — Glej Letopis IX, 53—54. Janko Lavrin, rojen 10, februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaiuro na univerzi v Nottinghamu; dopisni član od 2. oktobra 1956. — Glej Letopis VIII, 39—42, III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Vence Koželjs rojen 17. septembra 1901, dr. teehn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljuhljani; dopisni član od 2. juniju 1953, redni član od 21. decembra 1962, — Glej Letopis IX, 55—56 in XIII, 31. Anton Enkel j, rojen 11. novembra 1902. tir. ing., redni profesor za mehaniko na tin i verzi v Ljubljani; redni član oci 6. decembra 1949; od 22. decembra I%1 podpredsednik akademije: dopisni član Srpske akademije nauka i Umetnosti \ Beogradu. — Clef Letopis III, str. 185. Feliks Lohe, rojrn 14. oktobra 1894, redni profesor zn preflnieie »mehanska tehnologija« in »gradnja obdelovalnih strojev« na univerzi v Ljubljani: redni član od 6. decembra I949; redni clan Collège international pour l'étude scientifique des techniques do production mécanique. — Glej Letopia III, 186—187. \nion Petetlin, rojen 25. septembra. 1908. dr. sei, uat., dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra i949; clan American Association for the Advancement of Science (Washington). American Physical Society (Washington). Kolloid Gesellschaft (Köln), Société mathématique de Irance (Paris), clan makroniolekulske sekcije Mednarodne unije za cisto in uporabno kemijo, elan International Committee of theology (Amsterdam), član izdajateljskega odbora »Makromolekulare Chemie« (Freiburg Br.), član uredniškega odbora »Journal ol Polimer Seienccî (New \ork). — Glej Letopis II. 43—44). Josip Plemelj, rojen 11. decembra 187"i na Bled ti, dr. pilil,, častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve do 50. junija 1957, redni član Slovenske akademije znanosti iti Umetnosti od 7. oktobra 1958. načelnik matematično prirodoslovncga razreda oziroma razreda za matematične, prt rodoslovue, medicinske in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti t umjeinosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu iti Bayer i sehe Akademie der Wissenschaften v Münchnu. — Glej Letopis I, 93 94. Ivan Vid a v, rojen 17. januarja 1918, dr, pilil., redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX. 55 56 in XII, 52. Dopisni član Zoran liant (glej str. 47). IV. RAZRED Za prirodoslovne in medicinske vede Redni člani BogdaiD Brecelj, rojen fa. maja i90(j, dr. med., rudni profesor za ortopedi jo na Medicinski fakulteti univerze \ Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri; redni član od 6. decembra 1949: dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beograda in J ugosln venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. inozemski clan Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; predsednik Koordinacijskega odbora oddelkov za medicinske vede jugoslovanskih akademij (za dobo l%">—1%5J: član Sveta za medicinske vede pri Zveznem svetil za koordinacijo znanstvenih raziskav v Beogradu; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani: strokovni pokrovitelj Ortnpedsko-rchabiliiacijskega centra l>olniee v L'Hôpital de Douera v Alžiru, član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju, častni član Société Française d'Orthopédie cl de Traumatologie v Parizu, član international Society for Réhabilitation of the Disabled v Nèw Yorku. — Glej Letopis III, m—200. Srečko R ro d ar, rojen 0. maja 1893, dr. phil., redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani v pokoju; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od Ji. junija 1953, upravnik Instituta za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni član Arheološkega društva Jugoslavije: dopisni član H. Obermaicr Geaellschatl liir die Lrfor.schung des ÎMszeifaltcrs und seiner Kulturen (Erlangen). - Glej Letopis III, 205—206 in Letopis V. 98—100. Jovun Hadži. rojen 22. novembra 1884, dr. phil.. redni profesor za zoologijo; redni član od 7. oktobra 1938. načelnik matematično-prirodoslovnegu razreda od 28. januarja 1939 do !(}. oktobra 1940, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30.septembra 1949 do 8.oktobra 1955, upravnik Instituta na biologijo pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, predsednik Medakademijskegâ odbora za favno in floro Jugoslavije; dopisni član Jugoslavem-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu, Častni člail Prirodoslov-nega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, Sociedad Española de Historia Natural v Madrida, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu. — Glej Letopis I, 29—30. Alija Košir, rojen 6. aprila 1891, dr. med., redni prolesor za hi sto logi j o in embriologijo v pokoju, strokovni in raziskovaloi vodja Mistološko-embriološkega inštituta medicinske fakultete V Ljubljani; predsednik terminološke komisije pri akademiji; retloi elan od 24. junija 1955. — Glej Letopis VI, 45— 48. Antou Melik, rojen 1. januarja 1890, dr. pliih, redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, Upravnik Inštituta za geogralijo pri akademiji, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, predsednik Slovenske Matice. — Glej Letopis I, 170—i71. Robert Neubauer, rojen 7. decembra 1895, dr. med., redni profesor za fiziologijo na medicinski fakulteti V Ljubljani; redni član od 22. decembra 1961; častni predsednik Združenju medieinecv v Ljubljani, častili član Slovenskega zdravniškega društva, član American College of Cbest Physicians in American fkoracie Society, dopisni član Združenja nemških specialistov za pljučne bolezlli, dopisni član Francoskega društva ftiziologov. — Glej Letopis XII, 38—39. Ivan Rakovec, rojen IS. septembra 1899, dr. pliil., redni profesor za geologijo in paleontologijo ua univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, Upravnik Inštituta za geologijo pri akademiji; častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni elan Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleontuloškcga društva. — Glej Letopis II, 47—53. Igor Tavčar, rojen 2.novembra 1899, dr, med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani v pokoju; redni Član od 6, decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji; član kou gre sile ga odbora alergologov SFRJ, Član Société internationale de Médecine interne — Bile, člail Society for Research on the Coagulation of Blood, Capillary Function and practical Myology v Londonu. Glej Letopis 111. 203—204. Dopisni člani ïlija Djnričic, rojen Í8. julija 1898 v Beogradu, dr. med,, redni profesor za 1 iziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu; dopisni član od 22. decembra 1961; predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni Élan Jugoslovanske akademije znanosti i unijeinosti v Zagrebu, — Glej Letopis XII. 40—42. Brani mir Gušic (glej stran 41). Fran jo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., dr. sc, med, h. c. univerze v Ljubljani, dr. h. e. univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenerologijo in predstojnik dermatovenero-loške klinike na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1955; pravi član .(ugosla venske akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Švicarske akademije medicinskih znanosti, častni član oziroma dopisni član ameriškega. angleškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, češkoslovaškega. dunajskega, francoskega, batu barskega, iranskega, ifalijanskega, madžarskega, mehikanskega, miinehenskega. nemškega, poljskega, švedskega in venezuelskega dermatološkega društva, francoskega alergološkega društva, nemškega društva za estetično medicino, častni član Slovenskega zdravniškega društva v ljubljani. Zbora liječnika Hrvatske v Zagrebu in Češkoslovaškega zdravniškega društva J. E. PiiTkvtic v Pragi. Glej Letopis V, 101—102. Janez Mileinski, rojen maja 191™, dr. iur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani; dopisni Član od 22. decembra 1961: inozemski dopisni clan Société de Medicine T égale de France, titularni Član Académie Internationale de Médicine Légale et Sociale, častni član Société Italiana d i Medicina legale e d elle Assicurazioni, dopisni član Deutsche Gesel !-scliaft fur geriehtliche und soziule Medizin. predsednik Udru-ženja za sudskn medicinu SFRJ. podpredsednik medicinske sekcije Udmzenja za medunarodno pravo SFRJ. — Glej Letopis XII, 43—45. Franc Novak, rojen 2. junija 1108, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani: dopisni Član od 22. decembra 1961, častni član Slovenskega zdravniškega društva, društva za ginekologijo in porodništvo Italije in češkoslovaškega zdravniškega društva J. E. Purkvnc v Pragi. — Glej Letopis XII, 46—4fi, Siniša Stankovie, rojen 26. marca 1892, dr. pbil,. redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu: dopisni član od 2. junija 195": podpredsednik Sveta akademij znanosti SFB J; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V. 103—104. Alojzij Tavčar, rojen 2- inarca 1895, dr. ing,, redni profesor za genetiko in /Jaht ti jen je rastlin na vseučilišču v Zagrebu; dopisni člau od 2. Junija 1955; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnoati v Zagrebu, redni elan Masarykove akademie prace v Pragi, častni član Scientific Society Sigma X, Cornel] University, New \ork. — Glej Letopis V. J05—106, Knsla lodorovič, rojen 5. julija 188?, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v lieogradu v pokoju; dopisni Član od 2. junija lf>55; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu iti tajnik njenega razreda /a medicinska? vede. dopisni elan Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosii v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekarskega društva, častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva in Saveza lekarskib d rust ava SFRJ, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskih avtorjev in Znan-st veno-niedicinskcga društva zdravnikov Štajerske. — (¿lej Letopis V, 10". Andrej Župančič (glej stran 50), V. RAZRED Za umeinosii Redni člani France Bevk, rojen 17.septembra 1890, književnik, redni član od 2. jutiija 1955. tajnik razreda za tunel nos ti od ^.oktobra 1960. — Glej Letopis V, i 10 115. Alojz Gradnik, dr. iur., rojen 5, avgusta 1832, književnik, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis Xlll, 55 do 38. Božidar Jakac, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upddobljajočib umetnosti v Ljubljani v pokoju; redni član od 6. decembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i n ulje t nosi i v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis ITT, 207—213. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodobi]ajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-mojster; redni Član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 121 — 122. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja I £196, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju: akaii. slikar; redni član otl 6, decembra 1949, — Glej Letopis lil. 214—215. Ciril Ko.siuač, rojen 28. septembra 1910, književnik, redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 49—53. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na Akademi ji za glabo v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. juniju 1953. — Glej Letopis V, 123 124-, MiiŠko Kranjec, rojen 15, septembra 190N. književnik, redni član od 2. junija 1953; dopisni član Ju ros I a venske akademije znanosti i uinjetnosti \ Zagrebu. Glej Letopis V. 123 do 132. Rratko Kreft, rojen II. februarja l<>05. dr. plik, redni profesor za novejšo rusko književnost; književnik: redni član od 22. decembra f%t; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu; upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, predsednik Slavističnega društva v Ljub-Ijani. Glej Letopis XII, 65 64. Lucijan Marija Skerja.no, rojen 17. decembra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v L jub-Ijani: redni član od 6. decembra 1949. (dej Letopis III, 21f) do 220. Dopisni člani Ivo And rit*, rojen 10. oktobra 1892. književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu; iN o be lov nagrajenec za književnost v leti: 1961. —■ Glej Letopis V, 155 134. Lojze Dolinar, rojen 19. aprila 1&95, redni profesor na Akademiji za umetnost \ Beogradu; dopisni Klan od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 137—158. Miroslav Krleža, rojen 7. juliju 1893. književnik: dopisni član od 2. juniju 1955; pravi član J ugosla venske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 130—141. novi Člane FEANCE BEZLA J Rojen 19. septembra 1910 v Liliji. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in v Ljubljani; ina-turiral je leta 1931 in študiral slavistiko v Ljubljani in v Pragi. Diplomiral je ieiu 1936 na filozofski fakulteti v I jub-Ijani. Leta 1950 je imenovan za lektorja češkega jezika ua filozofski Fakulteti v Ljubljani, leta 1955 je postal znanstveni sodelavec Instituta za slovenski jezik pri SAZU. leta J958 znanstveni svetnik pri istem inštitutu. Leta 1956 je nekaj časa honorarno predaval primerjalno slovansko slovnico in imenoslovje na filozofski fakulteti. oktobra 195H pa postal izredni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje in 1963 rerlni profesor na oddelku za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za filoloske in literarne vede jc bil izvoljen 3. julija leta 1964. Bibliografij a Knjige Oris slovenskega knjižnega izgovora. Razprave ZDI I V. (7, Pik Knffv. y. Ljubljana 1939. Slovenska vodila imena 1 (A L). Delu SAZU, Razred za fil. in liter, vede 0. Ljubljana il¡rÁ\. Slovenska vodna imena II (M -Ž), Dela S AZI . Razred za fil, in li:ler- vedle 9. Ljubljana 1961 Osnove fonetike, Univerzi te Iti a založbo, Ljubljana 196(1, Etimološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek, SAZ P. Ljubljana Razprave Doneski k poznavanju glagolske^a a-spektu. SR L 1948, 199 -220. Drobci v/, praiitavBflne. Slovenski čebelar 1946. 14- 28 in 57—64. Ljudski f>evec iz Tera. SEt I. 194R 65—7i. Xek&j besedi hi slovenski mitologija \ 2adnjib desetih letih. SEt III do TV. 19*51, Smrtnima ¡ta [»jem s lu cus fhimiuis profundiorï. SR. V—VII, i5, 1-23. Zanimivosti iz topol m mas tik e. Predavanja o jeziku in slovstvu, Maribor 1955, 66—81. Oinlríbuttiows lwčti'ügTHjpJi!i}uSR V1ÏI. Lingüistica I, 1953, 50—58. O besedah ill imenih. J iS I, 1955—56i 170—172. 277—279. 291—292. Deutsch Notseh, Slovenisch Čajna. Boitriige zur Namenfftrsclmng VIII, 1957, 69—72. Pozabljene besede. Sin. sovatna, sin. smet. SR X. 1957, Î72—178. Vyziiani onomastikv pro stndium praalovanského s lovni k u. Sla via XXYIÍ 195B, št. 3— 4, 555—564. Stmligrafija Slovanov v ludí OJKWnasitiike, SR XI, 1958, 55—56. Strniše™fija Slovanov v luči onom antike, ]F XX111, 195ÉS, ts5—95. Etimoloiki diooeskl SR XI. 195«, (69 -177. O nalogah slovenistike. SR XII, 1959. 95—105. Predtelovianski osttuiki v slovenščini. Sodobnost VI, 1958, 675—695. Pomenska kategorija gozd« v slovenščini. SR XII, 1959. i 14—130. Etimološki doneski. SR XII, 1959, 224-229. Problematika slovenskega etimološkega slovarja. Sodob&oet VIII. 19*59. 2ti> 270, 356—36& Današnje stanje ono-mnstvke pri Staranih. J iS V, 1959—1960, 65—619, Zanimive besede JiS V. 11%0, 39—90. 0 etimologijah in etimología ira niu. JiS V, 1959—1960, 101—104. Vlom k al ko v v si o ve niti ni. JiS V, 19W— i960, 140—Í 45. Nekaj problemov iz ribjih imen. j iS V, 1959—1960, 170—175. Vas in sel» v slovenski onomastiíki. JiS V, 1959—1960, 204^207. Nekaj zanimivih besed. JiS V, 1959—1960, 192 in Die vorslaviilsehtep Sel ¿¡eliten i in slo ven i sel ion Namen — un d Wortschuitz. Actes et mémoires de Vl-eme congrès d'onomastique. Mttncben 1960. Nekaj rastlinskih imen, JiS VI, i960—1961, 2S—29. Slovenska imena gob. JiS 1960 -1961, 104—107. lieux mots slovèras. Linguistique Balkanique II, Sofija 1960, 11?—121. Ia rob tom u tik a slovenske o liornas ti ke. 1 miedz ynaríwloWa slawi-styezna koafereneja onomaslyezna, 99—102. Wroelaw-Wars/üwa-K rakóvr. Slovensko iraeneci'.ovje. JiS VII, f%1 1962, 130^135. KlimoloŠko raziskovanje slovenske leksike. JiS VIL 1961—1962. i 95—199. Nekaj misli o etùcaokniija'h. JiS IX, 1964, 121—135. Blišč in boda slovenskega jezika I—X. Tovariš XX, 1964. od 51. 5 do št. 14, NemSke izposojenke v slovenščini. Dopisnik III, 1965—1964. št. 10, 5. Skupaj ?. drugimi avtorji D.Mertdj — F. Bev.laj, Slovenska krajevna imena na -jane. JiS VI. 1961. 187—1M in 2'¿0—225, 1 ena PetrtóS-Holmquist — F, Bezlaj, Nordijsko slovenske lekaične paralele JiS VIII. 1965. 144—14«, Tomo KomSee — F. Bezlaj, Ime Slovenec, JiS IX. 1964. 126—127. Kritike 1, Isačeida* Narečje vasi Sele na Rožu. LZ 59, 1 939, 1ST—tt», W. Ibivers, ¡Veuere Literatur zur Spraclktaim. SLt i IT—I"V, 1951. 451—4^55. J. Hubschmid, Vorindogennaaiiiehe VVortseliiohleri; SR IV. 1951, 2fW—291. Mat vaš Murko, Ro®pravy z obora sluvanskcho mir o dopisu. SEi II. t"M9, 143—i 44. V. Marliok, Qudqucs notni s slava do plan Les. SR IV, 195 J, 291 dO 295, Matija Murko, Tragom s epsko-hrvatske narodne epike. S H V - VIT, 1(1*54., Jfie^-^ie. R. Badjura. Ljudska geografija. SR V VII, 1954, T)! Carinthia [. 140, 19ijQr E, Kranzm;tyer. Dcr Ortsnanie Mailsherg; E, Kjartzmayer, Kamenkuudliche StLidiea; E. Kj*mzraay«p Satgenge-bumlene Karotner Bergnamen. SR V—Vil, 392^398. C. Glaueri, DenriscŠic und slovenj sel te Gelandonanicfii. SU V- Vil, 1954, *>r ruma ni sebi-n Ur-Sprtmgs. SR VIII, 1955, 112—135. LHubschmid, Sc.hlauebc und Fas«er. SR IX, 1956. 57—61- J.Schiife 0» g^igrapliiselie IVnninolofrie des ScrbokroaHschen. Roczniik Slawistyczny XXI. 1%0, 1+7 160. E. K ran zrna ver, Ortsnttmeobuch vOn karaten. SR XII, 1959, 287 do 29^ im SR XiII, [961 —19<>2, 308—311. 1).Simonovi, Boi-amički tečniik. Sli XII, 1059, 296— 302. Kritične pripombe k avstrijskemu delti o koroških kraje v (lili imenih. Razprave in gnadivo Instituta za narodnostna vprašanja 111, 1963. 67—M. Kritiene pripombe k avstrijskima dela u koroSkih krajevnih internih (slovenski prevod). Slovenski vrstnik (Celovec) XVIII, Št. 47 51 in XIX. I%4. 5t. 1—5. t lilktegaid Striedler Temi«, »Deutsche Lean vrOrter iin Sto v en i sehen-i, JiS IX, 19t>4. str. 191—193. in puročibi Slovi nei v Italii. Cesi oslov. — jihoslnv. Revne 1955. KiTil Hrislov. LZ »39, 4A--42. Taras Seveenka LZ 1959. 137—139, Ivan Franku. LZ \<)V). 255—257. Nekaj vzroka*. L Z 1959, 498—502. Kalevata. I / I<159, "fr 57R Razvoj slavi stike kod Slovana OB, Pregled, Sarajevo 1959. 54i> 545. Dr, Raj ko Nahtigal. LZ LIXT 1959, 266—275. N. G. CerodševakL LZ 1940. 571—579 Fraituc Ramo v i (ob petdieset letnici). LZ LX. 1940, 454— 459. Bamkniin de Conrtenay. Trinkov zbornik, Trst 1946. Povojna češka literatura. Razgledi, Trst 1947. Tone Šifrer. Uvod v knjigo: Kmet in stvari. Ljubljana 1947. I rance Ramovš. Pogled na njegovo delo. SR III, 1950, 225—236, France Ramovš. Obzoraiik V, 1950v 321—525. Petar Skok — sedemdesetletnik. SR IV, 195). 95. Ob sedei r ti liasurrtet niči profesorja Jakoba keiemine. SR V—VII, 1954. 273—379. Odiknd imena našiti ri]ek;i. Otkričn. Zagreb 395— In memoriHm dr. Raj k o Xu1iligiail. Sodobnost VL 1958, 432—437. 1'etar Skok. Letopis SAZU VIII. — 1957. 77- S3, Drobna pfročila. SR III, 1950. Siti—330. Drobna poročila. SR IV, 1951. i SI—1J6, 300—314. Drobna izročilu. SR V—Vil, im, 44)" 43S. Dialektični rirhaiaani. JiS VI. 1960— 1961, 31. Blegaš ali Rlegoš? JrS VI, 1960- 1961. 32, Se d rodbinskem imen u Tavčar, J iS VI. 1900^1961, 32, Jezikovni paberki. J iS VI. 1960 I9G1, 170—171, Pravopisna vojna. Delo 8. VHI. 1962. V spomin Maxu Vamner.ru. J iS VIII, 1963, 149—130; Kultura jezika in slovenska javnost. Naši razgledi XII. šf. 11, S. VI, 1963. Franc Miklošič, Ji S IX, 19t>4 37—44-, Franz Mikkedciu Katalog- slovenske knjige za fninkltirlski sejem (nemški prevod gornjega članka). Ob izidu poskusnega snopiča Etimološkega slovarja slovenskega jezika. SR XIV. 1963. 309-- 310. O slovenskem jeziku. Naii razgledi X, št. 16. 26. VIII. 1961, 389 do 390. Simpozij o. Viiku Kara d žic a. j iS IX, 1964, 265 -366 v (X ranice: J F — Ju ¿neslovenski lilolog, J iS — Teaik in slovstvo, LZ — Ljubi jamski zvon, SEt — Slovenski etnograf, SR — Slavistična revija, ZDTIV Znanstveno društvo /a humametične vede.) FRANCE KOBLAR i Rojen 29. novembra 1889 v Železnikih v žebljarski družini, Od 1903 do 1911 je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, od 1911 do 1913 pa univerzo na Dunaja (slavistika in latinščina kof glavna predmeta). Od 1915 do 1918 je bil v vojski. Po zlomu Avstrije je nekaj časa služil kot častnik v jugoslovanski vojski. Od 9. aprila leta 1919 do decembra 1954 jc bil profesor na II. državni (Poljanski) gimnaziji v Ljubljani. Profesorske izpite je opravil 1921 in 1923, promoviral pa v 1 .jubijani 1941. Jeseni 1945 je bil imenovan za rednega profesorja na Akademiji za gledališko umetnost, kjer predava zgodovino svetovne in slovenske dramatike. V letih 1952- 1956 je bil rektor akademije; sedaj je predstojnik njenega dramaturškega oddelka. Od leta 1923 do 1950 in od leta 1955 do 1957 je bil urednik Doma in Sveta (skupaj z dr. Fr. Steletom). Od 1955 do 1941 je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljane. Od 1957 do 1945 je bil predsednik Društva slovenskih književnikov. Več let je bil podpredsednik in odbornik Slovenske matice; sedaj je njen podpredsednik in vodja knjižnega odseka. Po letu 1945 je bil član Izvršnega sveta 01.0 Ljubljana, Upravnega odbora SNG, Prešernovega sklada, raznih komisij Ministrstva za piosveto oziroma Sekretariata za knituro in prosveto. Od 1950 jc bil strokovni sodelavec, od 1951 pa honorarni znanstveni sodelavec SAZU. Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado, Od 1950 je častni član Slavističnega društva, Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za lilološke in literarne vede je bil izvoljen 3. julija leta 1964. Bibliografija 1. Mladostna leposlovje Pesnili in črtice ((Ido m a investirane v Bibliografiji Leksikograf-skcga zavoda v Zagrebu, kuj. ffit. euoie 48.913—40,980). a) shiDiloena Kritika V letih t919— i WO, izhajala v DS, LZ. S, Dejanju. (CM, deloma Bibliografijo Leksikografskega zavoda v Zagrebu, kuj. 1/2, enote 24.826— 2+.94*>.) bj gledališka Izhajail a v S 1919—1958; DS 1020—1929. J. Slovenski biografski leksikon Okoli 150 člankov iz novejšega slovstva in gledališča. Večji med njimi: A. T. Linhart, Anton Medved, Janko Pajk, Ivan Pregelj, Ivan Prijatelj. Matevž Ravni kar-Poženean. 4, .Ifooiioeraa zgodovina a) ah nežne ¡še uloustvenozgodovinske in kulturno politične razprave v revialnem tisku: Ivan Pregelj. (DS (924.) Lffl.mid I.eooiov: Jazbeca, i D S 1927.) Henrik Ibsen. (DS 1928.) Ob stoletni« L. N.Tolstoja. (DS l®) Fr. Werfe!: Panhis unter den Juden. (DS 19213.) Slovenska književnost v zadnjih 10 lotih. (Slo vene i v desetletju 19IS--I92S. Lj. 1928.) O. Zupančič. (Slovansfcf Pfchled 1928.) Ivo Vojnu-vič. (DS 1029.) Fjodor Giadkov; Cement. (DS 1929.) A. P. Cehov. fDS 1929.) TIngo v. Hof mannst bat (DS 1929,) Knut Hamann. (DS 1929.) Anton Leskovec, fDS 19V>.) Naža skrivnost. (DS 1970.) Vreilaost javnega dela. iDS 1910.) Stoletnica Kranjske Čl teli cc. (DS 1930,) F&Fröigar. (DS 1931.) Xa prelom ti. (DS 1933.) I rance Bevk. (DS tj913.) Dotmovin» v dein Ksaverja MeSka. (DS 19*54) Pisma Josipa Stritarja braiu Andreju. (DS 1916,) Navskrižja in nasprotja. (DS 1936.! Petdeset let. (DS 1917.) Slovensko leposlovje 1916—1938; Gledališče; Radio. (Spominski zbornik Slovenije. Lj, 1938.J Delo Ivana Cankarja v Zadrugi. [Sij 193®, 1941,1 Mladinska dramatika pri Slovencih. (Sa vremen ik 1941,) Ljubljanska dijaška zadruga, (SR 1949.) Krtine Bevk. (Novi s vol 1950.) 0 Jurčičevih dramatikih načrtih. (SR 1951.) 1 vali Gornik. (SR 1-950.) Devetdeset let Slovenske matice. (Glasnik S M 1934, št. I,) Shakespeare v slovenskih prevodih. (Glasnik S M 1954, Št-2.) Slovenska dramatika, izročilo Antona Tomaža Linharta. (Zbornik SNG v Lj. 1957.) Slovstvena zgodovina. (Zbornik SM 1904.) Praznik Slovenske matice. (Naši ra/gledi i%4, št. 24.) b) Raz prat/e in kritični aparat p knjižnih izdajah: Jurčič: Deseti brat. Celje, M D 1930. Izbrano delo Jožeta Cveblana. Celje. N1D 11)38. Stritarjevi in Ladi ni k j spisi, Celje, MD 1941. Stritarjevi pripovedni spisi, Celje, M D 1946. . Stritarjevi kritični spisi, Ljubljana, DZS 1948. Stritarjeve izbrane pesmi. Celje, MD 1949. Pngclj: Izbrane novele. Ljubljana, SKZ 1940. S.Gregorčič, Izbrane pitezije. Cel jo, M D 1901, cJ Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: lian Cankar, Zbrani spisi XX. Lj., Nova založba 1930, Drago (in Kette, Zbrano delo, I j., Nova založba 1940. S. GregoreiC, Zbrano dalo I IV. Lj., DZS 1 94?— 1951. Dr«gonili Kette, Zbrano delo 1 II. Lj.. DZS 19*7, Josip Stritar. Zbrano delo 1—X. L j., DZS 19-53—1957. France Bevk, Zbrano delo 1 XI. Lj., DZS 1951—1904. F. S. FiinžgaJ*, Zbrano tlelo I-VlI. Celje, MD i959—19t>2. Ivan Pregelj, Zbrano del» I—IV. Celje. MD 1962—1964. d) m0rt4. bibliografija do leta 1 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (i&ST). str. M Dodati je: fvan Prijatelj, Slovenska kiilmrnojtofitii/ina in slovstvena zgodovina 111. 1'«*. Uredil in Znanstvene opombe napdsal Anton Ocvirk. Opombe sir. 3"5 415. Paul Hozard in primerjalna književnost (študija li knjigi P. Kazanja Kriza evropske zavesti, t!f59, str. 425—492). (Izšlo tudi kof se-pairat v 100 .izvodih.) Slovenska literaluni in realizem, Naia Sodobnost l%i. str. 577 do 569. 70H, 1. Pri jate! j. Slovenska kulhirnopolitična in slovstvena zgodovina ]Y. 1961. Ilrarail in znanstvene opombe napisal Anton Ocvirk. Opombe str. 501—547. Zbrano delo Srečka Kosovela I. knjiga, druga izdaja, 1904. Uredil in zgodovinsko generične opombe napisal Anton Oevirk. Opombe str, 415 -5U5. Gustave F'!aubcrt in »Gospa Bovaryjcva>. l'X>4. Študija k romanu v zbirki »Sto romanov«, 1. zvezek, str, 5—41, BRANIMIR GIÏSIC Rojcu 6. aprila 1901 v Zagrebu. Klasično gimnazijo in medicinsko fakulteto je končal v Zagrebu, l.eia 1921} je bil pro-moviran za doktorja medicine, Leta 192? je bil izvoljen za asistenta, po habilitaciji leta 1938 pa za docenta pri katedri za otoriuolaringologtjo medicinske fakultete v Zagrebu. V Želji, da bi poglobil in razširil svoje znanje, je dokončal še Študij zgodovine in geografije na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je doktoriral leta 1928 na podlagi disertacije »Geneza i elementi mljetske seljačke kuče«. V zvezi s tem Stadijem se je dr. Gušič posvečal t ud i sistematičnemu raziskovanju planinskih predelov, posebej še Dinarskih al p in proučeval antropogeogiafske in nozo-grafske razmere od Yziioduih alp do Egejskegè il) Črnega morja. Napredne ideje, ki jih je objavljal v svojih delih so preprečile. da ni bil dr. Gnšic izvoljen za izrednega profesorja na medi-einski fakulteti V Zagrebu, za kar je bil leta Î940 predlagan. Ob vdoru okupatorja v naiu domovino .se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Jeseni 1941 je bil odpuščen s fakultete, nato aretiran in končno odgnati na prisilno delo v Nemčijo, Uspelo mu je, da je bil začasno prideljen mestni polikliniki na Dunaju, kjer je aktivno sodeloval v okviru slovenske OE-sku-pine. Aprila Î945 se je vrnil v Beograd, nato pa v Zagreb, kjer je bil izbran za rednega profesorja za otorinolaringologijo in za predstojnika Otorinolarinogološke klinike, l e funkcije opravlja še danes. Večkrat je bil dekan medicinske fakultete. Leta 1947 je bil izvoljen za rednega člana Ju gos! a venske akademije znanosti i umjetnosti in bil od 1947 do 1950 njen glavni tajnik. Ob ustanovitvi Akademijskega sveta FLRJ je bil izvoljen za njegovega tajnika, Prof. Gušic je še dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti (od 1961), redni član društvu oturinolaringologov Collegium Otolaryngologicum Amiciiiae Sacrum, častni član polj- skega in bolgarskega, dopisni elan češkega, čUn avstrijskega in grškega društva otorinolaringologov. Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil iz~ voljen 3. julija 1964, Bibliografija /iiaiistoenega in niroknonega dola iz medicine Troifi tas guéri* de la méningite otogéne p u ru I ou te. — Otolaryngologic Stavica, Praihsa, vol. I, fasc. 2, str, t. 1929, Bibiïogïapbia Otoiaryiigokigiea Jugostsivtea (ah anno 1919, usque et antrum 1929.), — Oiolarvagologia Slavic», Praha, vol1. (1. fase. 2, str. 256. 1950, Otoiaringok^ki rad kod naše Ôkoleke mlaiieži. Ijječnički Vje-snik, vol. 53. št, 12. str.437, I95f. Sit Ijeka rikoni rji ¡siijoin prof, Dordeviéa u Horeegov i,ni 1930. — Mediienskj Pregled. Beograd, št. 12, str, 345, 193J. Do i mu vi h nove o tola rtitigoloske kliiuike Karlove Univerze u Prah i. — Liječnički Yjesnik, št. ti. str, 57, 1932. Ufeer die Ireliaarlcn Rat-lien pol v pen. ZeHschrift fur Hals. Nasen i ind 0 hren h eil k.n r 11 le, Berlin, Bd. 31, str. 4/ft, 1932, Cet vrti slučaj Gradenigovog sindroma tia Otološkuj kliniei u Zagrebu, — Medicinski Pregled. Beograd, km j. VIII, str. 12. 1933, Ecni^ui slučaj arozije palatinae ascendcas kod peri to uzi! ar ne flegmiOne, — Lijftčnički Vjesnirk, Zagreb, vol. Ti. it. 2, str. 74, 1935. Urjecaj geografske sredine na raz v na k otorinolaringoioških obo-Ijenjn u Jugoslaviji. - Polski Przeglqd OtoiaryngoJogicani Wilno, str. i, Naš« iskustvn kod OtOgeuÎh mOzgOVttih »pscesa. — Rad I kongresa Jujroslavenskog hh-UTŠkog društva, Beofiraid 1934. Prilog poKnavonju nekih nosnih anomalija s os oh iti m obzirom na proboscis lateralis. — Liječrcički Vjesmk. Zagreb, vol. 37, it. 2, iti-. 62. t TO. Biološko-medicinski problemi na šeg planiinskog sel a. l.iječnički Vje^n.ik. v»ji, 56, št. 9;, st r. %9. 193+i Les fonds des maladies otolary ngologiqucs dans les régions montagneuses de la Yougoslavie. Folia otolaryngologic» OrientaJia, str. 89, llicTcsolymÏR. 1956. O upiiilama piramide s Gradenignvmn sindromom i bez njciga. — L i ¡«"rački Yjcsmk, vol.59, šili. str. 303. 1937. Pneunwtoraee sptmtameo dopo l'est™/ume d'un cot no estraneo del bronco (z A. fiercer jem). — Archivio Italians per le malattie del la trachea. Firenze. St. 4, 1937. O ncurogonitu tunwrima mm i gornje čeljusti. — Folia Stomato-togiea, Zngwfc, vol. VT, fasc. 4, sir. 119, 1957, Mnrfoeenosa ottogennh apwesa vclikogH mozga, Liječn.ički Vje-enik. Zagreb, vol. GO. št. I —2, str. 11. 1938. Corps étranger double dans le larynx U A. Sereerjein). — Brancho-ficopia-Ocsophagoscopia-GastPoscfipia, Paris, avril, 1938. O Thcetovoj eseru'ijelnoj eikatri raciji sluznice reaptratornOg i prtibavnog trakta. — Liječnički Yjcsnik. Zagreb, vol. 60, str. Û82, 1938. RinoSaring<>loii k h opažanja koti endemijskog sifilisa. — »Endemij-sk'L sifilis u Bosni«, Zagreb, str. M, i9>9. Fokalna infekcija u o tra inolaran golog ij i. — Liječnički Vjesnik, Zagreb, vol. 6d, St. 11. sir. 565. 1939. O tu mortr/.Tioj aintloiidoiii grkljana. — Medicinski Pregled. Beograd, knj. XV, str. 16<9, 1940, l.sikuišitva s Penicilinom na OtoJaringoloSkoj klini«. — iNaša prva iskustva n Uječenju. peaioHiluomf. — Zbor Eiječuilka HrvaLske, Zagreb, sir-3+, 1946. Rak na grkijanu. — Srpski Arhiv, Beograd, str. 509, 1948. Totalna tncpanacija snednjeig tiha endaura.lniui p a tem. — Zbornik ra tkiva Otorinolaringol-oške klinike u Zagrebu. Zagreb, s4r. 69, 194«, O obostt-ajnoj paralizi rekurensa. — LiječJiički Vjesnik, vol. 72, St. 3. str. 118. 1950. Spon tani pneumotnraks kan posljedica traheotomiije. — Liječnički Vjesnik, Zagreb, vol. 72, st. 6/7, str. 249. 1930. Prilog [Losogeografiji Makedonije. — Cieo^rafski Glasnik, Zagreb, str. 61, 1950. Nov i ji jjogledi n terapiji o zone. — Predavanj a u Jugostavenskoj akademiji znanosti i umjet™Mi, Zagreb, zv.O, 1931, Slučaj plastike počefcnog dijelu ezofagusa kod eikatrif -ipehie Icoro-zi vne stenoze. — Liječnieki Vjesnik, Zagreb, vol. 73, št. 2/3, str. 33, 1931. Une iKmvefle mniiiere d^tnplaatation Rad J tigrala-venske nkaidemoje znanosti i umjetaoeti, Zagreb, knj, 29S. str, 159, 1953, O King-ovoj operaciji kod oksit«fali je. ■ i-Radt Ju gos I a venske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb, knj, 298, str. 141, 1953. Pathological changcs in thc blood-\essels and nerves pf tbe oesophagus due to coi-rosaod. — Joumul of l.arvngok>gy, London, vol. 07, str, 74% 1953. Da» autonome periosophageele Nervensystem bei den uktuen Verätzungen der Speiseröhre. — Monatsschrift für Ohrenheilkunde, vol. ST, str. 95, 1955. Dtjeeai gastrWionie na opei raz vit a k djeleta pos Ii je korozije jvd-iijtiku (/. 13. Petanom). — Rudo vi Mpdioinskog fakulteta u Zagrebu. Zagreb, rol. ¡I. sir. 19, 1954. Neues aber die akuten Korrosionen der Speiseröhre. — Bulletin der SehiveiaexÍBChesn Akademie der Medizinischen Wissenschaften, Basfel, vol. tO, str. 58, 1954. Tralieotomija prakličnog ljekara, — Medicinski Zbornik 4. Ceti-irje, sir, 3-1, 1994. Nova istresHvanja o p ato fiziologiji i terapiji akutnih korozija jodnjaka. — Predavanja u Jugóla vensko j akademiji znanosti i umjet-liosli, Zagreli, z v. 11, t<>54, Naše današnje gledanje na kliniku i kirurška terapij u raka liipo-fanin.l&a i larinksa. — Vojno-sanitetski Pregled, Beograd, str. 460, 1954. Akutno korozije jednjaka. — Medioinski Glasnik, Beograd, IX. si r_ |>!, 195?. Der T liierst lie Lappen in dej- plastischen Chirurgie des Hakteiles dor Speiseröhre und des Hvpopharvnx. — Monatsschrift Für Ohrenheilkunde. Wien, vol, 89, str, 137, 1935. Naša današnja terapija akutnih korozija jednjaka. Liječničlti Vjesnik, Zagreb, vol. 71?, str. 168, 1955, Maligni [umori gornje etaže ni a k si le. — C Iii runda mawiltofacíalis et plastica, Zagreb, vol. L str. 17, 1936, Naša iskustva s timpanoplasTikama (z B. Fernen i čem). — Vojno-sanitetaka Pteg-led, Beograd, vol. II, str. 154, 1956, Neues über das Skteroraprcblem. — Acia Otolaryngologies, Stockholm). vol.i6, sir. 100, 1956. htraí.i'vanje exudemske gušavosti ii bivšem bjelopoljskom srezu (s S. Petrovičem, M. Pra/ičem, R. Sala jem), Medicinski Zapisi, Titograd 1957. Über die kocli leo ves ti bularen Störungen bei endemischer Struma. — Practica otorhinolaryngologic!, Basel, vol. 19, str, 5JI. 1957, Otflilogija praktično Ii Li jetniku. — Zagreb 1957. Kirurško tretiramje nagi u h os t i (z B, Femenióem). — LiječniiSki V jes ni k. Zagreb, vol. 70, str. 649, 195?. Pojava stflirouja na statoaikustičnom aparatu kod čovjeka. — »Širnima i t in o gcron+ologijii. Jugoslav ens ka akademija zu an ok ti i umjef-nosLi. Zagreb, str, 219, 1958, Neues über die atrophischen Veränderungen der Nasensehleim-haut, — Monatsschrift für Ohrenheilkunde, Wien, vol.93, stT, 146. 1958-bxpérienee personoeUe sur jes grandes resections dti con pour cancer. — Acta otorhinolaryngclogica Bélgica, str. 451, 1955. Rozsahlé kreni resekce u karcinomu. — Rakovina hornith cest dysuehle « hrt aim. Praha, str, 110, 1959. Kirurška intervencija kod po vred a eúnoidainih i Iron ta I ni h sinusa. — Chirurg i ji maxiilo Facialis et plastica, Zagreb, vol.II. str, 20. 1959, Koh leo vest iba I a rue smeit nje kod eiidemske gušavosti. — I jugo-slavenski Simpozij um o- gušavosti, Beograd, ^tr, 160, 1959. No vi j i poginit na p a ui fiziologi ju respiratorne sluznice (z B. Fem izničeni in Z. Krajino). — Rade vi Meiljcinskog fakulteta. Zagreb, vol. Ill, str. 17, 1959. Dio grossen Hals#efäsee ix;i radikaler Resektion wegen maligner Prozesse, — Atta, cvtol a ryngo lógica, Stockholm, str. 207, 1959. Kigenc Erfüll run gen über die malignen Geschwülste der oí reren Etage des Oberkiefer«. - >Die Malignóme der Nas......ebenhöhleiit. Wissenschaftliche ZeitschrifL der K aT I-Marx-Lili verzi ta t. Leipzig, zv.3. str. 2Tt, im'M>. Bihlrogrtrpllia Otokrynsolioguca J u íros la v i ca (ab siiinu 1950 ustpie ad tinnum 1Q56) (z R. Subotiíem), — Ra do vi Medicinskog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, vol, VIL su p plemen t um, 1959. Les p lex us myeotériques ásns les corrúsions tii gues de l'oesophage. — Rev lie de LíiryngoIogJe, Bordeaux, voi. 81, sir. i960. Nasce pogledy ita zagadniemie ostrych opfcrzefi pfteJyku, — Olo-laryjigologia Pulí ka. vol. a IV. str, If. Djcluju li anlropogeografskt faktcri slriranogeno? II jugoela-venski Simpozij O eodemskivj gušavosti. Zagreb, str. 12?, i 960. Unsere Erfahrungen in der Unfallchirurgie des Front oethmoidalen Gebietes, Monatsschrift fiir Ohrenheilkunde, vol.95, Wien, str. 255, lOöt, Metastase« dn eou des cancers du larvnx (z Z. Krajino). — Journal Fraseáis OHL, Lyon, vol. X. stT. 020. i%t. Rehabilitar i ja p rov od ne na¡íhihost¡ kirurškim pirtem (z B. Femc-iii6em). Medicinski Glasnik, Beograd, XV, str.t'Jóf. I Ja í¡ je liječenje iz v. Bel!-ovc paralize kirurški problem? {z R. Feinen: cem). — Chirurgta maxillofacialis ot plastica, Zagreh. vci. 3, str. 11061. Neuere Forschungen über die SymiUiHiiiitolotfie des endemischen Kropfes. — Monatlich ri Tis fiir Ohrenheilkunde, Wien. vol. 95, str. 591. 1961. Fortgesetzte experimentelle Untersuchungen /ur BrsLiminung der Beziehungen des hepatorenalea Systems /,ur respiratorischen Schleimhaut {z B, Femeniéan. 1. Taborskyni, V. Kmričeml. — Acta Otolaryo-gologtea. Stockholm, vol. 56. str. I. tlJ>63, Atrophie rhiniiis and Ozaena. — Inter. Rhinol,. !. 164. 1965-, Proučevanje koh leo-v es libul tirnih s in etil j a kod endomske gil Sa vos t i. — Ljetopas JAZU, 278, t%3 Die Rinile des Otologeu in der Bekämpfung der epidemischen Struma, — Monats sehr. für Heilkunde. Wien. 97. 225, (%">. Gedanken über die chronischen Entzündungen der Respirfl-tiims-schleimhailt. Acta OtoIiirvngidiigieH., Stockholm Sitppl., tf?5. 5t. 1965. Da m age of i lie respiratory niuoous membrane of rat.s exposeil t o cohl (skupaj z; Z, Krajina, ]. Lakió, V. Konié in ! ÖhBic). ■ Acta Oto-laryngologica. Stockholm, 57. 342. 1963. Radiia sposobnost tiakon velikih inutilirajueih operativnih za* hvala na vratu zbog maJignomtt i hriga zajednice za btrduinnst oiperi-ranih (skupaj z FLSubotdčem). Arhiv -za hipr, rada i toksikol,. Zagreb. 14. 111, 1963, Die maligne S i ruma als Arbeitsgebiet des Lar y ngologen (skupaj 7. Y. Ko ničem). — Monateschr. fiir Heilkunde. Wien. 9?. 598, 1963. Uber die Uherenipfiiidliehkeit des Sinus carotictis (skupaj z Z. Krajino). — Monat sni: lir für Heilkunde, Wien, 97, 445. 196?. G ranico operoiiiliioe.il koti hirurškog iijecenija malignorna stit-njača. — Medicinski glasnik, 17. 4'il. f%3. Uber die kochleales tibnlarefi Veränderungen beim endemischen Kropf. — X. Symposium der Denisclien Gesellschaft für Endokrinologie, Wien, Marz 196o, p, 207. Prilog eihopenezi I.egradskog kraja. U »legrad — prilog zdravstveno] analizi jodnog rtasoljas. — Zdravstvene Noviao, H), 11", 196"5. Die Maíignome der Fossa pterygopailatma. — Moraatsschr. für Heilkunde, Wie» 97, 516, 1963. Le gviitre endémique et les trouble-s cochléo vesti bula i res, — Revue de Laryngoíogie, 85. Í90, 1963. No t re i raí temeni opéralo] re d^s eaicinoms ex terien res du con. — Bulletin .1 ntenuLtkjnol de TAcadeniic Yougosl ave^ 16, 5, í%4. Die Veränderungen an der Respiratkm&scbleLmhaot der Hütten beim experimentellen Hypethyreoidisinus. (Skupaj / B. Femeničem, J. Laki cem, N, Riesoin in V. (Cimifem,) — Acta Otolaryngologica. Slock-Irnlni. 59. 2). 19. 1964. ZORAN RAM Rojen 14. septembra 1904 v Ljubljani. Po opravljeni maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani (1922} je študira i od 1922 do 1926 strojništvo na Tehniški visoki šoti na Dunaju. kjer je leta 1926 opravil diplomski izpit, Od januarja do oktobra 1027 je bil v službi pri železarni v Ravnali kot konstruktor in inženir v energetskem oddelku. Nato je služboval večinoma pri kemičnem koncem u Sol way v Lnkavcu od 1928 do 1945. Dve leti (t979 do 1940) je bil tudi tehnični direktor koncema za proizvajanje sode za srednjo in jugovzhod uo Evropo s sedežem v Ziirichu. Leta 1946 je bil imenovan za rednega profesorja za teoretično strojcslovje na univerzi v Ljubljani. Leta 1950 je bil na fakulteti za strojništvo promoviran za doktorja tehniških znanosti. Poleg svojega dela na fakulteti je profesor Runi močno zaposlen tudi kot svetovalec in projektant v industriji doma in v inozemstvu (Brazilija, Indija, Egipt).Leta I9h2 je bil imenovan za rednega profesorja na Tehniški visoki šoli v BraanscWeigu na katedri za procesno tehniko. Pred tem je bil dve leti dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede je bil izvoljen 3. julija 1%4, B i b iiogr a fija ¡cnansÍDenih in strokovnih del do leta 1956 je bila objavljena v knjigi Univerza o Ljubljani (Í957), str. 316. Hod a-t i ji je: Knjige Voriittmipfen in Theorie und Praxis. Theodor Steiakopf FDresden in Leipzig, 195*), 260 strani. 197 slik, 5 prilog. Diagramm-Mappe zu Verdampfen i it Theorie und Praxis. Theodor Steinkopf, Dresden in Leipzig', 1961, t& diagramov. Termodinamika, knjiga za uk in prakso. Univerzitetna založba. Ljubljana 1965. Clan ki Gostota težke vode (DsO), SV 2 (19%), str,S>. Vrednotenje energije v ichnrSki praksi, SV 2 (1956), str, 111/115. Energija eksergiia. SV 3 i 19?7), str. 50, Bewertung und praktische Verrechnung \ <>n Energien, Allgemeine Wärmetechnik (1957). str. 39/31 Termoelektrarna äostanj, SV 3 (1957) s fr. 79/82. Hladilni stolp termoelektrarne Šoštanj, SV 3 (1957), sir. 95:97. Graphische Bestimmung des Energieverl ustes beim Wärmeübergang, Allgemeine Wärmetechnik B (1957), wir. 141/142. Exergie. Reaktion sen thalpie und freie Enthalpie, Vestni k slovenskega kemijskega društva 4 (1str. 49:56. O prvem rn drugem glavnem zakonu termndiuamikc. SV 6 (1958), Ntr. 5759, Topliiiski dijagrami za kaustičnu lužinu. Informacije Fabrike Mrtle l.ukavae 3 (1959), št, 1, str. 3/6 Geometrija karbon izaeijskih kolona, Informacije Fabrike sode Luku \ ae 5 (1959), št, 1, str. 161/t63. Eksorgija goriv. SV 5 (1959). str. lbL'i63. Eotropiedtagrainm£ fiir «ässrige Salzlösungen. Forschung auf dem Gebiet des In gen i cur uesen s 26 (i960}, str. 1/7. E\crgie*tia£iiiiiuin<; für Verbrenn iingsgöiw, Brennstoff-YVänuc-Krah 12 (i960), str. 1/8 z 2 posebnima diagramoma. Kaj je pruvaaprav termodiLnaimiČBO stanje, SV 6 11960), sir. 41/43. Exergiediapranuue Tür Wasser mul Wasserdanipf, Bremistuff-Warme-K.ru h 12 (1960), str. 297;301, z 2 posebnima diagramoma, AutostaibilizacijH. Autoinacija i (1960), str. 3/8. Nepm rativosti kod konten trati je kau stične sode. Informacije Fabrike »ode Lukavae 6 (i960), 5t. 1, str. 3,'6, Teorija mehanizmov, skice. Univerzitetna založba, Ljubljana I9(>i. Zur Bestimmung der spezifischen Energie von Brennstoffen, Allgemeine Wärmetechnik 10 (1961), str. 173/176. Der Einfluss der Lu itvarwännung auf die Xiclitumkelirbarkeiten der Verbrennung, Brennstoff-Wärme-Kraft 13 (1%|), str,496/499, z 2 posebnima diagramoma. Die Exergie von Stoffen beim Umgebnilgsdruek, Allgemeine Wärmetechnik I i (1962), str. 1/2. Teniuwliiramika kurilnih procesor, SV 8 (1962), str. 1/5. Termodinamični diagrami za sistem ILO — (NID Iii ILO --NiLCI, SV« (1962). str. 95 -89 (skupaj z: A.Bizjak, J. Sarec). Kvadratni diagram sistema (NaCI, NJIdlCOi, NILCI, NaHCOs), Informacije Fabrik« sode Lukavae L i960, str,3— to. Produkcija i obaranje natrijevog hidrokarbonata n kvadratno m dtjagramii, informacije Fabrike sode Lukavae 1, 1962. str. Ii -f4. Pravi proces obaranja hidrokarlionata, Informacije Fabrike sode Lukavae l (19621. str, 15-2!. Regulacija ¡industrijskih procesa. Zbornik radova J UREM A. Zagreb 1963. str. 254—24). Die HeiztechnLk und der zweite Hauptsatz der Thermodynamik, Internationale Zeitschrift für Gas wärme. 12 (1963), 8. str. 297— 305. Importance et application technique des notian d'cxergie et d'Äner-gie, luslitnt fran^ais des combastiblcs et de l'eaergie, Journces de i a oiim'bustion et de ]a con version de l'&iergne, Comptes rendus, i 1, str. t—8, Paris 1964. Isto v italijanščini: Importanza teenien od applicazione del!a nozione di esergia, La Rivista dei Ccmbnstibili, IS (1964) 9, str. 343 do 355. Thermodynamist:he Bewertung der Verloste bei technischen Ener-gicumwandlnng«o, Svetoma energijska konferenca, delno zasedanje v Lausanne ¡3, -17. sept. 1964, poročilo ät. 11 i. Isto ponatisnjeno v: Brennstoff 'Wärme-Kraft, 16 ¡1964) 9, str. 453 ck> 457, Exergic and Aucrgie, Wissenschaftliche Zeitschrift der Tcch, Universität Dresden (1964) i, str- H4i- 1149, Kratica: SV, Strojniški vestnik. t 4 Le top ¡j „ 49 — ANDREJ O, ZUPANČIČ leto na Unive«Ry College, London, pri profesorju Lowat-Evansu. Leta 1930 se je z dvema referatoma udeležil internacionalnega fiziološkega kongresa v Kohenhavnu. leta 1932 pa je imel referat na simpoziju o reeep-torijih v .Stockholm!]. Sodeloval je pri redakciji knjige Ratna hirurgiju I—iL Beograd, leta 1953, s paiofiziološkega stališča. Je član redakcijskega odbora Acta Medica Iugoslavtca in strokovni urednik za teoretsko medicino v Bulletin Scientifique, Sodeloval je tudi v raznih komisijah, odborih in svetih. Leta 1945 je pivvzel organizicnjio na novo ustanovljenega patofiziloškega inštituta, kjer je že leta 1946 steklo raziskovalno delo, Čeprav v zelo skromnih prostorih. V letih 1953 do !(>5b je organiziral zidavo novega poslopja inštituta, ki ustreza sodobnim zahtevam. Leta 1955 je organiziral pivi sestanek Jugoslovan s kili fiziologov in strokovnjakov s sorodnih področij. Prof, Andrej O. Zupančič je član Royal Society of Medicine, London in Biochemical Society, London. Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umet-nosii v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil iz» voljen 3. julija 1964. Bibliografija znanstvenih in ttrokopnih tlel do leta 195j je hilu objavljena o knjigi Univerza o Ljubljani (19j7), sir. "55, Dodali ji je: P'imeli ona! role of cholines terase? in tissue with nicotinic und m a sea rin i i- action of acetylcholine. Archives internationalcs de Pharmacodynamic iOS. 232— 237. (skupaj z 2. Me jenom). On the mode of action of d-tnboeurarinc. Brit. J. Pharmacol, II, 428—4~fl. tWO (skupaj z M. Brzrnom). Putofiziologija :aetab()ii«ma vode i elektrolita kod poltomiclita. Pato-fiziološki institut, Ljubl jana 195?. str. 30. Choliu«iteraee and transfer of sodium acroee placental barrier in the guinea pig, XXII International congress of physiological sciences, Buenos Aires str. 150 (skupaj z M. Sovičem). Choi i o rs te rases in white and retl mammalian ikelelal muscle. Arch. int. Pltaimacodyn. ¡36. 1962. 47—54 (skupaj z B, Kliiiarjeui). Butrri! holmcsteraza kao receptoma belaačevina za muskarizske učinke aeetilholina. 3. Kongres i OF, Zagreb 1963, Anionic (enters of bntyrylcholiiiesterascs as possible receptors for t lie innseuriihie actions of acetylcholine. Bioclieni. P kar m a col. SuppL 12. 1963, 108, Determmutton of 1 lie anionic centres concentration of a butyryl-cJiolinesteraase and of the equilibrium constant for the binding of acetylcholine (AOt) to these centres. Biucliem. pluirmacol, Suppl. 12. 10« (skupaj z M. Pavlicem). HoJinorcceptornc funkcije h oLUhh terana i p rob temi ttansmisije impulsa n iMTviKiiH sistemu. Smrpozifjlim o sa vremen im p rob leni i nui n-eurn fiziologije, Beograd i*M>4, The equilibrium constant For the reaction between acetylcholine and the anionic tenters of horse-plasma cholines ter ase. Biochim. Biophys. acta «i, (964, 411 412. An attempt to determine the equilibrium constant for the rcactioo between acetylcholine a ad the anionic tenter.s of horse plasma elioli-nesu-rase. Int. J. Neuropilorma-col. 3. 1964. 3"3—>39, umrli člani Rado Kn sej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941. Dr. iiir.. redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis I, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875. umrl 10. oktobra 194-1. Dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na a ni verzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958. načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrti. — Glej Letopis L 195—197. Grrgor Krek, rojen 27. junija 1874. umrl L septembra 1942, Dr, i ar., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1958; prvi glavni tajnik akademije od 28, januarja 1959 do 11. julija 1942. — Glej Letopis I. 201—258. Alfonz Pavlin, rojen 14, septembra 1855, umrl 1. decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za flori-stiko, fitogeografijo in botanično sistem ati ko; dopisni član MialemutiČno-prirodosIovnegn razreda od 16. maja 1940. — Glej Leto p is L 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10. marca i856. umrl 1. decembra 1942. P ca leni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, kliinntoiogijo. seizmologi jo in geologijo: dopisni član matema-t ično-p tirod oslovo ega razreda od 16. maja 1941). — Glej Letopis L 261—290. Rihard Jakopič, rojen 12. aprilu 1869, umrl 21. aprila 1943. Akademski slikar; redni Član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 41 -43; II, 75 89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26.marca 1944. Dr. pbiL, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovce, dopisni član filo-zolsko-filološko-liisforienega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 157—160: II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938, — Giej Letopis I, 47—49; II, 90—103. Ivan Regen, rojen 9. decembra 1866, uniri 27. julija 1947. Dr. pilil., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologiji) in občo biologijo; dopisni član matcmatično-prirodo-slovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 175—176; iT. 104-105. Milan Skerlj, rojen 4, septembra L875, umrl 8. decembra 1947. Dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130: II. 106—125. Oton Zupančič, rojen 23. januarja i 878, umrl 11. junija 1949. Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra (938. _ Glej Letopis T. (51—153, 225—256. France Kidrič, rojen 23.marca 1880, umri 11.aprila 1950. Dr. pilil», redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; redni član filozof sko-filoioško-kistoričiiega razreda od 7. oktobra 193N; od 28. junija 194i do 1. julija 1942 načelnik lega razreda: od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51—61: II, 34—44; I H, 257—266; IV, 86—100. Sergej Ivanovič V a vi lov, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja £951. Prczidcnt Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodosiovne, medicinske ¡11 tehnične vede od 7. novembra 1947. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. Lir. pilil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf: dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54-4S; IV, 101 E24. Matija Murko, rojen 10, februarja 1861, umrl 11. februarja 1952. Dr. p bil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Prugi v pokoju; dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16, maja 1940, — Glej Letopis I, 172 do 174: V, 168—177. Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. pkil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni čian filozofsko-f i lološ ko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11, julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19,maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105—110; V. 148—160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLR j; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede ud 6. decembra 1949, — Glej Letopis III, 156—164; V, 161 167. Lucien J esnière, rojen 13. maja 1893. umrl 6. decembru 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Moni pel lient: dopisni član razreda za filoioškc in liieranie vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94; VIL 59—65. Pavel Luliaček, rojen 31. januarja 1900, umrl 2, aprila 1955. Ur. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija i954, ■ Glej Letopis VI, 61—65; VII. 55—58. Petar Skok, rojen L marca 1881, umrl ^.februarja 1956-Dr. pilil., red ni profesor za romansko filologijo lUi vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član otl 2. junija 1953, Glej Letopis V, 89 91 : VIII. 77—82, Janko Polee, rojen 19. avgustu 1880. umrl 12. maja F>56. Dr. iur., redni profesor «a narodno in primerjalno pravno zgodovino nu univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda otl 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949. predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Giej Letopis I, 97 101; VU I, 48- 60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja Í957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I. 87—89: VITI. 61—76. Rajko Na lit i gal, rojen i aprila 1877. umrl 29. marca 1958. Ur. phil.. redni profesor za slovansko filobgijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in časuii predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942. načelnik Tazreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis L 71—75; IX. 63—67. Franc Ksuv, Lukman, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958. Ur. theol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščauskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na LeoJoški fakulteti v Ljubljani v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940. — Giej Letopis L 168—169: IX, 78—81. An d rija Sta tn p ar, rojen 1. septembra 1838, ttmrl 26. junija 1958. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišč » v Zagrebu, predsednik Jugoelavenake akademije znanosti i umjetnosti; dopisni član od 7. novembru 1947. - Glej Letopis IX, 82 84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. pilil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ijubljani v pokoju, redni Član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 67—75; IX, 68—77. Kazim ierz Nitîcb, rojen (.februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, Profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu: dopisni član od 7. novem bra 1947. — Glej Letopis IX, 85—87. Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, umrl 15. avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2, junija 1955. — Glej Letopis V, 116—120; X, 34- 39. Aleksander Belič, rojen 2,avgusta 1876, umrl 26. februarja I960. Dr. pilil,, profesor za lingvistiko na univerzi v Reo-gradu v pokoju: predsednik Srpske akademije nauka; dopisni Član od 7. novembra 1947, — C! le j Letopis XI, 36 38. Anton L a j o v ic, rojen 19. dceemhra 1878, mu ri 28. avgusta 1960. Komponist in mu z i ko log. Redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti, — Glej Letopis I, 63- 67 in XI, 54—35, Ejnar Dyggve, rojen 17, oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961- Dr, ii, c,T dr, ing, b, c.. arhitekt in arheolog. Dopisni Člua od 17, oktobra 1958, Glej Letopis IX. 47—48 in XII, 81 -82. Rožidar Lavrič, rojen tO. novembra 1899, umrl 15, novembra 1961 Dr. med., dr. b, c„ redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Kimrgične klinike; redni član od (k decembra 1949, od 21, marca 1950 do smrti podpredsednik akademije, — Glej Letopis lil, 201—202 in XII, 72—80, Z d e n č k Nejrdly, rojen 10. februarja fS78, umrl 9, februarja 1962; profesor Karlove univerze v Pragi, president Akademije znanosti CSR, Dopisni član od 7. novembra 1947. Fran Sfileški Finžgar, rojen 9, februarja 1871, umrl 2, junija 1%2; književnik; redni član od 7. oktobra 1958, od 28. januarja 1939 do 50. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti, - Glej Letopis I, 23—25 in XITI, 45 46, Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr, h. c,. dr, techn,, ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maja 1940. načelnik mate-matično-prirodoslovnega razreda od 10.oktobra 1940 do 16. junija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra Í945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede orl 30.septembra Î949 dalje, upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1.junija 1948 do 1.¡naja 1939, konzulent tega inštituta od 1. maja 1959 dalje. —Glej Letopis t, 130—142 in XMI, 47—50. Vale Vouk. rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. pltil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu \ pokoju, dopisni član od 2. junija 1953. -Glej Letopis V. i08 109 in XIII. 51—53. Anton So vrè, rojen 4, decembra 1885, umrl L maja i963. Redni profesor za grški jezik na Univerzi V Ljubljani. Redili Član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 86—88 in XIV, 36—38. Milan Bogdan o v ic, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. le-hruarja 1964. Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, od 1949 do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Lctnpis V, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl L julija 1964. Dr, pliil. Redni profesor na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta »Boris Kidriči v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949. Od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis 111. 188 198 in lo knjigo Letopisa, str. 60—61. Juš Kozak, rojen 26. junija IŠ92, umrl 29. avgusta 1964. Književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, str. 54—62 in to knjigo Letopisa, str. 62—64. Ivan Grafenauer, rojen 7. tnarca 1880. umrl 29. decembra 1964. Dr. pbil. Profesor v pokoju. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946. Tajnik razreda za filo-loške in literarne vede od 30, septembra 1949 do smrti, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Letopis I, str. 161 165 in lo knjigo Letopisa, str.6j—71. MAKS SAMEC Dne I. julijii 1%4. nekaj dni po svojem 83. rojstnem dnevu, je umri profesor dr. Maks Samec, zaslužili slovenski znanstvenik, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je leta 1881 v Kamniku kot sin zdravnika. Študij kemije, fizike» matematike in naravoslovja je končal na Dunaju z doktoratom leta 1904. Po krajšem razdobju zaposlitve na meteorološki postaji L ran i a na Dunaju je našel smer dela, kateri je ostal zvest vse življenje. To je bila koloidna kemija, ki se je prav takrat, začela živa lino razvijati tudi na Dunaju peri vodstvom prof. Wol fganga Paulija. Pri njem je dobil Samce delovni prostor in že leta 1912 objavil prvo delo iz serije »Studien iiber Pflanzenkolloidet, ki se je na-daljevalu do konca Življenja. Ni pa bila to njegova prva publikacija, saj je imel že prej 13 objavljenih del. Zna ust v enemu delu se je taca s posvečal iz golega navdušenja, medtem ko si je kruh služil s poučevanjem na gimnazijah. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je bil povabljen, da organizira tu študij kemije m tako je posta! leta J'Ji9 redni profesor. V težkih pogojih in z minimalnimi sredstvi je uredil v kletnih prostorih realke laboratorije za študente in preskrbel najnujnejše tudi za znanstveno delo, predvsem za proučevanje škroba. V ista publikacij »Studien iiber Pilanzenkoiloidei se ni pretrgaia niti za kratek čas. pač pa se je nadaljevala v sodelovanju z mladimi slovenskimi diplomanti in doktorariti. I ako je zaživela slovenska kemijska znanost in nje sloves se je kmalu razširil daleč preko meja domovine. Niti ko je okupatorska vojska zasedla laboratorije se delo ni ustavilo, ker si je neutrudni raziskovalec uredil zasilne prostore v poslopju Narodne in univerzitetne knjižnice. V tem provizoriju je zaživel tudi leta 1946 ustanovljeni Kemični inštitut SAZU, katerega upravnik je postal Samec. Dne b. decembra 1949 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosli. Tedaj se je i ud i začenjala gradnja novega kemičnega inštituta, ki ga je upravljal do leta lfJ?9. Z znanstvenim delom v inštitutu, ki nosi ime pobudnika gradnje. Borisa Kidriča, pa je nadaljeval skoraj do zadnjega diha. Kot profesor jt: Samec vzgojil predvojne generacije slovenskih kemikov, kot znanstvenik pa jim je bil zgled in Številnim tudi mentor še za časa delovanju na Kemičnem inštitutu Borisa Kidriča. Čeprav je bila kemija škroba znanstvena problematika, za katero je največ prispevni, ni ta absorbirala vsega njegovega interesa. Samec je bil predstavnik tipa kemikov široke razgleda- nosti, kak rinili današnja doba z nujnostjo specializacijo skoraj lic pozna več. Vodil jo raziskave o oplemenitenju domačih premogov že v letih —1933, še bolj intenzivno pa po osvoboditvi; med njegovimi deli najdemo tudi več publikacij s področja tehnične mikrobiologije in cnzimatike. Med njegove najpomembnejše znanstvene dosežke štejemo pojasni te v vezave t OS f orne kisline na polisahand v krompirjevem amilopektinu in podobno ž veji lene kisline v agar-agarju, ugotovitve strukturnih razlik med skrobi različnih rastlin, zlasti pšenice in krompirja ter dognanja o zgradbi škrobov. Z uporabo etizimnlskih cepitev in drugih metod je postavil trdne osnove za spoznavanje strukture teh pomembnih makroinoleknl. ki so vodile do potrditev modelov njih zgradbe. Z napredkom znanosti v svetu i« novimi možnostmi raziskovanja, ki so se pri nas odprle po osvoboditvi, je dobival prof. Samec tudi nove navdihe za svoje probleme. Značilno za njegov živahni raziskovalni duh je bilo, da je takoj izkoristil vsako novo metodo, ki smo jo pri nas uvedli. Infrardeča spektroskopija, jedrska magnetna resonanca, nltrazvok, jedrsko sevanje — vse lo in še marsikaj drugega je znal s pridom aplicirati pri študijah škroba. Poleg čisto znanstvenega zanimanja ga je pri delu vedno v od i le. tudi misel O možnostih praktične uporabe fulldameti taltiih spoznanj. V njegovi znanstveni zapuščini sta razen več kot 200 razprav iudi pomembni monografiji >Kolloidcliemie der Starke« (1927) in tNeuere Entwicklung der Kolkudchemie der Starke« ter posebna poglavja v raznih kolektivno pisanih monografijah o rastlinskih koloidih. Za svoje uspehe je prof. Samec dosegel priznanje v obliki članstev v domačih in tujih akademijah (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, J ugosla venska akademija znanosti i umjetnosti, Leopoldinsko-Karolinška akademija p rirodos lovcev v Hal le a/d Salle}, častnih članstev ter predsedstev domačih in tujih društev, številnih odlikovanj ter častnih diplom. Dušan fladii JUS KOZAK Dne 29. avgusi.ii '964 je umrl pisatelj Juš Kozak, redni član umetniškega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. L njim je odšla iz sodobne slovenske in jugoslovanske književnosti markantna pisateljska in knlturno-politiina osebnosi i/, i istega dela slovenske napredne inteligence, ki je že pred prvo svetovno vojno iskala poti iz ozkih slovenskih provincialnii razmer maloineščanstva v širši jugoslovanski pa tudi slovanski ier splošni svet, V marsičem se je Kozak zgledoval na progresivne socialne in politične ideje fvana Cankarja. Mladi juš Kozak je bil eden izmed pomembnih članov » Preporoda*, v katerem so se zbirali slovenski razumniki, ki so bili prežeti z idejami jugoslovanskega nacionalnega revolucjonarstva, od katerega so nekateri naposled našli v predvojni Jugoslav i ji pot v socializem. Kot dediči Cankarjevega političnega programa o federaciji jugoslovanskih narodov so ga v drugi polovici svojega življenja goreče zastopali tudi sami iti ga našli uresničenega v ustavi SFRJ. Juš Kozak sodi po vsem svojem delu kot literarni in politični človek med najpomembnejše zastopnike tega dela svojega pokolenja, čeprav sani niti ni bil izrazit bomo politicus, marveč predvsem literarno-idej no razmišljujoča osebnost, ki pa se je ves čas dobro zavedal, kakšno pomembno vlogo ima v življenju družbe in naroda politika. Zato tudi ni bilo vseeno za književnika tega časa, na kateri strani barikad je stal. IO spoznanje ga je po zlomu fašistične Italije privedlo tudi med partizane, po vojni pa med ngilne slovenske in jugoslovanske kulturnike, ki so s svojim društvenim in književnim delom znatno prispevali k obnovitvi in prerod it v i na kulturnem po-dročj u, Prve stvari je priobčeval v > Preporodu* (1912), kjer je; pod psevdonimom J eianov objavljal članke in satire ter zastopal v njih slovenske narodnostne in socialne pravice zoper avslro-ogrsko gospodo. Njegovo literarno delo, ki obsegn kritike (literarne in gledališke), Črlice, novele, povesti, romane itd. je obsežno in še ni zbrano, ker je marsikaj raztresenega po revijah. Prvo pozornost v literarnem svetu je zbudil leta 191 S, ko je v Knezovi knjižnici pri Slovenski matici izšla njegova povest i-Razori«. Odtlej pa do smrti je bil Knzak ena najvidnejšili literarnih osebnosti svojega pokolenja. I udi zadnje njegovo delo »PavlLhova izpoved* je* izšlo pri Slovenski matici malo pred njegovo smrtjo. Med njegovimi romani zavzema vsekakor prvo mesto »Šempeter«, ki je najprej izhajal v ljubljanskem Zvonu (1924— 1926), pozneje pa izšel spopolnjen \ knjigi. V njem je orisal življenje šempetrskih mesarjev in obrtniško-malomeščfcn-skega svet« iz ljubljanskega predmestja v drugi polovici 19. stoletja. i z katerega je izhajal tudi njegov rod. Na pol kmetje na pol obrtniški malomešiani se bi jejo med seboj in z naraščajočim uieŠčansko-kapitalifltičnim svetom za svoj prostor na soncu. Roman je napisan temperamentno in riše brezobzirno človeške strasti, da je pri prvem objavljanju ljubljanske zelotske kroge celo razburjal, /načaji nastopajočih oseb so risani plastično, z ostrimi potezami, da stopajo nekateri iz Svojega okolja kol tipični zastopniki od mirujočega kiuečko-prcdmestnega sveta, k! jih kapitalistični razvoj spreminja sicer v malomeščanc. ki pa so sicer še trdoti zraščeni s kmečkim patriarhalnim svetom z njegovimi blodnjami in strastnimi prizadevanji;. Po vojni je zasnoval atijeten roman v več delili »Lesena žlica« (prvi del 1947, drugi 1952), ki pa ga ni končal. Delo je roman le na pol. na pol avtobiografski Spomini iz vojne in osvobodilnega boja, iz ječe in internacije. Podoben osebni in literarni značaj ima knjiga »C e lica t (1932). v kateri je v leposlovni obliki opisal svoja doživetja v avstrijski ječi leta 1914. Knjiga ui le zgodovinski menioarni dokument ¡istih časov, marveč eden izmed umetniških vrhov Kozakovega avtobiografskega pripovednega opusa. Kmečki Svet je upisul brez tradicionalne ideulizacije v dveh daljiih povestih - ^Beli niecesen* (1926) in »Ledov grad t (1929). Svoje najboljše novele je zbral v knjigi > Maske» (1940), ki so na pol pripovedne, na pol esejistično meditativne ter zastopajo tako posebno zvrst v naši novejši književnosti. Knjiga je izšln Eeta 1949 v drugi izdaji, ki jo je razširil šc s potopisi. Posebno mesto zavzema v njej ciklus »Rodno mesto t, ki je posvečen Ljubljani. Po njem je doslej najizrazitejši in najpomembnejši opisovalec tega mesta, oster kritik, Jikraii pa prikrit melanholični njegov trubadur, ki ga je vse življenje navdihoval igenius ločit rodnega mesta, Med esejistieno-izpovedna tlela sodi knjiga »Blodnje«, v kateri izpoveduje svoja iskanja in težke idejne boje, ki jih je moral biti vse življenje v svojem osebnem, literarnem, političnem in svetovnonazorskem prizadevanju, Njegova umetniška nattiTa se je po začetnih iskanjih, ko se je naposled iztrgal iz simbolično-realističnega o/račja epigonov, izkristalizirala v svojsko umetniško osebnost stvarnega in razumsko emocionalnega kritičnega in hkraii socialnega realizma, v katerem se harmonično družita opisni impresionizem / eseji- stično razumsko metli ta ti vnosi jo. V njem sc oglašajo zvoki z rahlim idejnim p od tonom nevsiljive progresivnosti, spremljani včasih z zaostreno ostjo kritike, rahle zagienjenosti in tihe melanholije, ki je bila rada pri njem v gosteh. Njegov jezik in slog sta razumska in stvarna, izražanje ekonomično in realistično tako V leposlovju kakor v esejisti k i. Braiko Kreft IVAN GRAFENAUER »Rodil sem se f.euica 1880 v Veliki oasi pri Brdu o Ziljski dolini na Koroškem, gimnazijo sem dovršil o Beljaku o šolskih letih mS¡93- 1899¡1900 in é i udira! nato slavist iko in germanistiko ria dunajskem vseučilišču. Posluša! sem predavanja Jagičeoa. Rešetarjeoa. Vondrákova, Murkov¿i, J i reč kova. Heinz! ova, M ¡norje v a. IVeilenova in se udeleževal vaj Jagičevih, Vondrákooih in Murkovih (o ruski literaturi) v slovanskem seminar ju in M inorjenih v nemškem seminarju, Predvsem sem se bao i! na vseučilišču s primerjajoča slo-oansko slovn ico in z dialektologijo, za katero sem nabiral gradiva na Koroškem: pri Zilji, n Podjuni in v Kof.ii. Do celotne neslavne razprave o tem gradivu pa nisem dospel (porabil seri). le posamezne pojave v razpravi o naglasu v ziljskem narečju, v ^-Duhovni hramb it in y Rolemonovem žegnui). ker sem se posvetil kot gimnazijski učitelj, primaran po skrajno slabih slov-stvenozgodomnskih učilih, kmalu popolnoma slovstveni zgodovini. katero je bilo treba postaviti šele ira moderno znanstveno podlago. Nastopil sem namreč jeseni 1904 službo namestnega gimnazijskega učitelja v Kranju, napravil usposobljenostni izpit (pomladi in jeseni 1905) in postal stalni gimnaz. učitelj v .Kranju (doktorat sem delal šele leta 191?, junija glavni rigoroz, julija stranski rigoroz, oba soglasno z odliko, in promoviral 21. julija leta 1917). S 1. februarjem 1906 sem poni al stalni gimnazijski učitelj v Kranju, prišel jeseni 1908 na l, dri. gimn, v Ljub ¡jan i. 20. novembra 1918 pa začasni višji šolski nadzornik pri višjem Šolskem svetu v Ljubljani. Svoje znanstveno delo nem pričel na Dunaju n Jagičevem seminarju z razpravo o naglasu v ziljskem narečju (Archio XXVII) in z referati in ocenami, ki so izšle v Jagičevem Ar-chiou XXVI (1904). Preko razprav narodopisnega značaja (Duhovna hramba«, in *Kolemona& že genu.. Legenda o 5a?omonu o slovenski narodni pesmi, razprava o celotnem razvoju legende o Salomonu, preveč i peci al na in obširna, 7. ato še v rokopisu) sem dospel do slovstvene zgodovine, ki sem se je lotil zato da omogočim boljši pon k tega predmeta na srednjih šolah: prvi del *Zgodovine novejšega slov. slovstva« so bila hektografirana skripta mojih učencev v Kranju: ker je torej I o knjigo izsilila potreba in ni bilo v Kranju dosti niti glavnih literarnih pripomočkov na razpolago, kaže knjiga še mnogo začetniških hib. Glavna zasluga njena pa je. da je po besedah umrlega Streklja »j ¡mi posrečeni poskus resnične slovstvene zgodovine*. "i Lr topil — 65 — Ko sem prišel o Ljubljano (1908) in dobil tako neposredni stik z licejska in muzejsko knjižnico, se je to izpremenilo in sem 11. zvezek te zgodovine lahko napisni po vseh potrebnih, prvotnih virih. To delo pa, ki N g ni ga vzporedno S publikacija niz Kastelčeve zapuščine^ spisu! v dveh lefili 1909 in 1910 (vkup blizu 40 tiskanih pol) ob učni zaposlenosti po 22—24 tedenskih ur z vsemi duhomornimi popravki zvezkov, mi je iz pot ¡kopalo Zdr noje tako, da tri leta (razen nnhirnilja gradivu) nisem dobil časa za literarno znanstveno delo. 7,ato pa sem se v letih 1915 do 191H vslcd dopust a za sestavo novih slovenskih čitank lah ko popolnoma posvetil študiju slovenske književnosti. Čitanke tacaš niso mogle iziti, ker se je cenzurno postopanje s cenzurami, odgovori, duplikami, Iriplikami itd. vleklo do razsula — sestavil sem jih (uko. da jih takih na noben način niso hoteli potrditi, zavrniti pa jih niso mogli, ker kljub latentnemu narodnemu duh u ničesar ni bilo v njih, kar bi bili l al tka pograbili Vendar pa je dozorela jKratka zgodovina slovenskega slovstva'!, sestavljena skoro docela po prvotnih virih, po obširnih pripravljalnih študijah, iz katerih sem v kratkih potezah objavil tiste najvažnejše, ki sem jih moral, da ne bi naši strokovnjaki vpraševali o njih: »Odkod imaš pa to, saj to ni res. i Pora i; i i samo tistega nisem, kar je bilo tačas in je še zdaj v Ljubljani docela nedostopno. Knjiga je izšla ne glede na cenzuro, ker je imela svojo opravičenost tudi kot nešolska knjiga. V poletju 1918, ko je bila knjiga v rokopisu gotova, sem .se lotil študija Vodnika in njegovih pesmi na podlagi rokopisnega gradiva (razpravi o Vodniku pesniku in o njegovih rokopisih) in sem z gotov i] v rokopisu popolno kritično izdajo Vodnikovih pesmi. Razgovor pri rigo-rOZu. pri katerem sem popravil na podlagi jezikovnega grad in S Zastarel nazor Skrabčev. ki ga je zastopal prof. Rešetar, a Sern mogel pojav samo določiti, ne pa še razložiti, je dal povod jezikoslovni raz pravici o nazalih v slovenščini in njihovih iz premem!) ah v sled analogije. Zdaj pripravljam, kolikor ¿mil m časa in tega je malo — izdajo luteranske pesmarice, V Ljubljani, dne 22. julija 1919. Dr. Grafenauer.% Tak je bil »curriculuin vilaei dr, Ivana Grafenauerja, ko je julija ¡9(9 zaprosil pri zagrebškem vseučilišču veniam docendi-Le-to, *iz po v i jest i slovenačke književnosti « — je 17. februarja leta (93(1 tudi dobil, čeprav je praktično ni mogel porabiti. Le enkrat je kot privatni docent priglasil ciklus izrednih predavanj na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V zimskem semestru 1920/21 je predaval o zgodovini starejše slovenske književnosti do protestuiUizma ter o razvoju slovenskega slovstva. Gornji avtobiografski zapisek (tu po osnuiku v zapuščini) je pomemben kot pričevanje moža, ki se v svojem štiridesetem letu trezno ogleduje po dotedanjem delu. Zarij so značilne tri temeljne komponente; dialektologija, narodopisje, slovstvena zgodovina. Glede zapovrstja velja posebej podčrtati izjavo: j Preko razprav narodopisnega značaja sem dospel do slovstvene zgodovine.( Doslej smo namreč mislili prav narobe. Grafenauerja dialektologa nam je najlepše ocenil Tatro-alav Jagič. Kot sourednik slovanske enciklopedije, ki so jo snovali pri petrograjski akademiji znanosti (ni pa nikoli izšla), se je za pomoč in nasvete obračal tudi na prol. Štrcklja v Gradcu. Glede oregleda slovenskih na reč i; pravi v pismu z dne f>. !. 1904: toj rubrici znam. da bi o Rezjaniina mogao napisati Baudouiu, o koruškim govorima naš Grufenuuer. Ali tu staje moja mudrosL luiate li Vi još koga na umu?* Stari izkušeni učenik tu izgovarja ime svojega učenca v isti sapi z Baudouin de Courte-navevim imenom: za začetnika pač laskavo priznanje! Iu v drugem, pismu Šireklju 24, i. 1904 — Jagič pristavlja; »Grafenauer je još gjak, ali sa puno talenta za dinlekiološkn pitanja te puno interesa za svoj kraj (Korušku).* Bržkone je Jagič imel z njim še posebne namene. lako si pač razlagam 7. 1904 izraženo obžalovanje, da je Grafenauer (po koncu zadnjega semestra, tako hitro odšel z Dunaja, >da ga nišam mogao upotrebiti za fonograf; jedan bi mu komad stajao na dispozicij u, ali za ta j posao hoče se teliuičke priprave. A njega nije bilo u Bečuli Ko toži, da ni pustil niii svojega naslovu, obenem vprašuje Streklja, ali ni bil morda pri njem v Gradcu. Sam Grafenauer pa je prav tiste dni pisal Štreklju. da namerava na raziskovanje v Podjiino, v Doliučiče pri Bistri, k ljudem, ki govore čisto narečje, »Mislim, tla se mi bo posrečilo dobiti kakih pravljic iz njihovih ust« (17.7. 1904. Citat po lastnih izpiskih iz Štrekljeve korespondence v Državnem arhivu v Mariboru). Da je bilo po Jagiceveni, bi bil fonograf prišel že leta 1904 v roke slovenskemu znanstveniku za terensko delo na slovenskih tleh, Tuko pa prvenstvo pripada M. Murku, ki je z dunajskim fonografom potoval po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini (1912. 1913). Koroško narečne gradivo, nabrano v dunajskih letih, je Grafenauer porabil le deloma, kot sam priznava {glej str. 65). Pač pa si je pol stoletja kasneje spet srčno zaželel dialckio-loškega dela no Koroškem, da bi mogel nadaljevati tam, kjer je začel svojo znanstvene pot. Zapisoval je — zdaj vendarle sodobno tehnično opremljen — nekaj let zapovrstjo (1959—1962). Tokrat niti ni prišel delj kot do lega, da je uredil in na cisto prepisal gradivo, kije shranjeno \ dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik SAZU. V starosti okrog osemdeset let pa že s m no to pomeni spoštovanja vreden napor. V najširših krogih je Ivan Gralenauer znan kot literarni zgodovinar. Sloves si je pridobil predvsem s »Kratko zgodovino slovenskega slovstva« (2. izd, 19JO). I o je vzor zaokroženega pregleda določene znanstvene panoge. Sintetične narave so še Zgodovina novejšega slovenskega slovstva« in razni krajši pregledi v domaČih in tujih revijah, zbornikih ali leksikogralskih publikacijah. Ce je Gtafenaucr v svoji pedagoški praksi našel vrzeli v učnih pomaga lih ali pa videl, da so zastarela, sc je sam lotil priprave boljših. Tako so npr, nastali štirje zvezki j Slovenske čitanke za višje razrede srednjih šol i, Svoje znanje je uveljavil tudi pri uredniškem delu - - za uvode in pojasnila k raznim izdajam: pet knjig >Zbirke slovenskih povesti*, deset knjig Jurčičevih spisov, Vodnikovo izbrano delo (Cvetje iz domačih in tujih logov 5). Z novimi dognanji in novimi pogledi je sintetičnim delom pač usojeno, potem ko so razvojno odigrala svojo vlogo, tla jih druga mlajša dela prerasejo, potisnejo v senco. Pri analitičnih študijah je drugače; tudi tu sčasoma kaj zbledi, odkritja pa postanejo splošna last in kot lepo rezani kamni zmerom preživijo mojstra, ki jih je zidal, Cc izvzamemo najnovejši čas, v zgodovini slovenskega slovstva skoraj ni poglavja, kjer bi Ivan Grafenauer ne bil dal pomembnega analitičnega prispevka. Posvetil je v ozadje brižinskih spomenikov in izsledil marsikaj novega v zvezi z njihovim razmerjem do starobavarskih in staro-cerkvenoslovanskib tekstov. Temeljito je obdelal stiški rokopis. Nastanek tako imenovanega »celovškega« rokopisa je časovno premaknil iz 15. v 14. stoletje in ga krajevno zasidral v Rateče, tla zdaj govorimo že kar o srateškenu: rokopisu, Javili, včasih ostri dvogovor meti 1. Grafenauer jem in Fr. Kidričem o času »zapiskov* je pojasnil marsikatero temno stran \/ stoletij pred prvo slovensko knjigo. Trubar in protestantski pisci so bili z Grafenaueijeve strani deležni precej večje pozornosti kot čas protireforniacije. Zelo temeljito se je lotil Vodnika in pripravil vse kritično i/dajo. k t je pa ostala v rokopisu, ker ni našla založnika. Naslednja stran Grafenauerjevega zanimanja so Ku-s te I če v a zapuščina, Prešeren in Cbeličarji. Pri ocenjevanju Blei-weisa je vedel, da bo doživel nasprotovanje, vendar je ostal zvesi svojemu življenjskemu vodilu: ipri svojem znanstvenem delu po svoji vesti služim resnici in samo resnici, naj si bo včasih tudi neprijetna*. To je dokazal rudi v vrsti kritičnih sestavkov o so- časnih literarnih vprašanjih (print. »Jeranav problemi, DS 1917). Pri (irafeoauerju ti ti ro il O p i s t' u Smo bili doslej nekoliko v zadregi. Kar se jc dalo spregovoriti ob raznih njegovih Življenjskih mejnikih (60, 70, 75, 80 let), je moglo vselej imeti le začasno veljavo, saj nas je prav na tem področju spet in spel presenečal z novimi Sadovi iz Svojega znanstvenega vrta. Zaključne besede kajpada tudi zdaj Še nismo v stanju izreči, ne lnortla zato, ker uani manjka potrebna časovna odmaknjenost, ampak predvsem zato, ker tudi danes ta dan še nimamo pred sabo rajnikovcga narodopisnega opusa v celoti, V tisku Sta kur dve monografiji iz zadnjega časa, o ljudskih pesmih »Spokorjeni grešnik-, in »Marija in brodnik«, v rokopisu pa je starejša monografska Študija O pesmi »Mlada Zora«, Zadnje teme se je Graiell-auer na kratko lotil že leta 1908, leta 1939 pa je o nji dokonča! obsežno Študijo. Po izidu >Lepe Vide« avior sam z »Mlado Zoro« ni bil več zadovoljen, češ da bi jo bilo treba temeljito predelati pred objavo, Očitno je želel to narediti, zato rokopisa ni dal iz rok vse do srede leta 1964, ko ga je pri nesel v svoj inštitut. Položil mi ga je na roh mize in kakor mimogrede dejal, ali hi o priliki ne hotel malo pogledati vanj: saj bi ki juh vsemu morda le kazalo objavili rokopis tak kot je, mar ne? Dobro sem občutil neizgovorjcno misel in tiho duševno bolečino, ko se je moral dokončno odpovedati nečemu, kar bi še rad naredil, pa je spoznal, da mu telesne moči ne bojo več dopustile, Ne vem, kakšne besede sem tisti hip izbral v odgovor, jasno pa mi je bilo. kar danes po mirnem preudarku samo ponavljam; študija s 1/biiia Zora« in pripovedke o Salomonu in njegovi ženi ne sme ostati v rokopisu, Mikavna je tako po vsebinski plati kakor za presojo prijemov in metod avtorja študij o sl epi Vidi«, sliralju Matjažu* in drugih osebnostih iz slovenskega ljudskega pesništva in pripovedništva. Širok zamah svojega znanstvenega pisanja je Ivan Grafcn-auer pokazal Že v svoji prvi narodopisni razpravi, ki govori o »Duhovni hrambi« in ima podnaslov Donesek k zgodovin i praznoverja med Slovenci (1907), Za rešitev zastavljenega problema je pritegnil zgodovinske in liierarnozgodovinske podatke. filoloŠko in dialekiološko znanje, grafično analizo in sploh vsa razpoložljiva sredstva. Kljub temu je 35 let kasneje, ko se je povrnil k isti temi (Razprave AZU 1/4, 194-3), lahko dodal še veliko novega. Pri reševanju snovno težavnih nalog se je zmerom skrbno loteval gradiva in se poglabljaj v vse vrste virov, ki so mu bili dostopni. Za razumevanje domačega pesemskega ali pripovednega gradiva je bilo marsikdaj treba obsežnih knlturno- zgodovinskih pojasnil, poklicati na pomoč cerkveno zgodovino, teologijo, primerjalno literarno zgodovino in k do ve kaj še vse. V mislih imam poleg glavnih del (Lepa Vida in Kralj Matjaž) Še Članke in razprave o >stiftarjih«, o i Sp oko rje nem grešniku«, 0 Srednjeveških iitanijskih pesmih, o ir.ski misijonski metodi in slovenskem slovstvu, pa še to in ono. Glede svoje metode deJa je Grafenauer najjasneje s pregovoril v Slovenskem etnografu 1950-51, 451, v odgovoru na oceno Sp o kurjenega grešnika: »Romantičnim narodopisnim teorijam Griin ni ovim-Kreko vim sem odkima val že kot gimnazijec, ko so nas ob Sketovi čitanki z njimi dolgočasili: s komparativno Me-rarnozgodovinsko metodo sem se seznanil že pred 50 leti v Jagi-eevi šoli in sem po tej metodi spisal članek o .Mladi Zori* (Jngieev zbornik, 1909, 65). Zaradi pomanjkanja literarnih virov pa s to metodo pri nas ni bilo kam priti. Novo pot mi je pokazala kulturnohistorifna smer v etnologiji preprostih kultur. Njej je izdelal metodo zgodovinar-cmolog Grabner, P,W, Sehmid pa jo jc izpopolnil. S preučevanjem preprostih kultur sem to kuhurnoliistorieno metodo prenesel na preučevanje narodopisja visoke kulture slovenskega naroda, pa jo spojil s primerjalno knjižeVEozgodovinsko metodo. In ta doslej v svetovni etno-graf i ji še ne uporabljena knltuniozgodovinsko-literarnopriincr-jnlna metoda je prinesla pri preučevanju naših narodnih pesmi kar lepe sadove. Previdna uporaba v vrsti razpravic je pripeljala do spoznavanja kriterija za kriterijem za starost naših ljudskih pesmi, obli kovani li i ritmiki dvodelnih dolgih vrstie, kratkih vrstie, osmercev i. dr., motivnih kriterijev kraljice v, španskih kraljic in kraljev, zamorskih deklic in zamorcev i, dr. In .Kepa Vida' je delo, ki se ga Slovencem ni treba sramovati. Tudi v razpravi o .Spokorjenem grešniku" gre za uporabo te nove metode, ne morda za kake nezavedne ostanke sfare romantike. Metodi bo treba kajpada še utrditi veljavo, pokazati meje njene veljave,,.« I udi zaradi tega nestrpno pričakujemo, kdaj pride iz tiskarne v Kopru predelana in razširjena študija o »Spokorjenem grešniku«. Več kot deklarativne besede nam bojo namreč lahko povedale praktične rešitve spornih vprašanj. Ob primerjavi med staro in novo izdajo bomo bržkone odkrili marsikaj mikavnega. Etnološko kulturno historično metodo je Grafenauer menda nnjdoslcdnejc porabil v razpravi Prakuliurne b¿ljke pri Slovencih; integralna razprava je še v zapuščini, kar jc izšlo v Etnologu 1942, je le izčrpuo začasno poročilo. Naj pripomnim, da sta nekaj paralel b Graf011 auerjevim pojavom prinesla E.Gaspari ni (Einologica, skripta z beneške univerze) in B. Orel (Bloške smuči). Vrh Grafenauerjcvcga n a rotiti p i s nega snovanja pa pomeni 7>Lepa l ula ~. Študiju o izooru, raznoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi (1943). Knjiga zaradi nesrečnega časa, ko je izšla, ni doživela niti prave strokovne ocene, samo nekaj poroči i. Avtor pa je slabega pol leta pred smrtjo na srečo še sam priredil za lisk drugo izdajo, ki bo tokrat brez dvoma naletela lin širši odmev koi med vojsko, Saj se med drugim dotika celo tako pomembnih vprašanj kot. je prvotna indoevropska pripovedna vrstica. Smisel za sintetično, ki ga je Grafenauer pokazal na litc-rarnozgodovi tiskih tleh, je v narodopisju izkoristil samo za pregled narodnega pesništva v Narodopisju Slovence o II (1952). V zgoščeni obliki je podal razdelitev na vrste in se posebej ustavil pri pesmi, Čeprav je tla kratko povedal histveno tudi o poveš tičali, pregovori L in Ugankah. Teoretično je lepo določil, kaj je značilno za ljudsko pesem, tako da so njegove formulacije že splošno v rabi. Morda bo SnniO tu in tam potrebna majhna korektura. ki jo narekujejo v povojnem času na terenu ugotovljeni pojavi. V zgodovini slovenske etnografijc bo Grafenauerjevo ime zvezano tudi z ustanovitvijo narodopisnega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katerega upravnik je bil do svoje Smrti. Mimo navedenih treh sestavin Grafenauer je vega znanstvenega dela naj bo vsaj omenjeno zanimanje za sturo cerkveno slovanščino. Kot v prejšnjih treh primerili segajo zarodki tudi tu V vseučiliškn leta, ko je na Dunaju poslušal Voiidrtika. V dvajsetih letih je sestavil za slovenske šolske potrebe StaTO-cerkvenoslovansko slovnico in starocerkvenoslovan.sko Čitanko, ki pa zaradi za I ožni škili teža\ nista nikoli izšli, Med Gra[eil-aiierjevimi dcii, ki so ostala v rokopisu, velja končno omeniti Še razpravo Slovenska srednjeveška Marijina litunijgka pesem (izšlo je samo začasno poročilo: Razprave 11/10, SAZU. 1944) in pa po osvoboditvi nastalo Krni ko zgtidooino starejšega slovenskega slaijsipa. S smrtjo Ivana Grafenauetja smo dne 29. decembra 1964 izgubili ne samo velikega znanstvenika, ampak tudi ztiučajnega iti blagega človeka. Milko Matice t on POEOÖILA 0 DEL Li AKADEMIJE AKADEMIJA V LETU i Člani in nameščenci akademiji: \ letu 1964 je izgubila akademija štiri svoje člane; umrli so redni člani Maks Samec, juš Kozak in Ivan Grafenauer ¡er dopisni član Milan Bogdanovih. Na novo pa so bili na skupščini dne 3. julija 1964 izvoljeni za redne Člane dr. France Bezlaj, dr. France Koldar in dr. Anion Ocvirk, za dopisne člane pa dr. Brauiinir Gllšič, ing. dr. Zoran Kant in dr. Andrej Zupančič. Tako je štela naša ustanova ob koncu leta 1964 dva častna člana, 56 rednih in dopisnih članov. Po razredih porazdeljeni so bili: v prvem razredu S rednih in B dopisnih članov, v drugem razredu 4 redni in J dopisna člana, v tretjem razredu 6 rednih in I dopisni Član. v četrtem razredu 8 rednih in 9 dopisnih članov, 1 petem razredu 10 rednih in 3 dopisni člani. Po stanju ob koncu leta J%4 je imela akademija yy uslužbencev na sistcmizirauih delovnih mestih. Znanstvenega in sirota nvnega kadra jih jc bilo 50, bibliotekarjev, knjižničarjev in laborantov 16, upravnih, pisarniških in izvršilnih uslužbencev 15, tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev pa 17. Poleg 1eh je akademija i letu 1964 imela še 15 zunanjih znansivenih sodelavcev in 20 honorarnih uslužbencev z nepolnim delovnim Časom, Pri inštitutih so bili v letu 19h4 zaposleni tudi drugi sodelavci, poprečno okoli 100 vsak mesec, kot izpisovalci gradiva za razne slovarje in drugo, za izdelavo raznih referatov, elaboratov in podobnega, zlasti v zvezi s pogodbenimi deli Sklada Borisa Kidriča in drugih naročnikov. inštituti Število inštitutov se v letu 19b4 ni spremenilo, bilo jih je 10. Poleg inštitutov so v okviru akademije še Kartografski zavod, Odbor za favno, floro in gejo Slovenije in Terminološka komisija. Pri predsedstvu akademije obstaja Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenslva. ki je tesno povezan s Slovensko izseljensko maiico. V Portorožu je bil ustanovljen Zavod za raziskovanje morja SRS: vlaga in delež akademije pri delovanju te ustanove še nista dokončno določena. Ta zavod bo do neke merc mogel nadomestiti nameravano obmorsko postajo v Piranu. Delo v inštitutih je hilo omogočeno deloma s sredstvi rednega akademijskega proračuna, deloma pa S sredstvi, ki so jih dali na razpolago razni skladi in druge organizacije: Sklad Borisa Kidriča, Zvezni fond za znanstveno delo. Sklad SRS /.a pospeševanje kulturnih dejavnosti in razna kmetijska oziroma gozdna gospodarstva. Publikacije Leta l%4 oziroma z letnico 1964 na naslovni strani je akademija v tisku objavila 9 knjig svojiii publikacij, v skupnem obsegu blizu 130 tiskovnih pol. Nismo torej dosegli obseg 301) tiskovnih po! iz leta 1963. vendar lahko ugotovimo, da so mogli bili oddani do malega vsi sprejeti rokopisi v tiskarne. Premajhna oziroma nam ne v prid planirana dela zmožnost tiskarn je še vedno ovira za ekspeditivncjši tisk. Za objavo omenjenili publikacij je bila potrošena vsota 21.975.000 din, v kar so vračunani tisk, vezava, risbe, zemljevidi itd. ter vsi honorarji. Povprečni celokupni stroški za eno tiskovno polo znašajo okoli i 75.000 din (v 1963. le tu 147.000 din. v 1962. letu 134.000 din). Prodajna služba naših ptibiikacij nikakor ne teče gladko. Upati pa je, da se ho zboljšala, ko hodo za akademijo urejeni prostori za o jen ckspedit v pritličju hiše Slovenske Matice na Trgu revolucije. Z Matico, ki je te prostore dala na razpolago, se je akademija dogovarjala: ustiezni dogovor bo še sklenjen. V letu 1964 so razredi oziroma je predsedstvo sprejelo za natis: eno knjigo Letopisa akademije, 7 razprav za 9. knjigo Geografskega zbornika, 1 1 razprav za 8. knjigo Razprav 4. razreda,20 razprav za 5.knjigo Razprav 1. razreda, en letnik Arheološkega vestnika, enO razpravo za Razprave 2. razreda in štiri samostojna dela večjega obsega, Zamenjava akademijskih publikacij za publikacije številnih tuzei:n»kih in inozemskih ustanov, uredništev itd- se je še naprej ugodno razvijala in še povečala. Nekako polovica naklade akademijskih publikacij gre z zamenjavo v svet, zato pa prejema akademija publikacije od naslovov, s katerimi je v zamenjavi. Ob koncu leta 1964 je bila akademija v zamenjavi s 1071 naslovi znanstvenih in drugih ustanov v vseh delih sveta. Od teb jih je bilo v Jugoslaviji 182, izven meja Jugoslavije pa 3S9. Z zamenjavo se je v letu 1964 zvečala biblioteka akademije za 5209 biblioteških enot. Če prištejemo k tem še 1926 bibliote.ških enot, pridobljenih z nakupom in 1693 biblioteških enot, ki jih je biblioteka prejela v dar, dobimo skupno število prirastka biblioteke v letu 1964; H828 hibiiotcških enot. Celotni knjižni fond biblioteke je štel ob koncu leta 1964 okoli 110.000 biblioteskili enot. Premajhni in neustrezni prostori silno ovirajo delo v bibliotek i. Temu ho pomagano z zgradbo novega trakta akademije, začeto v pozni jeseni leta 1964, C r r a d n j e /.. gradnjo norega trakta akademije na njenem dvortSČu se je začelo v pozni jeseni leta 1964. Delo na podstrešju zgradbe na Novem trgu 3 za pridobitev novih sob napreduje le počasi, kajti dograditev je vezana na stavbni venec novega trakta. Skladišče kuriva na Novem trgu 4 je praktično dograjeno, tuda strop ne vzdrži pulno obteženega kamiona in gradbeno podjetje bo moralo to napako odpraviti. Adapiacijska dela v Inštitutu za raziskovanje krasa t. Postojni sorazmerno dobro napredujejo: manjka pa 5e oprema, ki jo bo treba do septembra 1%5, ko bo pri nas IV, mednarodni kongres za speleologijo, še nabaviti. Kongresi, študijska potovanja in drugo Za udeležbo na kongresih, študijska potovanja in kotizacije je imela akademija v letu 1964 iz rednega republiškega proračuna na razpolago vsoto deviznih 541,000 din neblagovnih deviz. S temi sredstvi so se mogli iz vrst naših članov in sodelavcev udeležiti: KURET dr. Ni ko in MATICETOV dr. Milko - IV. sestanka delovne skupnost i »Alpes orientales« » Vidmu, SAMEC dr, Maks — Med narodnega kungresa O škrobu v Det-fttoldu, KOŽELJ dr. Vence U. Internationale Tagung iiber elektrisehe Kontakte v.Gradcu, GAMS dr, Ivan, H ABIC dr. Peter in GOSPODARIC Rado Mednarodne speleološke konference \ Brnu« WRABER dr. Maks — V, zborovanja vzhodnoalpsko-dinarskih fitosociologov v Churu, ¡SAŠE! Jaroslav — VI. kongresa za študij rimskega limesa v Arnoldsbeiinu, K.UHELJ dr. ing. Anton — XI. mednarodnega kongresa za uporabno mehaniko v bunmi in Kassclu. STELE dr. France XXI. meti narodnega kongresa umetnostnih zgodovinarjev V Boli itn, KOROŠEC dr. Viktor — 13. mednarodnega asiriološkega zlwro-ianja v Parizu. Na študijskem potovanju v inozemstvu so bili iz vrsi naših članov in sodelavcev; RAKOYEC dr. Ivan — ogled komparativnega materialu v Geo-loško-paleontološkem inštitutu v Miiuelinu: diskusija s profesorjem Klebelsbergotn v fnnsbrncku o problemih glacietlne geologije, LEBEN I ranc — študij speleoarheološkega gradiva v muzejih v Irstu ¡11 Čedadu, T URN šE K Dragica — ogled švicarske hidrozojske zbirke v Geološkem muzeju v l.ausannu, BRODAR dr. ing, Mitja — študij paleolitskega materiala v muzejih na Dunaju in v Gradcu, KOS G. A. — ogled Riennala v Benetkah ter ogled razstav in galerij v Ziirichu, Rnslu in Bernn, GSPAN Alfonz — zbiranje podatkov za Slovenski biografski leksikon v arhivih in knjižnicah na Dunaju in v Gradcu. Poleg tega je akademija v letn l(Jb4 razposlala še z blagovnimi devizami v znesku 221.000 deviznih dinarjev. Od ustanove »Alexander von Humboldt-Sfiftuagt v Zvezni republiki Nemčiji sta v letu J964 prejela študijsko štipendijo tir, ing. Mitja BRODAR, znanstveni sodelavec Sekcije za arheologijo in Franc LEBEN, asistent Sekcije za arheologijo. Znanstvenih, javnosti pristopnih predavanj je bilu na akademiji v leiu 1964 sedem, od teh so tri imeli inozeniti. S Srpsko akademijo znanosti i umetnosti in J ugosla vensko akademijo znanosti i umjetnosti je naša akademija v tesnem sodelovanju. Skupno in sporazumno se razpravljajo in rešujejo razna vprašanja principielnega in znanstvenega značaja. Največ v Svetu akademij znanosti SFRJ, ki je zasedal od 19. do 21. maja 1%4 na livaru. Znanstveno deio določenih panog naših akademij koordinirajo zlasti medakademijski odbori, ki jih je 14. S le j kop rej ima naša akademija skrb za delovanje med akademijskih odborov za arheološko kano Jugoslavije, za Tabula Imperii Romani in za favno in floro Jugoslavije. Vodstvo prvih dveh odborov je pri arheološki sekciji našega Inštituta za zgodovino, odbora za favno in floro pa pri biološkem inštitutu. V osla lili medakadcmijskih o J borih ima naša akademija svoje delegate in sodelavce. Svet znanstvenih akademij SFR J izdaja Bulletin scientifique, ki mu je glavni namen seznanjati tuji znanstveni svet z dosežki naše znanosti. V prvi seriji tega biltena (Bulletin A), ki je posvečena matematičnim, fizikalnim, tehniškim, prirodo-slovnim in medicinskim vedâm je bil glavni urednik za Slovenijo akad. M. Samec: po njegovi smrti pa je bil za glavnega urednika izbran akad. 1. ltakovec. Druga serija Bulletina, posvečena družbenim vedam, je začela izhajati v letu 1964: za Slovenijo oziroma zu našo akademijo sta glavna redaktorja akad. Kušej iti dopisni član Grošelj. Glavnima reduktorjema sG dodeljeni uredniki za posamezne panoge. Finančno poročilo Akademija je imela v letu 19b4 na razpolago: i »osnovno dejavnosti iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . . 2. republiške devizne kvote 2121.000 deviznih dinarjev blagovnih deviz in $41.000 deviznih dinarjev neblagovnih deviz za investicijsko vzdrževanje (vzdrževanje poslopij 1er nabavo opreme: pohištva, instrumentov in aparature)....... 4, iz sredstev Sklada SRS za negospodarske investicije: a) za izgradnjo prizidka o!) Gosposki ulici b) za nadaljevanje adaptacij (izgradnja skladišča za kurivo pri hiši Novi trg 4, izgradnja prostorov na podstrešju hiše Novi trg 1 in preureditev prostorov v poslopju Titov trg 2 v Postojni) , . . c) za dopolnitev opreme....... Dotacije raznih skladov in drugih gospodarskih organizacij za pogodbene naloge inštitutov............. din 281,508.203 din 5,000.000 din 40,000.000 din 30,000.000 din 20,000.000 din 49.431.672 Od tega zneska odpade v dobro; t. predsedstvo akademije: a} od Sklada SRS za pospeševanje k oltarnih dejavnosti — za arheološka izkopavanja na zemljišču ob Gosposki ulici v Ljubljani...........din 400.000 b) od Sklada Borisa Kidriča — Študijskemu centru za zgodovino slovenskega izse-Ijensiva.............din 600.000 2, Inštitut za zgodovino: a) Sekcija za občo in narodno zgodovino: — od Sklada Borisa Kidriča za temo; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev...........din 1,560,000 od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Historično topografski leksikon in atlas Jugoslavije v Srednjem veku........din 800.000 b) Sekcija za arheologijo: od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Pnleofloristične, grnnnlacijske ter druge preiskave glin pri Opekarni Bukovje pri Ilirski Bistrici .... din "50.000 — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za Arheološko karto Jugoslavije ............din 710.000 od Zveznega sklada za znanstveno delo — za I a bula Imperii Romani diu 723.172 od Sklada Borisa Kidriča za Arheološko karto Jugoslavije — Ozemlje SR Slovenije .........din LO10.000 — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Palinološke in scdimeniološke preiskave Viške terase ,....., din 25:5,000 od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Materialna kultura Slovanov...........din t .050.000 5, Inštitut za slovenski jezik — od Jugoslovanskega komiteja, Beograd — za stroške zasedanja Terminološke komisije pri mednarodnem komiteju slavistov v Ljubljani . din 600.000 4. Inštitut za slovenski jezik: aj leksikološka sekcija: — od Sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za sodobni slovar slovenskega jezika „......din 12,225.000 b} eiimolosko-oiiomasticna sekcija: — od sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti za temo: Etimološki slovar slovenskega jezika . . . din 600.000 — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za onomastiéna dela . . . din 400.000 5. Inštitut za biologijo: — od Kmetijsko gozdarskega posestva Nazarje — za temo: Izdelava gozdno tipološke karte za območja Vitanja, Rogaške Slatine itd........din 150.000 — od Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje — za izdelavo gozdnogojitve-nega elabórala za gozdove na območjih gozdnih obratov: Podp reška in Grč a rica na Kočevskem.....din 4.500.(100 — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Lavna in flora Jugoslavije ............ din 1,800,000 — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Vegetacijska karta Jugoslavije..........din 5,750.000 — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Vegetacijska karta Jugoslavije — ozemlje SR Slovenije.....din 2,520.000 6. Inštitut za geologijo: — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Proučevanje nastanka in razvoja Ljubljanskega barja , , . .... din 370.000 $ Lcfnpis _ 81 — — orl Sklada Borisa Kidriča - za temo: Numuliti in asiline iz vzhodnega dela Brkinov...........din lil.000 — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Hidrozojsta favna in njen pomen za sira i igrali jo zgornje jurskih skladov v Sloveniji...........din 496.500 — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Nu.mii liti i u asiline iz okolice Vi polž din 290,000 7. Inštitut za geografijo: — od Sklada Borisa Kidriču za temo: Kvartarni sedimeiui v Sloveniji in njihova izraba ....'......din 1,251,000 8. Inštitut za raziskovanje krasa: — od skupščine občine Idrija — za temo; llidrologiju krasa med Idrijco in Vipavo......,.....din J 50.000 — od skupščine občine Koper — za temo: H i «It o logi ja krasa med Idrijco in Vipavo . , . , . "......din 30.000 — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Nidrologija krasa med Idrijco in Vipavo .............din 450.000 9. institut za slovensko narodopisje: od skfada SRS za pospeševanje knl-tiirnili dejavnosti — za nabavo eksponatov za mednarodni muzej karnevala in mask v Bruslju ........ din 500,000 10. delovni kabinet akademika dr. Maksa Samca — za temo: Modificiran je cereaLnih šk robov — dotacija Ministrstva zn kmetijstvo ZDA..........din 12,500.000 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o deln v letu 1964 Dejavnost inštituta je bila v tem letu močno okrnjena zaradi preurejanja in obnavljanja vseh delovnih prostorov v zgradbi v Postojni, Obsežnejša obnovi lev je bi Iti že nujno potrebna, zahtevala pa je zučasuo ukinitev razstavnih prostorov jamo» slovne zbirka Preseliti je bilo treba ceiolno knjižnico ii? risaluico ter vse delovne prostore z opremo vred začasno namestiti v razstavnih prostorih. Sistematično interno delo je biLo s tem zelo otežkoifeno in nekaj članov iušlituta je moralo občasno delati na svojih domovih ali rut začasnih delovnih mestih v Ljubljani. Tako je gostoval pri Sekciji za arheologijo asistent Franc Leben, pri Inštituta za geologijo pa dr. Ivan Gams. Skupno terensko delo je obsegalo predvsem nadaljevanje" raziskovalnih nalog, ki jih je inštitut prevzel pri Skladu Borisa Kidriča iu drugih sofinaneerjih. Nadaljevali smo in dokončali temo >Speleoioške raziskave ozemlja med Postojno. Planino in Cerknico*. V okviru te naloge so bile na novo izmerjene vodne jame ob Mihu Cerkniškega polja (Mala in Velika Karlovica) ¡n Zelške jame v Rakovem Škocjanu. Izvedeno je bilo kombinirano barvanje s soljo in trosi, kur je dalo zadovoljive rezultate. Proučevali smo tudi v postojnskem jamskem sistemu. Rezultati teh raziskovanj bodo v kratkem pripravljeni za objavo. Druga naloga obsega študij intenzivnosti kraških procesov v Sloveniji in je povezana s sistematskimi meritvami kemičnih in fizikalnih lastnosti zraka in votle \ Posloj tiski jami. Rezultati teh meritev bodo posebej obdelani in pripravljeni za tisk. I retja raziskovalna naloga zajema Študij hidrologije krasa med Idrijco in Vipavo. Proučevali smo vse pomembnejše kraške vodne objekte na območju Hrušiee. Nanosa, Trnovskega gozda. Banjške planote in Idrijskega krasa. Na osnovi hidroloških meritev in opazovanj SO bile predvidene vodne zveze, ki Smo jih skušali dokazati tudi z barvanjem, To pa je tudi bodoča naloga hidrološkega raziskovanja omenjenega krasa. Izdelano je poro- Čilo o prvi fazi raziskav, ki zajema tudi pregled vseli znanih speleoloških objektov na obravnavanem področju. Študijsko delo posameznih članov inštituta, 1, Višji znanstveni sodelavec dr. Ivan GAMS je nadaljeval geomorfološko, speleološko in bidrogratsko raziskovanje ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem ter oddal nad sto strani tipkanega poročili! o zaključkih Skladu Borisa Kidriča in dragim financerjerm Nadaljeval je z zbiranjem gradiva za študijo o intenzivnosti kraških procesov na površju in v Postojnski jami, ki jo je tudi genetsko proučeval. S pomočjo fluorescina je ugotovil zvezo med potokom v Triglavskem breznu in izvirom Bistrice v Vratih ter med ponoru i co v Velikih Ločoh in potokom v jami Dimnice pri Markovščini. S trosi in soljo jc bila ugotovljena zveza med Malo Karlovico in ponorom Svinjski jama ter Rakom. Raziskoval je na triglavskih podih; v jamah \ Menici. Divaški jami in Dimnicah pa za sestavo vodnika po poti ekskurzije 1 V. mednarodnega speleološkcga kongresa. Na mednarodni speleološki konferenci v Brnu je predaval o tipih pospešene korozije, nu zborovanju slovenskih geografov v Velenju o temi slovenska geomorfologija na razpotju, na simpoziju o agrarni geografiji v Mariboru pa o vplivu sprememb v agrarnem izkoriščanju zemlje na kraška svojstva in procese. 2. Asistent Rado GOSPODARIC je večji del časa posvetil nadaljnjim raziskavam tektonike ozemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem ter njenemu pomenu za sistem Postojnskih jam, Delo. ki sodi v okvir prijavljene disertacije, je zaključil in predal v ocene. Pri temi sSpeleološke raziskave ozemlja med Postojno. Planino in Cerknico« je na podlagi raziskav na površju in v podzemlju ol>delal in sestavil elaborat o geologiji tega ozemlja. V okviru iste teme je vodil raziskave in izdelal načrte Velike Karlovice. Jama meri sedaj 3520 m v dolžino in je peta najdaljša jama na Slovenskem, ki jih doslej poznamo. Pri ugotavljanju vodnih zvez s trosi je analiziral preko 100 vzorcev vode. Pri temi »llidrologija krasa med Idrijco in Vipavor je sodeloval pri raziskavi brezen na Hrušici in pri zajemanju ter analizi vzorcev vode. Skupaj z asistentom Peharjem je sestavil elaborat o geoloških svojstvih železnih rud (bobovcev) v Julijskih Alpah. Podobne sedimente je našel i ud i na Postojnskem krasu in po prvih spoznanjih sodi, da so bobovci verjetno pred-cocenske slarosti in da lahko nadaljnje raziskave v tej smeri nudijo dragocene podatke za terciarno geologijo in geomorfo-logijo. Pri urejevalnih delili v inštitutu je vodil nadzor nad preurejanjem in delavci ter opravljal druge naloge, ki so hi le v zvezi z adaptacijo prostorov in stavbe v celoti. Kot predstavnik inštitula je sodeloval pri nadzora gradnje krožne proge v Postojnski jami in pri odkopa vanju novega paleolilskega najdišča v umetnem predoru v vhodnih delili jame. V okviru priprav za IV. mednarodni speleoloski kongres vodi v Postojni pripravljalni kongresni pododbor. 3. Asistent Peter 11 ABIC jc dokončal doktorsko disertacijo z naslovom >Kraški svet med Idrijco in V i pa vos. Podal je analizo kraškega reliefa in geomorfološkcga razvoja Hruiice, Nanosa, Trnovskega gozda, Banjške planote in Idrijskega krasa. Nadaljeval je s proučevanjem liidrologije krasa med Idrijco in Vipavo in pripravil poročilo o prvi fazi omenjene teme ter ga predložil Skladu Borisa Kidriča in ostalim sofinancerjem. Vodil je raziskovanje globokih brezen t Hrušici in barvanje potoka na Vodicah pod [avoruikoin. Raziskoval je vodne jame ob izvirih Vipave in Hublja, ki so dostopne le oh zelo nizki vodi. Sodeloval je tudi pri raziskovanju novih delov Križne in Najdene jame. V okviru Inštituta za geografijo SAZU jc izdelal študiju o kvartarnih sediiuentih v Trnovskem gozdu in na sosednjih kraških planotah. Udeležil se je mednarodne speleološke konference v Brun in studijske ekskurzije po Moravskein krasu, zborovanja slovenskih geografov v Velenju in VIT. kongresa jugoslovanskih geografov v Zagrebu. V pripravah za IV. mednarodni sprleološki kongres opravlja dolžnosti organizacijskega sekretarja. 4. Asistent France LEBEN je zbral in sistematično uredil podatke o materialnih kulturnih ostalinah v sediiuentih kraških jam Slovenije. Podal je tudi izčrpni pregled virov o arheoloških jamskih najdbah in narisal pregledno karto jamskih najdišč v Sloveniji. Nadaljeval je izkopavanja v Lubniški jami pri Skofji Loki in rekojmoseiral v več jamah. Sodeloval je pri izdelavi arheološke karte Jugoslavije in skupno s strokovnim sodelavcem S. Jessetom pripravil arheološko terminologijo za besednjak slovenskega jeziku. Kot Štipendist Hamboldtove ustanove je odšel jeseni na desetmesečni študij v Heidelberg. 5. Višji strokovni sodelavec Egou PRETNER je opravil več krajših ekskurzij v jame in nabiral jamske živali. I deleži J se je tudi petih večjih hiološkili ekskurzij po Jugoslaviji. Z italijanskimi hiologi iz Coma jc obiskal Makedonijo, Črno goro iti Dalmacijo. Na tej ekskurziji je odkril na Gaiieici planini novo Duvfllius vrsto, pri Biogradskem jezeru pa dva nova hrošča (Lathrobiuni in Scotodipnus), Skupno z dr. J. Boletom je obiskal 13 jum v Savinjski dolini, kjer je ugotovil novo najdišče za vrsto Ano|)Inalinus erebus. S francoskimi jamarji jc obiskal Velebit in Hercegovino, kjer je bilo izmerjenih 7 jam, med njimi skoraj 1,5 km dolga jama Datlo pri Koritu v Hercegovini. Na tej ekskurziji jc odkril ptvo najdišče jamskegn hrošča Spelaeodromus plufo Rtt., za katerega doslej ni bilo znano, kje v Velebitn živi. Na ekskurziji z ljuhljanskimi biologi po Liki je v janti nad Srpskim poljem odkril drugo najdišče vrste Spelaeodromus pluto. Na ekskurziji po jamah Lastova, H vara in Visa, skupno 7. tir. J. Boletom, je ulovil v Kraljičini špilji številne Speonesio-tes issensis. Studijsko je obdelal družini Cicindelidae in ( arabidae (( o-leoptera) za Favno Jugoslavije in v ta namen zbiral podalke iz obsežne literature tnr jih uredil v obliki kartoteke. Razvrstil je nabrani biološki material in ga poveril specialistom v obdelavo. Prepariral je okrog 1500 hrošče v in jih določil. Opravljal je revizijo rodu Bathysciniorpiius, obdelal rodova Scotodipsms in Spelaeodromus v Jugoslaviji ter novo vrsto Duvalius liadžii % Galičice v Makedoniji. G. Honorarni višji znanstveni sodelavec dr. Roman SAVNI K je še nadalje vodil kataster kraških objektov v Sloveniji: pri tem je sam podrobneje pregledal teren v zgornjem povoilju Pivke, Kataster obsega sedaj številk: registriranih je 2665 jam, BOS kraških voda in 182 površinskih morfoloških objektov. Seznam objavljenih del članov inštituta I. Gum.-.. Velo pt/lje in problem pospešene korozije. Geografski vestni k XXXV. 1%3. Ljubljana t%4. 1. Ganis. Goomorfologija na razpotju. Geografski zbornik XL 2. Ljubljana 1964- L Gams, Klasifikacija vrfajev. Geografski zbornik Xf, 3. Ljubljana 19&4. r. Gams. Kako se imenujejo iMvršnrske kraške oblike? Gozdni gospodar IV, 2. Postojna, marce/april 1964. L Gams, Logaška jama. Naše jame V, t/2, Ljubljana 1964. T. Gams. Ra/isko\ anje jam in jamskih oblik. Jamarski priročnik. Ljubljana 1964. I. Ganiti Ulior die Rolle umi Tätigkeit des KärstforschungsInstitutes in Postojna (Slowenien). Mitteilungen des Verband« deutscher llohhu-und Karstforscher, 10. München 1964. L Gams, Der Einfluss der Schichtenlage auf die Richtung der H i ih len gange und auf die Querschnitte in deri längsten Höhlen Sloweniens, Dritter Internationaler Kongrras für Spelaeoiogie, Rand IL t. Wien 1%4. L Gams — priobčil je krajše prispevke Se v Proteusu. Geografskem vestniku, Turističnem vestni k ti, Naših razgledih, Naših jamah m J a-murskem priročniku. ČL Gospodaric, Sledovi tektonskih premikov iz ledene dobe v Postojnski jami. Naše jame V, 1—2. Ljubljana 1964. P, Ha-bič, Podzemeljski ledeniki na Nanosu. Naše jante Y. 1—2. Ljubljana l%4. R. So vili k, Db sedemdesetletnici akademika dr. Srečka B roti a rja. Nase jame V, i—2. Ljubljaina 1964-, Načrt dela za leto 1 V okviru internega dela je predvidena ureditev delovnih in razstavnih prostorov, ureditev knjižnice, dopolnitev karioleke razstavnih predmetov ter še nadaljnje urejanje in vodenje katastra kraških objektov. Priprava gradiva za Aeta carsologica IV. Terensko delo v okviru raziskovanja hidrologije in ugotavljanja vodnih zvez v krasu med Idrijco in Vipavo. Pomoč društvu in klubom pri raziskovanju jam in vzgoji kadra, bdele žba na IV. mednarodnem speleološkem kongresu v Jugosluviji Iz referati in vodstvom na kongresnih ekskurzijah ter pomoč pri organizaciji kongresa. Studijski Ogled krasa v nekaterih vzhodno-evropskih državah. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o deiu v letu 1964 S subvencijo Skladu Borisa Kidriča smo v letu I%4 v okviru dolgoročne teme z naslovom »Kvartarni sedimenti v Sloveniji in njihova izraba i. ki se bliža zaključku, z zunanjimi sodelavci proučevali naslednja področja: dolino Soče med Mostom na Soči in Tolminom: Sotelsko: Brežiško-krško kotlino (severno od Save); porečje Kokre med Preddvorom in Kranjem ter izrabo kvartarnih sedi men tov v Ljubljanski kotlini od Kranja navzdol. Z inšti-lutskimi sredstvi je bil proučen kvartarni razvoj Dbbrepolja m dolino Rašice; rezultati proučevanja so obdelani in pripravljeni za tisk. Obdelan in za tisk pripravljen je tudi geomorfološki razvoj Gornje Savinjske doline, dalje morfogeneza Vremske doline in geomorfo loški razvoj Trnovskega gozda ter sosednjih kraških planot. A okviru dela za Sklad Borisa Kidriča smo v letu l%4 izdelali sledeče elaborate, ki so bili s strani komisije Sklada Borisa Kidriča pozitivno ocenjeni: 1. Proučevanje kvartarnih sedimen-tov v I rnovskeni gozdu in na sosednjih kraških planotah; 2. Kvartarni sedimenti na ApaSki ravnini: 3. Proučitev kvartarnih sedi men tO v Kočevskega polja; 4. Kvartarna morfogeneza Goriškega polja; 5, Pleistocensko jezero ob spodnji Vipavi; 6. Vipavska dolina v kvartarni dobi; 7. Kvartarni sedinienti v južni Beli krajini; Kvartarni razvoj Dobrav; 9. Opekarnjstvo na Solelskem, Za posvetovanje slovenskih geografov- v Velenju sta bila v okviru inštituta pripravljena dva referata: * Kvartarne terase in nekateri drugi morfogenetski problemi našega reliefa« in »Gornja Savinjska dolina, s poudarkom na samotnih kmetijah, zlasti na Solčavskem in v Lučki pokrajini«. Kot vsako leto, tako smo tudi v letu 1964 pregledali stanje Triglavskega ledenika oh zaključku poletja, medtem ko je pregled Skuti nega ledenika preprečil na novo zapadli sneg, ki se je obdržal v zimo. V okviru kolekcije: sDela« pri SAZU pod št. 16 je izšlo obsežno, 27b struni obsegajoče delo Antona Melika pod naslovom »Rast naših mest v novi dobit. Proučili smo soline v Slovenskem Primorju, ter z vidika naselbinske geografije vas Tabor v Vipavski dolini. Rezultati proučevanj obeli študij so obdelani in pripravljeni za tisk. Delavci inštituta so, kot doslej, tudi v letu 3 964 sodelovali pri Jugoslovanski enciklopediji. Vsa zadnja leta sta bi i a v inštitutu, poleg upravnika, le še dva znanstvena delavca (dr. Milan Sifrer in Drago Meze), zato sni o bili nujno inočoo vezani na vključevanje zunanjih sodelavcev, l resnice vanje postavljenega inštitutskega programa je bilo zato ovirano, V novem letu, ko dobimo na sistematizirano mesto v inštitut še enega znanstvenega delavca, bomo zadane naloge lažje izpolnjevati, ¡ionio pa kljub temu delno še vezani na pomoč zunanjih sodelavcev. IV a črt dela za leto 1965 \ letu 1965 bomo v okviru inštituta nadaljevali s proučevanjem kvartarnih sedimentov in njihove izrabe v Sloveniji. V okviru teh proučevanj nameravamo z našimi sodelavci pro-irčiti dolino Kolpe nad Scverinont, dolino Save med Doloin pri Ljubljani in Krškim, nadalje dolino Soče med Mostom na Soči in Solkanom ter dolino ob zgornji Krki nad ¡Novim mestom. Sámo izrabo kvartarnih sedimentov pa bomo proučili v Dravinjskih goricah in Halozah, kot tudi v Novomeški kotlini. Obdelali bomo gradivo in izdelali elaborate, podobnih lanskoletnih proučevanj, ki smo jih mršili na Sotelskem, na Brežiški ravnini, ob Kokri pod Preddvorom, v dolini Soče med Mostom na Soči in Tolminom ter v Ljubljanski kotlini od Kranja navzdol- V istem letu homo nadaljevali s proučevati jeni strukture agrarnih pokrajin gospodarsko zaostalih predelov Slovenije, Pri tem se homo omejili na pokrajino okrog [ jubnega in Gornjega grada. Na novo bomo začeli s proučevanjem učinkov industrializacije v Sloveniji s posebnim ozirum na doseljev arije delovnih moči iz ostalih krajev SFRJ- Kot prejšnja Jeta bomo tudi to jesen proučili jesensko stanje n a 1 riglavskein in Skuti nem ledeniku. Prav tako pa bomo proučevali eventualne nezgode, ki hi v tem letu do letele našo deželo (plazovi, usadi, poplave, potresi itd.). V teku leii! nameravamo študijo o Kozolcu na Slo- venskem, objavljeno v letu i931, dopolniti ter jo izpopolniti z novimi raziskovanji, kritično preniotriti različne domače in tuje «indije, ki so se nabrale i teku zadnjih petintridesetih let o tej tematiki ter končno preiti na poskus, da doženeino celotno sedanje slanje našega kozolca ter smeri njegovega razvoja v novi dobi. KARTOGRAFSKI ZAVOD Poročilo o delu v letu 19 6 4 Za Geografski zbornik smo po podatkih dr. Milana Sifrcrja dokončali in s tremi skicami dopolnili karto obmorskih teras v Koprskem primorju ter priredili za tisk še karte drugih avtorjev za IX. knjigo tega zliornika. Izdelati smo veliko geomorfološko karto Gornje Savinjske doline v merilu 1 : 25.000 po izsledkih višjega strokovnega sodelavca Draga Mezeta. Za delo akademika dr. Antona Melikit pa je bila izdelanu karta mest, trgov, Urbaniziranih vasi ter pomembnejših turističnih krajev. Koi že vrsto lei, je tudi letos poglavitna naša skrb veljala delu na kartah za Sklad Borisa Kidriča O kvartarnih scdiinrntih Slovenije. Izdelali smo karte za elaborate dr. M. Šifrerja za kvartarni razvoj Dobrav, Darka Kad i u je za področje Vipavske doline in Goriškega polja, Petra Habiča za Trnovski gozd, Božidarja Kerta za Apaško ravnino. Marka Kolbezna za Kočevsko polje. Zvonka Rusa za južno Belo krajino in Marjana Žagarja za Sofelsko. V konceptu je bila izdelana karta razvoja Ljubljane do leta 1945, kar tiran pa je tudi večji del razvoja mesta od 194? do 1964. Izveil rednega programa smo za Inštitut za zgodovino pri SAZl izdelali pregledno karto plnnin (planšarij) v Sloteniji. Delo v zavodu je v precejšnji meri bilo ovirano po obrtniških delih v zvezi s preurejanjem prostorov in postavljanjem nove opreme. Cas je bil zato izrabljen delnma za terensko kartiran je razvoja Ljubljane, deloma pa za revizijo noinen klal ure na predvojnih topografskih kartah, kar je izvrševal kartograf na svojem domu. Dočim sedaj nova oprema zavoda funkcionalno ustreza, pa se naš fotolaboratorij še vedno ubada z delom V neprimernih prostorih. Se vedno smo prisiljeni velik iu važen del posla (fotografiranje kart) opravljati na hodniku, kjer smo tako utesnjeni, da zaradi tega trpi kvaliteta izdelkov. Vse večja potreba po k ari ali in ekonomika njih izdelave zahteva od nas uvajanje modernih kartografskili postopkov, ki so večinoma vsi naslonjeni na fotografijo, tako Črno-belo kakor tudi barvno. S tem v zvezi predvidevamo nabavo večje moderne reprodukcijske aparature, za katero nujno potrebujemo ustrezen operativni prostor. Kijub vsem težavam pa se je delo v laboratoriju odvijalo razmeroma zadovoljivo. Fotograf se je celo samostojno usposobil za delo v barvni tehniki. Na ekskurzijah smo fotografsko obdelali Štanjel, Vipavski Križ, Domžalsko pokrajino in Medvode ter snemali tudi v Ljubljani. Načrt dela za leto 1965 Kartografski prikaz raziskav s področja kvartarnih sedi-meniO-V bo slejkoprej naše glavno delo. Kartografirali bomo predele Rrežiško-Krške kotline, Soteiskega, Kokre ter Ljubljanske in Tolminske kotline. Razen tega moramo dokončati karte razvoja Ljubljane. To sta predvidoma dve naši največji nalogi, sicer pa se bomo ravnali po programu Inštituta za geografijo. Predvsem je predvidena obdelava poplavnih ozemelj Slovenije. Pričeti bo treba tudi s pripravo za tisk celotnega opusa o kvartarnih sediiueutih. Izdelati ho treba tudi kartografske ponazoritve k novim Študijam, ki so v pripravi in nekatere že v delu, na primer karte O razprostranjenosti posameznih tipov kozolca na Slovenskem, pa drobne karte O razširjenosti posameznih variant kmetskih in tudi mestnih hišnih tipov na slovenskem ozemlju. INSTITUT ZA GEOLOGIJO i1 ur učil o u delu v I rt ii 1964 Zaključena je bila obdelava mastodontovega ostanka iz kra-Ijevcev v Slovenskih goricah, ki predstavlja desni spodnji Ms zelo mlade žividi in pripada vrsti Zygolophodon {¿iricensis (Schinz), eni naj redkejših v srednji Evropi. Glede na to, da na molarju ni nobenih znakov, ki bi kazali na daljši transport, ga moremo imeti za paravtohtono najdbo, ki omogoča stratigraFsko opredelitev protinih plasti v najdišču. Po svoji strukturi kaže n;i visoko stopnjo razvoja in s tem na najmlajši del liiiocenske dobe, Obdelana je bila približno polovica wiirmske favne iz Mo-krišlte jame v Savinjskih Alpah. Doslej obravnavani ostanki pripadajo v veliki večini jamskemu medvedu. Spremljevalna favna sestoji iz maloštevilnih vrst, ki so tudi po številu ostanke v ter individuov pičlo zastopane. K doslej ugotovljenim vrstam (Canis lupus, Pantliera spelaea, Marten maries, Capra ibex) je treba prištevati še jamsko hijeno (Crocuta spelaea), ki je iz-prič ona samo po sledovih svojega udejstvovanja ter divjo svinjo (Sus serofa), katere lobanjo je našel Tiohič v Mokriški jami. Doslej raziskani skeletni deli jamskega medveda dokazujejo, da je dosegel precejšnjo stopnjo specializacije. Med dolgimi kostmi pa je zastopanih nekaj primerkov» ki kažejo precej ark-toidnih znakov. "1 udi njih dimenzije, predvsem njih dolžine ustrezajo onim rjuvega medveda. Ali pripadajo pritlikavemu tipu jamskega medveda ali morda picistocenski podvrsti rjavega medveda, se na podlagi raziskanega kostnega materiala še ni dalo ugotoviti. Upati je. da pripomorejo k razjasnitvi tega problema izolirani mola rji, ki jih jc več tisoč in ki bodo obdelani v prihodnjem letu. Če izvzamemo najmanjše ostnnke dolgih kosti, kažejo vsi ostali na srednje velike medvede. Pri tej ugotovitvi so bile za primerjavo upoštevane dimenzije jamskih medvedov iz Potočke zijalke, iz avstrijskih in švicarskih visokoalpskih postaj pa tudi iz nižinskih najdišč Slovenije ter Hrvatske. Razmeroma sterilni patološki primeri na kosteh jamskega medved« ne kažejo na degeneracijo. V veliki večini imamo opravka s posledicami poškodb, ki 50 jih starejši medvedi utrpeli v boju z močnejšimi samci. To dokazujejo predvsem, poškodbe na spodnjih če! j ustnicah in na sprednjih eksiremiretali. Ob takih prilikah nastale luksaeije so povzročile, da se jc razvil periosMlis ossilieans. T e maloštevilni primeri kažejo tla arthritis defonnans in na spondyiosis deformans. Znanstveni sodelavec dr. Rajko Pavlovec je bil od oktobra leta 1963 do konca julija 1%4 v Miincbnn. Za ta čas je prejemal štipendijo Humboldtove ustanove. Pri prof. dr. Horbertu jlagnu je preučeval numulite, asi line in operkuline iz Brkinov, To je prvi del obširnejših sistematskih raziskav nam al i lov in asi lin iz južnozahodne Slovenije. V poroči Ki o svojem delu je opisal 20 vrst numulitov, 3 vrste asilin ter različne oblike operkulin. Od vse te favne smo doslej poznali v Sloveniji samo dve vrsti. Sedem vrst oziroma podvrst je sploh prvič opisanih. Poleg opisov so številne pripombe k riJogenezi nekaterih skupin numulitov iu asi lin. Deloma so to izpopolnjena dosedanja gledanja, deloma pa so povsem nove ugotovitve. Zlasti pomembni so zaključki 0 razvoju asilin, kjer izhajata po Pavlovčcvcui mnenju od vrste Assilina placenltila dve razvojni veji. V literaturi že dalj časa znani ter pozneje revidirani obliki Assilina laxi.*pirti in Ase. douvillei je Pavlovec še nadalje revidiral in vnesel v Sebaubovo novejše sla I išče nekatere popravke. Za najstarejši luiccij pomembno obliko, doslej večkrat opisano kot Assilina nff. spira, je opisal kot novo vrsto Assilina taticanierata. Med ......uliti je delno revidiral skupino Nummulites laeuigatiis. Doslej so različni avlorji poročali o izredni variabilnosti teh ma-kroforauiinifeT. Pavlovec ji' dosedanjo podvrsto Numthuliies laxispirus opisal kot samostojno vrsto NumrnUUies laxispirus. Do teh zaključkov je prišel deloma ob materialu iz Brkinov, še ho I j pa ob nuni uliti h iz Turčije. (V je obdelal poleg nekaterih drugih vrst numulitov. polžev in školjk na prošnjo C eo I o skopa leonto loškega muzeja v Mtinchnu. Obdelani numulifi ter asi line iz Brkinov so potrdili dosedanje staiišče o starosti alveollnsko-nnmulitnega apnenca ter Fliša. Ugotovljen je bil horizont v Nummuliti'* gallenti* (najnižji lu-tcncij). Na več ekskurzijah po južnozahodni Sloveniji je bila nabrano favna Za nadaljnje raziskave. Poleg numulitov jn asilin bodo raziskane še nekatere mikrnfmatiiinifere iz flišmh plasti. Te naj bi hile v pomoč pri sira tigra fskih zaključkih dobljenih z makroforaminiferatni. Septembra i%4 je odpotoval R. Pavlovee na tritedensko ekskurzijo v Grčijo. Glavni namen potovanja je bil ogled otokov kephullcnie in Itbake, kjer si je ogledal nekaj zanimivih staro-terciarnih profilov ter nabral Favno iz teh plasti. V letu t%4 je bila obdelana vsa zbrana liidrozojska lavna iz Dolenjske, Notranjske ter Irnovskega gozda. V ta namen je bilo ohdelanih še okoli 200 orientiranih zbrtiskov in več raznili obrtisov. Določenih je bilo 38 vrst hidrozojev in hetetid. ilidro-zoji pripadajo 17 rodovom in 6 družinam. Prvič so opisani štirje novi rodovi (Coenostella, TubulUes, Dehnrnellina in Reiicullina) z H vrstami in 7 novih vrst že znanih rodov. Na podlagi bogatih nahajališč in šte\ ilne favne je bilo mogoče izdelati sistem, ki je v marsičem spremenil najnovejše Hudsonove in Fliiglove ugotovitve. Nahajališča hidrozojske favne so v južni Sloveniji razdeljena na tri favnistiČna področja ali pasove: severni pas z akti-nostromaridnimi hidrozoji, srednji pas s prevladujočimi para-stromatoporidnimi hidrozoji in južni pas s hidrozojem (.'lado-coropsis. Vsi pasovi se vlečejo vzporedno od Trnovskega gozda oziroma Nanosu preko južne Slovenije do Bele krajine in Kočevskega. Po legi skladov, po primerjavi posameznih profilov in s pomočjo jiiikrofavjie je bilo ugotovljeno, dn spada vsa hidro-zojskn favna v Sloveniji v spodnji malin, in sicer v dobo o.\for-dija iu spodnjega kimmeridgija. Na podlagi teh ugotovitev bo treba revidirati tudi slarost znanih hidrozojskih nahajališč v Stramberku na Češkem i o v Erustbrunnu v Avstriji, kjer se pojavljajo isti rodovi in vrste. Doslej so namreč omenjeni nahajališči vsi raziskovalci uvrščali v zgornji mabn (titon). Predsedstvo SAZIJ je tov. I urnškovi omogočilo študijsko potovanje v Tausanne, kjer je mogla pri paleontologi nji dr. A. Scnnnrfovi V Geološkem muzeju preučiti vso bogato zbirko hidrozojev in primerjati številne hnlotipe z našim gradivom. Ugotovila je, da jurskih hidrozojev iz Slovenije ne moremo primerjati z zpfornjekredninii švicarskimi oblikami (z rodovi Emscheria, Tubuloparieies, Ifif/eporc/ia), čeprav kažejo nekateri primerki izredno podobnost v retikularni zgradbi skeleta, Razlikujejo se namreč v mikrostruk t Liri. Tnrnškova je obiskala I udi Geološki inštitut univerze v Gradcu in si ogledala liidrozojsko favno iz plassenskega in tressensteinskega apnenca, ki je zelo podobna favni iz naših nahajališč. V letu 1964 je I urnškova skupaj s S, Baserjem, geologom iz Geološkega zavoda V Ljubljani, pripravila za tisk razpravo z naslovom: Razvoj spod njekredn ill skladov ter rueja med juro in kredi) v zahodnem delu Trnovskega gozda. V tem delu so obravnavani predvsem mjkropaleon to loški in stratigrulski pro-blctni. Načrt dela za ieto 1965 1. Dokončna obdelava wurmske favne iz Mokriške jame v Savinjskih Alpah. 2. Začetek raziskave ostankov mastodon tov ego skelela iz Velenja. 3. Raziskave nuiuuhtov in «siliu iz Goriških brd ter njihova primerjava s sosednjo 1 ur lansko favno. i. Ookončna priprava obdelanega liidrozojskega gradiva za tisk v Razpravah. 5. Nadaljnje zbiranje in določanje hidrozojake favne iz že znanih profilov in odkrivanje novih nahajališč na Dolenjskem, s čemer bo sčasoma preučena popolna hidrozojska združba v zgornji juri, (i. Začetek niikropuleontoloških raziskav vzorcev iz kreduili klastičnih sedimentov. ki meje na hidrozojake sklade na oženil ju med Hmeljni kom in Metliko. - % — INŠTITUT 7,A BIOLOGIJO Poročilo o delu v Ictu t()(i4 J. Splošno stanje Delo v Institutu za biologijo SAZU, zlasti se \ njegovem botaničnem oddelku, je potekalo po predvidenem načrtu in se je V primerjavi s prejšnjim letom nekoliko razširilo in poglobilo. To so omogočile v dobri meri nove oziroma podaljšane delovne pogodbe, luko da se malodane vsi stroški terenskega in kabinetnega dela krijejo iz pogodbenih dotacij, iz katerih SO bili ustanovljeni tudi posebni skladi. Žal prostorni tiska stiska onemogoča nadaljnje širjenje dela s povečanjem kadra, kajti razširjeno terensko delo zahteva najmanj dvojni časovni obseg kabinetnega in laboratorijskega dela. Za silo in začasno, do p red videne porušitve, uporablja botanični oddelek bivši stanovanjski prostor ob vhodu v inštitutsko poslopje. Dosedanji honorarni uslužbenec dipl. gozd. inženir Ivo Pun-eer je postal asistent inštituta. V vegetacijski sezoni pa smo morali začasno in honorarno zaposliti večje število terenskih sodelavcev. Pridobitev za inštitut pomeni pritegnitev Srečka ©roma kot zunanjega strokovnega sodelavca za raziskovanje flore 111 a hov Slovenije, doslej tako zanemarjenega področja naše botanike. Imenovani je že izdelal in predložil dve cen turi j i slovenski' brioflore. Akcija, da pridemo do postojanke za raziskovanje našega morja, je prišla v novo fazo. Vodalvu Zavoda za raziskovanje luorja SRS je uspelo dobiti in celo opremiti ustrezne prostore za to postojanko v Portorožu. Predvidena je pogodba z vodstvom Zavoda za raziskovanje morja in pripravlja se prevzem vloge SAZU kot ustanoviteljice. V pridobivanju novih knjig so nastale težave, lako da je dobil inštitut v preteklem letu za svojo knjižnico le 200 knjig in 650 primerkov revij (v zamenjavo). Izšla je predelana slovenska verzija knjige ukad. J. Ilad/ija »Razvoj mnogoeeiičarjev (Pbvlogcnesis nielazoorum)«. 11, Terensko delo V okviru terenskih del je bilo opravljenih veliko število manjših in večjih ter kombiniranih ekskurzij, /lasii velja io /.a naš Ijoianični oddelek, ki se veliko trudi pri izdelavi vegetacijske karie Slovenije tu drugih pogodbenih nalog. Brez vštetja terenskega dela priložnostnih pomagačev so naši botaniki sami porabili za terensko tlelo 775 dni. To delo je pospeševala uporaba lastnih av tomobilov, kar je tudi finančno bolj ekonomsko, Omenimo naj le del orientacijsko obdelanih področij: Zgornje Posočje, širša okolica Celja, Bohor, Idrijsko, Savinjska in Mežiška dolina (M, Wraber). Botanična ekipa (M. Wraber, I. Puncer, M. Zupančič, M. Prešeren in sezonski sodelavci — kartirci) je natančno preučila in skartirahi vegetacijo na ključnih objektih Podčetrtek v Posotelju iti Grča rite na Kočevskem (kartiranje v merilu I ; 10-000) v skupni površini okoli 70km", s standardnim kartiranjem (merilo 1 : ?U.()()0) pa je zajela okoli 500 km1 visoko-kraškega območja (vzhodni del Trnovske planote, llrušico, Zagoro, Nanos in Snežnik). L)r. J, Bole j t- preučeval podzemeljske vodne gastropodc V porečju Ljubljanice, jame iu izvire v okolici Kočevja in ob Kolpi (Osilnica—Kostel). Večja ekskurzija skupno s sodelavci Biološkega inštituta univerze je imela za cilj Gorski kotar, druga Tržaški kras, tretja Liko in Sinjsko polje, Z T. Pretnerjem {inštitut za raziskovanje krasa SAZ1J) je J. Bole raziskoval jame v okolici Vranskega, Mozirja in Luč, z J. Cameluttijem severni del Sar planine in z E.Pretneijem jame dalmatinskih otokov Lastovo, Hvar in Vis. Rasen teh je opravil večje število manjših ekskurzij v različne kraje Slovenije. Skupaj je obiskal 57 jam ter zbral obilen in veliko vreden zoološki material, ki bo v kratkem tudi obdelan. J, Caruelntti je razen že omenjenega terenskega dela in Številnih manjših nabiralnih in študijskih ekskurzij v presledkih obiskoval obalno področje Slovenije in Hrvaške Istre. Trnovski gozd. Vipavsko in Savinjsko dolino, severni Notranjski kras in Dolenjsko ter Julijske planine, pri čemer je lovil metulje ponoči z umetno lučjo. Bogat zhrani material je deloma že obdelan, zlasti v zvezi z jzdeluvo disertaeijske teze. Dr. Vladimir Rartol s sodelavci (sinom Borutom študentom biologije) je pridno raziskoval favno metuljev po različnih krajih Slovenije in ugotovil pri tem večje število za Slovenijo dosedaj se neznanih ali redkih vrst metuljev. Kakor vsa pretekla leta je upravnik J. Hadži tudi v letu l%4 zbiral različen zoološki material, zlasti ščipalce, pa-ščipalce in sune južine ter nabral veliko žuželk tia Bledu in v Slovenskem primorju (Struujan). ///. Laboratorijsko delo Obilo na ekskurzijah zbranega biološkega lliatenaia je zahtevajo tudi veliko laboratorijskega oziroma kabinetnega dela; to velja prav za Vse sodelavec, zlasti še Za nase botanike, ki so imeli veliko i ni d a z izdelavo vegetacijskih tabel kot nujne priprave zn izdelavo vegetacijskih kart. Veliko truda in tehniški Si poslov povzroča priprava kart za barvno reprodukcijo, Izdelana sta bila dva obsežna pogodbena zaključna elaborata za gospodarski enoti Slov. Konjice in Podpreska. To kompleksno delo zahteva veliko posvetovanja in administrativnega posla. Velik uspeh pomeni delna izdelava vegetacijskih kart za štiri topografske sekcije (merilo I ; 50.000). Te sekcije, opremljene z legendo in komentarjem, so namenjene kot dokumentacija za Zvezni sklad za znanstveno delo in republiški sklad Borisa Kidriča, ki financirata pogodbeno nalogo »Izdelava vegetacijske karte Jugoslavije*. Poleg tega glavnega dela je vodja botaničnega oddelka dr. M. \Vraber pripravil gradivo za predavanje v okrilju SAZU »Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči palinologije in ekologije*, izdelal nadalje več elaboratov, pripravil nekaj predavanj in se udeležil raz ličnih posvetovanj. Ur. J. Bole je izvršil številne primerjalne anatomske raziskave snbteranih in izvirnih vrst hidrobiid z zelo natančnimi risbami nt revidiral taksonomski in zoogeografski položaj teb polžev: Analizt1 naplavin s polžjimi hišicami bodo rabile pri izdelavi metode za biološko ugotavljanje doslej neznanih podzemeljskih vodnih zvez. J. Carnelutti je imel obilno dela s p reparacijo in določati jc ni bogatega \ sezoni zbranega materiala: tega zamudnega dela sam ne zmore v celoti. Obravnaval je I o delo tudi za druge interesente doma in v tujini. Upravnik j. Hadii je poleg sortiranja, prepariranja in določanja zbranega materiala pajkovcev (deloma tudi za druge domače in tuje interesente) obdeloval zlasti teoretične probleme, npr. o domnevnem izvoru pajkovcev, o izvoru praži vali in njihovi razmejitvi nasproti protofitoni in protobionlom, ter napisal večjo študijo O polipu kot temeljni obliki ožigalkarjev. T — <>9 — IV. Kongresi in posneti Prav vsi člani kolektiva z upravnikom. vred so aktivno sodelovali v različnih znanstvenih, strokovnih in dragih posvetili in svetili. M. ^Vrahcr se je udeležil V, zborovanja vzhodnoalpskih in dinarskih fifosoeiologov v Chutu v Švici (23,—28. VII. 1964) in izkoristil priložnost za koristne strokovne slike z ustanovami in strokovnjaki v Ztirichu, Udeležba pri posvetih in sejah različnih ustanov in družbenih organizacij je bila v preteklem letu tolikšna, da ne kaže na tem mestu vsega navajati. Pogostni so bili zlasti posveti v zvezi s temami in nalogami, ki so jih prevzeli člani kolektiva. V. Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami in initUucijami Mimo številnih že vzpostavljenih ožjih povezav z institucijami doma in v sosednjih državah smo navezali še nove, tako z bolgarskiuii. avstrijskimi in francoskimi. Posebno intenziven je bil stik 7 Zavodom za raziskovanje morja (sedaj v Portorožu), Zelo tesno je tudi sodelovanje z Društvom za raziskovanje jum. Inštitutom zn raziskovanje krasa SAZt, Biološkim inštitutom univerze ter Prirodoslovnim muzejem. Navezali smo ožje stike z nemškim zavodom za raziskovanje morja no otoku Helgoland ti. VI. Obiski in goslonnnja Dne 30.oktobra 1964 je obiskala naš inštitut delegacija potili poslancev v družbi s predsednikom SAZt J, Vidmarjem in sekretarjem Sveta zu raziskovalno delo in visoko šolstvo SRH M, laikom. Vodstvo inštituta je dalo gostom vse zaželene informacije o organizaciji in delu inštituta. Od tujih gostov je dvakrat obiskal naš inštitut, doc. dr. ing. T. Wojterski (Poznanj) in so ga naši botaniki spremljali na večdnevne ekskurzije. Drugi tuji gostje so bili sc. d t. Josef Moucha (Praga), dr. Reron (Sofija), Durand (Moulis). Večje število obiskovalcev je bilo iz drngili jugoslovanskih republik, največ pa iz Ljubljane. Iz Avstrije sta bila entomologa dr. Reichel in dr. Prödel. VII. Publikacije Bnrtol, V, (soaviorja B. Bartol in St, Mieltieli): Beitrag zur Kennt* nis lLt Maerolepšdopterenfatina der adiiatischen Insel Krk fVegliu). Naehrichicnblatt der Bayer. Entomologen, 15 {No. 4—6), 33—59. Unle, J.: O morfoloških spremembah pri podzemeljskih polžih. III. jugoslovanski speleološki kongres v Sarajevu Sarajevo 19h4, 121 -124. Bole, J.; Ober Bioiogic und Zoogeographic dftr unterirdischen Schnecken des WtMtbalkiins, III. Internationaler Kongres; fiir Speiaeo-logie, Wien 141)4 Bole, J,; Rodova Anci/lut O-F. Vtiill. in Acroloxit$ Beek (Gastr»-poda, Basommalphora) V podzemeljskih vodah Jugoslavije. Razprave IV, razreda SAZU, VIII (1964). Hadži, j,: O genetikom odnos it pelagijala prema bentalu. Acta adriatica XI. 17 (simpozij). 121 -126, Hadži, j- Razvoj m ningocel ¡farjev (PhyIogencsis metazoorum), Dela IVi razreda SAZU, št. 14^ Inltitut za biologijo št % 5S6 str. in i>2 slik v teksta. HadSi, J.I Polip kot temeljna in |jr\[>ttia oblika knidafijev. Razprave IV. razreda SAZU, VIII (1964}. W rabe j' M.: Vegetacija slovenskega I ni k o.vega guzda v luči ekologije in palinologije. Biološki vestni k XII (1964), 77—95, V tisku jc več razprav. Razen tega so člani kolektiva izdelali i a napisali Htosociološke elaborate, ki imajo znnEaj strokovnih publikacij, tako Wraber, M.; Gozdne TOgetarijske enote in rasttžčnogoji t ven i tipi na GoriSkem v Prckmitrju (52 tipkanih strani), Wraber, M.: Goadlie združbe in ras (išči)ogojitveni tipi na severozahod nent Pohorju (47 tipkanih strani), Wraber, M.- Puncer, t, bi Zupančič, M.r Dva elaltorutao karti ranili ključni]: objektih (Slovenske Konjice in Pod p res k a na Kočevskem). Hadži, J., jc končal rokopis knjige s področja poljudnega znam stva: 1'oti razvoja mnogocelicarjav, isti je objavil več: referatov in poljudnoznanstvenih prispevkov za mesečnik jProteust idr. Načrt dela za leto 1965 Največ dela bo z nadaljevanjem že začetih dolgoročnih del-Toži.ščc dela oddelka za botaniko bo na vegetacijskem kartira-njn; končalo se bo karti ran je visokokraškega območja in se preneslo na notranjost, dežele, na predalpski in. preddinaiski svet ter na nizkokraško območje. Po možnosti se bo zapolnila vsaj ena sekcija in pripravila z vsem potrehnim gradivom za tisk. Kot nov ključni objekt jc predvideno območje Stojne na Kočevskem. Nadaljevalo se bo orientacijsko preučevanje vegetacije na Bovškem v Posočju in v širši okolici Celja. Kabinetno delo bo slonelo v glavnem na obdelavi zbranega gradiva, v načrtu je izdelava elaborata za ključna objekta Crčaricr na Kočevskem in Rogaška Slatina. J. Bole I» dokončal taksonomska in ekološka raziskovanja podzemeljskih hidrobiid Ljubljanice. Terensko delo bo opravljeno na področjih med Vipavo in Gorico, v okolici Tolmina in na Bovškem. Raziskovanje v Dinarskem krasu pa ho zajelo Vekbil in obmejne predele med Hercegovino in Dalmacijo od Vigorca do Trebinju, Za »Cfttalogus faunae Jugoslaviae* bo obdelal družino I lydrohiirlae. J. Carnelutfi izdeluje diseriacijo in mora v iej zvezi le preučiti metuljsko favno vzhodne Slovenije. Dokončat bo delo o inikrolepidopterifi Slovenije. Z italijanskimi kolegi ima v načrtu ekskurzijo na Šaro in v sotesko Treske, kjer je izredna favna ogrožena [jo tehničnih delih. Upravnik J.lLatlži pripravlja za »Catalogns faunae Jugo-slavia« zvezek o suhih južinah. Preučil je bogat material pa-ščipaleev in končal poljudnoznanstveno delo »Razvojne poti živalstva« ter manjše znanstvene prispevke. ("lani kolektiva (zoološko usmerjeni) se bodo aktivno udeležili Mednarodnega speleološkega kongresa, ki bo leta 1965 v Jugoslaviji. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE. FLORE IN GEJE SLOVENIJE Pnrotil□ o delil v [etn 1964 \ It in 1964 jo bilo izpisanih 2116 kartotečnih listkov za favno Slovenije, tako dft jih imamo sedaj že 20.227. To število pa ne pomeni, da je registriranih toliko različnih t rst in zvrsti živali, ker je nekaj primerov, ko sta po dva ali več listkov za eno in i«to vrsto (v zvezi s sinonimiko in podobno). Naši botaniki pripravljajo kartoteko naših rastlinskih vrst, listkov pa se niso oddali. Delo Med akademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije se je nadaljevalo. Prvi zvezek (E.Maver; Praprotnice Jugoslavije) / uvodno besedo in navodili je medlem izšel in bil razposlan vsem interesentom kot vzorec. V ožjem upravnem odboru je Savo Brelih zaradi prezaposlenosti prepustil tajniško mesto A. Mariinčiču. \ teku jc sklepanje pogodb z izdelovalci kataloga za posamezne rastlinske in živalske skupine. Računamo. da budo v letu 1965 objavljeni štirje zvezki kataloga. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcij« za občo in narodno zgodovino Poročilo o delu v letu 1964 1. Glavno kolektivno deio v okviru sekcije je bilo posvečeno pripravam za izdajo Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev — Agrarne panoge (doslej uporabljen naslov: Leksikon za gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev). Največ po-zornosli je agrarni odsek usmeri i v tri jedrna gesla: Zemljiška gospostva. Osebni položaj iu Agrarna premoženjska razmerju, ki jim je avtor dr, S. Vilfan. Omenjene tekste so člani udseka temeljito prediskutirali, istočasno so drugi avtorji dopolnjevali že napisane tekste posameznih gesel. Delo je do jeseni toliko napredovalo, da je Jiilo mogoče celotno gradivo predložiti tričlanski ožji redakciji {dr. Pavle Blaznik, dr. Bogo Cralenauer, dr, Sergij Vilfan). Vse gradivo je ožja redakcija temeljito pre-diskutirala na celodnevnih sejah, ki so trajale zaporedoma štirinajst dni. Ožja redakcija je ugotovita, da je kazal dotedanji razpored gesel določene vrzeli. Po novem razporedu je število gesel Iiurastlo od 26 na 34. Olnlelavo novih gesel so prevzeli člani ožje redakcije. Ožja redakcija je sestavila podrobno tabelo ponazoril (slik. grafikonov, zemljevidov), ki naj tekst eiin bolj dokumentirajo. Ko so člani agrarnega odseka odohrili stališče ožje redakcije, so bili teksti posameznih gesel vrnjeni avtorjem v dopolnitev, hkrati je pa sekeija. zaprosila za pomoč pri zbiranja ponazoril Etnografski muzej, ki se je z raz*...................odzval prošnji. Delo pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev »odi znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik, 11. Sekcija je nadaljevala z obdelavo gradiva namenjenega za izdelavo Slovarja .s red ti jeveske latinščine Jugoslavije, Jidaja je vključena v delo med akademijskega odbora pri Svetu akademij znanosti SR Jugoslavije s sedežem pri .lugoslavenski akademiji znanosti i umjetnosti \ Zagrebu. \ okviru sekcije so pri tem delu sodelovali; akad, dr, Milko Kos, dop. član SAZU dr. Milan Grošelj, znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik, višji arhivar Božo Otorepec. lil, Delo za Historično-topografski leksikon srednjeveške Slovenije in Historični atlas Slovenije je vključeno v delo med-akademijskega odbora pri Svetu akademij znanosti Sit Jugoslavije s sedežem pri Srpski akademiji nauka i umetnosti v Beogradu, -— Dr. Milko Kos je nadaljeval z dokončno redakcijo za objavo namenjenega gradiva za Kranjsko. Pri zbiranju gradiva mu je pomagal višji arhivar Božo Otorepec. — Ivan Zelko je nadaljeval z zbiranjem in obdelavo gradiva za Prekinil rje. V tu namen je potoval na Madžarsko, kjer je dopolnjeval gradivo v arhivih, zlasti budiiupeštanskih. — Obdelavo gradiva za Štajersko je prevzel dr. Pavle Blaznik. ki je izčrpal material iz naslednjih urbanainih izdaj: A. Dopsch, Die lundesl urstlk heil Ccsamturbare der Steierinark aus dem M i tlel al ter; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg; H. Pirchegger — W. Sittig, Die mittelidterlichen Ilrbare der Mitioriten und Dominikaner in Pettau. — Hkrati je sistematično pregledal vse letnike CZN, kjer je najti mnogo doneskov k lokaciji krajev na Slovenskem Štajerskem. Napredovala je tudi delo v zvezi s Historičnim atlasom. Dr. M. Kos je nadaljeval Z izdelavo karte Kolonizacija slovenskega ozemlja in napisal spremni tekst. — Dr.Ferdo C ostrin je zbiral gradivo za kani: l rgovska pota in Rudarstvo v srednjem vek ti na slovenskih tleli, — Dr. Maks MiklavČiČ je izdeloval karto: Prafare in cerkvena uprava do ustanovitve ljubljanske škofije. — Dr. S. Vilfan je zbiral gradivo za karto 0 prvih leti-torialllih zemljiških gospostvih na ozemlju, ki obsega takratni slovenski etnični teritorij. — Dr, Pavle R laz ni k je zbral gradivo za karto: Zemljiška posesi v okviru loškega tleželskega sodišča 1301. IV. Repertorij srednjeveških oiroo. Sekcija je še nadalje Sodelovala pri mednarodnem znanstvenem podjetju Repertorij Srednjeveških virov, ki ima svoj delovni sedež pri Istiiutu storito italiauo per 11 medlo evo v Rimu, v Jugoslaviji je pa pod vodstvom medakadeni ijskega odbora s sedežem Jjrt J ugoshi venski akademiji V Zagrebu. V. Odsek za gradove. Višja arhivarka Majda Smole je nadaljevala z obdelavo zapuščinskih inventarjev v Državnem arhivu Slovenije, Načrt tlela za I ei o 1963 I. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev — Agrarne panoge. Napisani bodo št; preostali teksti za izdajo agrarnih panog. Teksti, ki deloma sovpadajo prt posameznih geslih, bodo flo kraja vgklajem in ustrezno dopolnjeni. Nadaljevalo se bo * smiselnim razporejanjem literature in virov. Izdelana bosta dva različna osnutka resuniejev. Do kraja bodo zbrana slikovna ponazorila, ki bodo številna zlasti za gesla: Poljedelsko orodje. Kmečki tlom. Gospodarska poslopja. Koncipirane in izrisane bodo karte: Dcželska sodišča. Zemljiška posest v okviru loškega deželskega sodišča 1501 in 1754. Razširjenost kosezov, Kmečki upori. Sistematično ho zbrano gradivo, ki zajema vprašanje zemljiške posesti na Kranjskem 1754. II. Slovar srednjeveške latinščine Jugoslavije. Do konca koledarskega leta 1%5 bodo obdelani vsi še preostali natisnjeni viri, ki zajemajo slovensko ozemlje. TU- Nadaljevalo se bo delo V okviru tudi ostalih medakade-mijskih odborov, tako za Historično-topografski leksikon in historični atla--; in za Repertorij srednjeveških virov- IV. Odsek za gradove. Do kraja hodo obdelani zapuščinski inventarji. Oddelek za bibliografijo t. Knjižnica sekcije. Prirastek v letu I'>64 znaša 613 zvezkov, ki so vpisani v in-venlami in sigtialurni kaialog sekcije: kartotečni listi za avtorski iti stvarni katalog SO izdelani iti vstavljeni. 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del o znan-stoenih knjižnicah Slovenije. Pregledane so v NDK-u signaturiie številke 155.000 -160.000. pregledana je Študijska knjižnica v Novi Gorici (t7.—21. avgustu 1%4), pregiedan prirastek Študijske knjižnice v Kopru (24.—29. avgusta 1964), Študijske knjižnice v Ravnali in študijske knjižnice v Mariboru. Tnkorporirano je gradivo NTlK-a, zadnja četrtina gradiva Študijske knjižnice v Celju, druga polovica gradiva študijske knjižnice v Kranju i ji del gradiva Studijske knjižnice v Novi Gorici. Delo inkorporacije je opravil v prvi polovici leta Marjan Gregorič, dijak 4. razreda Srednje ekonomske šole, v drugi polovici leta pa Slava Pipp, knjižničarka v p. 3. Retrdape ktivna ¿loven* k a zgodovinska bibliografija. 7.n bibliografijo člankov so prevzeli sodelavci arhivarji Peter Rihnikar. Jože Šorn in kina l mek 3000 listov /a pregled časopisov in časnikov: Zora (Dunaj), Cas (Cleveland), Dolenjske novice. Kmetijske in ohnnijske novice, Laibacher Zeituug. Katalogizacijo knjižnice in tipkarsko delo za bibliografijo opravlja Slava Pipp, bon. knjižničarka, pregled knjižnic, gesla stvarnega kataloga, vodstvo in kontrolo dela pa dr. M. Pivee-Stele, honorarna znanstvena sodelavka, ki se je tudi udeležila konference slovenskih knjižničarjev v Murski Soboti (16. X. 1964), pregledalu na študijskem potovanju v Parizu (21.—30. XI, 1964) ar hi val i je in literaturo o arhivu Ilirskih provinc in prispevala članek za Katalog ob razstavi 150 letnice Ilirskih provinc v Narodnem muzeju v Ljubljani. Načrt dela za leto 1965 1. C entralni katalog inozemskih zgodovinskih del. Nadaljevanje pregleda NtK-a. pregled Študijske knjižnice v Murski Soboti, nadaljevanje iukorporacije do sedaj pregledanih študijskih knjižnic. 2. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Nadaljevanje pregleda Kmetijskih in obrtnijskih novic in Laibacher Zeitung, pregled Slovenskega Gospodarja (Maribor). Nadaljevalo se bo z iskanjem še neugotovljenih nahajališč knjig. Sekcija z« zgodovino umetnosti Poročilo o delu v letu 1964 Del letošnjih raziskav Sekcije /a zgodovino umetnosti je bil po določenem programu posvečen Študiju poznogoiske arhitekturne skidpture in renesančne plastike na Slovenskem, V ta namen,je bilo evidentiranih ali ponovno pregledanih več tovrstnih spomenikov; med najlepšimi novimi spoznanji velja omeniti vsaj dve muli leseni plastiki spečih vojakov (iz tretje četrtine 16, .stoletja), ki sta iz nekdanjega Sadnikarjevega muzeja prešli v kamniški Mestni muzej: najdeni sta bili v Mekinjah., kažeta pa v našem gradivu edini večji stilni naslon na Michelangelove vzore, — V Biljani v Goriških brdih so bile ugotovljene tri »sansov¡jLOvskot občutene lesene plastike. — Višji znanstveni sodelavce dr. E. Ccvc je v zvezi s tem študijem obiskal severno Italijo; v Furlaniji je pregledal nekaj tamkajšnjih spomenikov renesančne plastike, .se posebej pa delo Antonija Pilacorteja. Izkazalo se je, da večjih stilnih povezav med furlanskim in slovenskim gradivom tega časa ni opaziti; olw deželi sta vsaka na svoj, po oblikovni volji pa konservativen način reagirali na italijanske pobude; od teh so padle na plodnejša tla tiste, ki so jih prinašali zlasti lombardski kamnoseški in stavbeni mojstri, delno pa je opaziti tudi beueeanske odmeve. Tudi Lotnbardija znotraj italijanskih meja ne kaže z našim gradivom večje povezave, pač pa bo treba pritegnili za primerjavo spomenike švicarskega leBsina. Glede na poznogotsko arhitekturno problematiko in trdoživo ohranjen je srednjeveških arhitekturnih form še v pozno 16, stoletje je obšel dr. Cevc tudi glavne spomenike te vrste v okolici Trsta, — Teč skupnih črt je bilo ugotovljenih med lo.skansko in lombardsko kamnoseško dekoracijo romanskih arhitektur iti romansko p last i ko našega ozemlja. Posebno pozornost Sluo posvetili zvezam med reliefi na Muleui grada v Kamniku in portalnimi plastikami v Paviji in V milanskem Sun Ambrogiu. \ oktobru je dr. Cevc obiskal Koroško, da hi preučil z\etc med koroškimi poznogotskimi plastikami in spomeniki koroške provenienco znotraj naših meja. Ogledal si je zlasti nekatere ki j učne spomenike te vrste na K.rki, v Brezah. \ idu ob Glini, Osojah. Podgorju v Božni dolini, pri Gospe Sveti, v celovškem Deželnem muzeju itd. Ponovno se je ustavil tudi ob predroman-ski reliefni jilošči v lTodisah, ob kateri so dosedanji rezultati potrebni temeljite revizije. — V Steinu ob Donavi je obiskal razstavo avstrijske romanike. na Dunaju pa je proučeval razmerje med parier jonski mi arhitekturnimi plastikami v cerkvi Maria am Gestade in našo hajdinsko-ptujskogorsko kiparsko skupino, .¡f. Mednarodnega kongresa za umetnostno zgodovino v Bonnu sla se udeležila načelnik sekcije akad. dr. F. Stelè in dr. F. Ce ve. Dr, Stelè je na kongresu sodeloval s koreieratom v sekciji »Stil in izročilo pri réstavriranju zgodovinskih stavb«. Podprl je strogo koiiservatorsko stališče, kakor ga je formuliral Ces arc Brandi. — Ur. Cevc Se ji- kot gost udeležil tudi enotedenske ekskurzije [>o Hessenskem, kjer je s posebnim interesom zasledoval izzvenevauje ko luski h arhitekturnih form in nji hove kiparske dekoracije na tem ozemlju. Tudi za naš poStpurJei janski kompleks je bilo izredno mikavno srečanji- s problemom in delom mojstra Thyla von F ran ken be rga. Načelnik rlr, Stelè je sodeloval pri organiziranj ii, katalogu tu cikla predavanj razstave »Miniature v Jugoslaviji«, ki jo je [tri redil Muzej za um je t nos t i obrt v Zagrebu. Z referatom o sodobni jugoslovanski grafiki je nastopil ua 111. letnem srečanju jugoslovanskih grafikov v Subotiei. _\a povabilo Inštituta za zgodovino in teorijo umetnosti pri Češkoslovaški akademiji znanosti je obiskal Prago in preučil uspehe odkrivanja, čiščenja in konserviranja srednjeveških stenskih slikarij. V Pragi in Bratislavi se ji! seznanil z rezultati pomembnih odkritij stenskih slikarij 14. in 15. stoletja na Slovaškem, ki so interesantna paralela naše furlanske skupine. Poleg tega jc tudi predaval o iko-nologiji slovenskih poznogotskih podeželskih podružnic. Pri odkrivanju in čiščenju fresk pri Sv. Primožu nad Kaniti i kom, ki se je začelo že leta 1%3 in leta 1964 nadaljevalo, sta na povabilo medobčinskega zavoda za varstvo spomenikov V Ljubtjani sodeluvala kot strokovnjaka v komisiji tudi dr. Stelè iu dr. C evc. Odkritje uioiiogruma VF in letnice 1504 pod sliko sv. Erazma je premaknilo dosedanje po stilu določeno dati ran je teh pomembnih pozliogotškili Oziroma kar renesančnih fresk za poldrugi dceenij nazaj. Obenem pa se je ob vsem tem osvetlil tudi stavbni problem tega spomenika. Izkazalo se je, da jc med romansko in ob koncu 14. stoletja povečano stavbo zrasla v tretji četrtini 15, stoletja poznogotska dvoladijska cerkev dvoranskega tipa. ki pa ni imela posebnega prezbiterija, ampak je bila ravno zaključena; sedanji prezbiterij je namreč šele iz leta 1507. Kot prezbîterijalui del je služil poprej prostor zadnje vzhodne Ira veje ladij, To potrjuje tako slikarija s komuni sedeži na južni steni kot ikonološkfi razvrstitev sklepnikov na oboku; na začetka te ira ve je se hidjti tudi za eno stopnico dvigne. V sodelovanju z republiškim in medobčinskim zavodom za varstvo spomenikov jc dr. St.clè spremljal nova odkritja poznosrcdnjeveških stenskih slikarij, kar je dalo nova spOZl\ailja o medsebojni povezavi istrski li in slovenski L fresk; odkritja v Gradišču pri Divači in V Vremskem Britofu, v Podpeči p vi Gabrov k t. v Višnji gori in na Vibra SO izredno pomembna za končno sliko o stenskem slikarstvu na Slovenskem, kakor tudi odkritje > Nadlesku pri Starem trgu. Jeseni 1964 je začel ljubljanski medobčinski zavod za varstvo spomenikov restavrirati dvojno romansko kapelo na Malem gradu v Kamniku; v komisijo je bil pritegnjen tudi dr. Cevc, ki mu je bilo zaupano študijsko vodstvo del. Najprej je bilo treba s sondami preiskati stene in tla le stavbe; šele po novih ugotovitvah o stavbenem razvoju bi bilo mogoče izdelati (udi program za restavracijo in prezetilacijo spomenika. Sonde pod stenskimi ometi in izkop tal v spodnji kapeli so samo potrdili dosedanjo misel o treh glavnih stavbenih fitzab od poznega 11. do prve polovice 13. stoletja. Na žalost preiskava pod tlakom zaradi skalnatega terena ji i dala posebnih rezultatov. Dela se bodo nadaljevala v letu f%5. S terenskim in topografskim delom in z ekscerpiranjem strokovne literature iu terenskih zapiskov smo dopolnjevali temeljno kartoteko iu fototeko umetnostnih spomenikov SR Slovenije. Februarja je zaradi začasne preselitve prenehala z delom v sekciji strokovna sodelavka Vera Baloh; kot bibliotekarska moč se je marca honorarno zaposlila dipl. phil. Vera Urek. Sekcija za arheologijo Poročilo o delu v letu 1964 Y letu 1964 je Sekcija za arheologijo nadaljevala z delovnimi nalogami, ki jih je Svet akademij SFRJ poveril S AZU, to je izdelava Arheološke karte Jugoslavije (AKJ) in 1'abnla Im-perii Romani (MR). Nadaljevali smo z zbiranjem kartonov za AKJ, ki jih je-sedaj že li.725. Izdelan j t- bil I ud i poskusni primerek karte lisia Beograd in severne Srbije Z Vojvodino v razmerju I : 500.001) s spremljevalnim tekstom, ki obsega okoli 600 strani. Ker se je izkazalo, da finančna sredstva ne zadoščajo za izvršitev del na karti za vso Jugoslavijo, je Med akademijski odbor za AKJ na plenarni seji dne 25. 3. 1964 v Splitu sklenil, da se predloži Zveznemu fondu za znanstveno delo v Beogradu poskusno karto Beograda s spremljevalnim tekstom kot elaborat Izdelani elaborat vsebuje: uvodni tekst, tekst AKJ v treh zvezkih, karto lisia Beograd (merilo I : 500,000). primerek karte za Slo- ven i jo — list Vrhnika 4 v merilu í : 500,000, vzorce arhivskega gradiva na kartonih, poglavje o metodi dela za arheološko topografijo Slovenije, nakazuje probleme za nadaljnje delo na AKJ. Za nacionalno karto I ili bo bile sklenjene pogodbe s sodelavci iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvatske, v principu pa tudi za delo v Makedoniji in Crin gori, kakor tudi okvirni plan dela za teritorij Slovenije. Na osnovi pogodb smo prejeli doslej 600 kartonov; pričakovati pa je \ kratkem še večje Število kartonov. Za mednarodno karto TÍR se je pokazalo, da lista L 35 — Tergeste in K — Roma za sedaj nista aktualna. Delalo pa se jc na listu L 34 — Aqnincuin; kartoni za naš teritorij bodo predani redakciji v Budimpešti spomladi 1965. Za list K — Naissus so vzpostavljene zveze z zas topni kom bolgarske ukude-ii! i je. medtem ko bo za zvezo z Grčijo in Albanijo še posredoval Mednarodni odbor za I lli. Sestanka ekspertov za I IR mednarodnega komiteja za 1'lfl v Rimu se je v dneh 26.—28. X. 1964 udeležil sekretar jugoslovanskega odbora tir. Jože Kaste lic, \ lisk smo oddali 15./I6. letnik Arheološkega veslnika. Delo članov sekcije; Znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja BRODAR je izdelal seznam arheoloških najdišč Slovenije in uredil dospele kartone z opisi najdišč za Medakadeinijski odbor AKJ, Ker sistematično izkopavanje novoodkrtte paleolitske postaje v Postojnski jami ni bilo mogoče, je stalno nadzoroval iackopna dela v novem tunelu za jamsko železnico, beležil najdbe artel aktov in favne ter posnel več strat igralski h profilov. Proučil je najdišče pa-leolitskega arte f akt a v pes koloni u na Ruperč vrhu pri Novem mestu. V okolici Ilirske Bistrice jc pod skalnim previsom ugotovil kulturno plast iz zadnjih faz paleolitika. Topografska ro-kogno.seirniija je izvedel v jamah Ciearije, pri Gorjah in pri Žirovnici ier v l.ubniški jami nad Škof jo Loko. Na študijskem potovanju je \ Gradcu in na Dunaja pregledal gradivo avstrijskih palcolitskih postaj. Kot štipendist Huiuliuldtuve ustanove je oktobra odpotoval na 10-mesečni študij v Inštitut za prazgodovino v Kblnu. Znanstveni sodelavec dr. Alojz SER CEL J je preigkal in determiniral Oglje iz žaruih grobov dvorišča S AZI. in iz pa leol it-ske postaje v Postojnski jami. V zvezi z najdbo mastodonta v Velenju jc raziskal najdbe fosilnega lesa iz Mišjega dolu pri Raščiei in iz fieničicc. Med palinološkniii preiskavami je proučeval gradivo iz vrtine Pt» Velenje, i * vrtin Visi in Ravni Kote i'i) ter iz vrtin na Ljubljanskem polju {Šmartno, Skofja Loka, Seniñica, Vodice). Iz več opekarn (Podutik-Smodiuovec. Robove k [>i-i Kranj«, trešnjevek, Rnščica, Tolmin, Ovšje. Barje, Valburga, Duplje, Grosuplje itd,) je raziskoval vzorce iz profilov, V Kolnu in Parizu je s pomočjo Humboldtove ustanove nadaljeval dopolnilne paliuološke preiskave 2, vrtine Ljubljanskega barja ter se udeležil izkopavanj na barju Diiiomer Moor v NemčijL Asistent J aro 5 ASE L ji' sestavil opise posameznih najdišč za Arheološko kar ki Slovenije, opise zapornih zidov za Med-akademijski odbor za linics in opise antičnih cest za Med akademijski odbor AKJ, hkrati pa je zbiral tudi gradivo za antično zgodovino Slovenije. Zbral je epigrafsko gradivo za slovensko Koroško in izdelal študijo o familiji Barbii. Z referatom o urbanizaciji Slovenije v antiki je sodeloval na sestanku antične sekcije Arheološkega društva Jugoslavije v Zadru, Na keltskem simpoziju v Mariboru je imel referat o virib za historiat keltskega obdobja na Slovenskem. \ jeseni se je udeležil VI. mednarodnega kongresa zu litues v Nemčiji; ob tej priliki si je študijsko ogledal ostaiine antičnih mest I,«urnika in t aruuutuma. v Celovcu pa je študiral antične ostaiine Koroške, Strokovni sodelavec Staško JESSE je nadaljeval z redakcijskimi posli na Izpisih o arheoloških najdiščih Slovenije. Skupno z asistentom Francem I EBNOM je končal zbiranje in urejanje arheoloških terminov za besednjak slovenskega jezika, ki ga priprav Ija leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik. Tehnično je uredil 15./16. letnik Arheološkega vesinika in opravljal tekoče posle v sekcijski biblioteki, katera ima sedaj okoli 8I5&0 zvezkov. Publicistična dejavnost članov sekcije v leto tW>4: Asistent J. Sasel: ( imisurae Alpium luliarum. Qu intus oon^resMis internati «mali» limiti« Romani studäoftornm. Zagreb W6ö, 155 ss. Probleme um.] MjäjrRt iikeiicn ommniStiseher Forschung. Akte iles IV. internationalen Kongresses für griechische und lateinische Epi-gfapliik. Wien [%+. 368, Bibliografija prispevkov k antiki v Jugoslaviji v Kasti archaeo-togici (Roma) XVI. 1961. Ocene in poročila v reviji Argo, letnik 5. Več Člankov in razprav članu v sekcije je ie v tisku, Načrt dela za letu 1 96 > Glavno delo Sekcije zu arheologijo bo tudi še v letu I na medakademijski nalogi; Arheološka karta Jugoslavije, za katero bomo zbirali in urejali gradivo o arheoloških najdiščih. Prav tako bomo nadaljevali t deli pri drugi medakademijski nalogi Tabu lit Imperij Romani in sodelovali pri delu odbora za Corpus Iiiscripiionum Latinaruni. S so financiranjem bo sekcija podprla dela pri temah, ki jih bodo člani sckcije prevzeli pri Skladu Borisa Kidriča. V načrtu imamo tudi sodelovanje s sorodnimi ustanovami (muzeji, spomeniški zavodi) pri arheoloških terenskih raziskovanjih. Tudi ima Sekcija za arheologijo za leto 1%5 v načrtu raziskovati novo odkrite paleolil.ske postaje: Ciganske jame pri Zcljnah. Postojnska jama in skalni previs pri Ilirski Bistrici. Raziskovanja antičnega obdobja bomo usmerili predvsem v študij antičnih napisov, zlasti onih, katere so našli v letih 1900 do 1940. V zvezi z med akademijskimi nalogami bomo raziskovali Ostanke antičnih zapor in sledove nekdanjih antičnih cest na Slo venskem. Laboratorij za paliuologijo ho poleg preiskovanja lesnih ostankov in oglja iz arheoloških najdišč Slovenije predvsem raziskoval razvoj fiozda Slovenije v kvartarjn na podlagi pelodnih analiz. V letu 1965 namerava laboratorij pričeti s sistematičnim raziskovanjem, paltnološkim oziroma paleobotaničnim v gornji Savski dolni. OR IENTÀLISTICN1 INSTITUT Poročilo o delu v letu 1964 Orientalistični inštitut je t letu 1964 uspešno nadaljeval svojo delo po dosedanjih smernicah. Njegov napredek sla resno zavirali dve okoltiosii: pomanjkanje lastnih prostorov in težave pri nabavljanju nsiriološke literature. Orientaiistični inštitut se še vedno stiska v sobi pravne sekcije Terminološke komisije SAZU, svojo skromno knjižnico ima pa v skladišču knjižnice SAZU v hiši Novi trg 4. Knjižnica, ki šteje sede j 332 knjižničnih enot (tj. 224 knjig in 108 letnikov revij), je šele prvi zametek strokovne asiriološke knjižnice. Popolnoma namreč manjkajo skoraj vse edicije kliim-pisnih tekstov in starejša literatura. Upravnik inštituta, akademik uuiv. prof. dr, Viktor Korošec je sodeloval pri pripravah za ustanovitev Društva orientalist o v Jugoslavije; na njegovem ustanovnem, občnem zboru v Beogradu dne 24. novembra 1964 je predaval o problemih asirio-logije in betitologije ter bil izvoljen za društvenega podpredsednika. Dne 16. decembra J 964 se je v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor društvene podružnice zu območje SR Slovenije. 7*a načelnika podružnice je bil izvoljen višji predavatelj tov, Bojan Cop. Dr. V. Korošec je na XIII. mednarodnem asiriološke m zborovanju (Rencontre Assyria logi que Internationale), ki je bilo od L do 4. julija 1964 v Parizu, imel referat »Vox populi d'après les sources hittites j ur id i quest. — Udeležil se je l udi mednarodnega zborovanju družbe Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité, k i je bilo v GlasgovïU in Aberdeenu od 27. septembra do 2. oktobra 1964 in je imel dne 2. oktobra v Aberdeenu pre-dnvauje »The Cuneiform State treaties. The Growth of their Substance*. — 1 in a učno mu je omogočila udeležbo v Parizu Slovenska akademija znanosti in umetnosti, v Glusgowu in Aberdeenu pa Pravna fakulteta v Ljubljani. Y letu 1964 je Orientalistieni institut organiziral dva dobro obiskana študijska sestanka (dne 21. februarja in 3, junija 1964), na katerih so bila podana poročila o novostih s področja asirio-logije. Tako je študent primerjalnega jezikoslovja France M i lavée imel referat o hetit^kem verstvu iti o hetitskem panteonu. Balje je poročal o vsebini lictitskih tekstov v povoj ti il i edicija It >Keilsciirifttexte ans Roghazkoi*. VII—\II in XIV. — Študent arheologije Marko Urban i j a je poročal o knjigi: A H, van Zyl, J lie Moabites. - Dr. V, Korošec je poročal o nekaterih novih knjigah (Akurgal, E„ Die Kunst der Hethiter, l96t; Die Kunsf Anatoliens von Homer bis Aleacander, i%1 : Pire ti ne. J., Histoire de la civilisation de l'Egypte ancienne, 1961 1963: Wolf, W„ Kulturgeficliichte îles Alten Agypten, 1962) ter o poročilu (Trudy) o 25.mednarodnem kongresu orientalistov v Moskvi 1960, Fr. Milavec je transkribiral za OrieiitalistiČni inštitut drugo stran filadelfijske plošče, ki vsebuje dobršen del I ianmitirabije-vega zakonika z označbo odstavkov, (Jn in tov. Marko Urbanija sta tudi s priložnostnim honorarnim delom pomagala v inšlilutn; transkribirala tekste, evidentirala strokovne Članke in pomagala študentom začetnikom preko težav pri asiriološkein študiju, V časti od zadnjega poročila je upravnik O riema lis ličnega instituta objavil naslednje razpravp in članke: Keilschriftrecht, Handhueh der Orient a lis tik, 1. Abi. Erganzungs-bti.nd III: Orientaliscbcs Recht, str. +0—219 in (kazale) — Leiliben 196+, Les fragments tin droit hittite conservés hors du Recueil des tels hittÎLcs. Compte rendu de l'onzième Rencontre Awyriologiq ne Internationale, str. Ari—54, Lciden 1964. Vojskovanje po hetitskih poročilih s p ravno/godov ms k ega vidika, Zbornik zmastvenih razprav. XXXf. I^j 14H. Ljubljana Droit cunéiforme et droit médiéval serbe et t roale, Synleleia Yin-ce m d Arangio-Ruiz. Labeo. str. 1104—11IH. Napoli t'.Hj4, Oiene in knjižna poročila je objavil v Zgodovinskem časopisa XVII. MB—346 in v Lmgnistiki V, 71—7?. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK leksikuloška sekcija Poročilo o delu v lelu 1964 Organizacija dela v leksikološki sckeiji in stanje uslužbencev oziroma odgovornih urednikov se od lanskega leta bistveno ni spremenilo, le število asistentov se je pomnožilo: 1. januarja, je prišla Zvonka Maneini, [.junija Milena Hajšek, 1.oktobra jja Tomo Korošce. Ada Muha in France Novak. V letu 1964 smo ob izdatni finančni pomoči SAZU in Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti skončali vse priprave in začeli izdelovati prvo knjigo slovarja sodobnega knjižnega jezika. izdan in razposlan je bil poskusni snopič za slovar v 2000 izvodih. Zbirali smo pripombe k poskusnemu snopiču in jih pretresali. Na kritiko čeških lcksikografov smo pismeno odgovorili. Organiziranili je bilo 6 pogovorov z jezikoslovci, terminologi, književniki in prevajalci. Ob koncu leta so bili trije sestanki z izbranimi slavisti in leksikografi, na katerih smo po analizi vseh pripomb k poskusnemu snopiču formirali dokončno stališče redakcije glede slovarja. Dokončan je bil alfabciarij za prvo knjigo slovarja A — J in razmnoženi \ 6(1 izvodih. Dali smo ga v lipa nje več jezikoslovcem, književnikom in mnogim terminologom. Zbirali smo njihove pripombe k predlaganim geslom. Organizirana sta bila seminarja za obdelovalce (redaktorske pomočnike) iti redaktorje. V delo smo uvajali nove uslužbence sekcije in zunanje sodelavce. Pripravili smo anketo za ugotovitev naglasa pri nekaterih glagolih na -iti in -ati ter jo obdelali. Zasnovali smo poglavitne dele uvoda v slovar, predvsem liste» ki zadevajo morfologijo, orloepijo. akcent in intonacijo. Za redakcijo je bilo gTobo pripravljenih 8584 gesel, obdelanih pa 901. RedigiTanih je bilo 356 gesel iz prve knjige slovarja. V tem postavljenih načrtov nismo dosegli, kcT se je slovarski kolektiv povečal šele jeseni in ker so se obravnave poskusnega snopiča, ki naj bi bile opravljene do junija, zavlekle v konec V omejenem obsegu smo nadaljevali ckscerpiranje. Predvsem smo si prizadevali obogatiti slovarsko gradivo z elementi pogovornega jezika. V 82 leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjigah, revijali in dnevnikih Smo izbrali in podčrtali 95.582 besed. Iz tega smo napravili 106.003 nnvili, prekontroliranih in z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Poleg tega smo izdelali 94.77i listkov pri posebnem ekscer-piranju: popolni izpisi (Delo, Cankar, Zupančič) SO dali 35.512 listkov, izpisi iz Vodnikovega slovarskega gradiva (za zgodovinski slovar) 48.000 listkov, priložnostni izpisi 11.262 listkov. Dve tretjini terminologov je na osnovi las i n i h terminoloških seznamov oziroma našega alfabetarija izdelalo razlage za veČino terminov, ki se nanašajo na črke C—J. To je dalo 49.488 novih kartotečnih listkov. V letu 1964 smo torej pomnoži h kartoteko z 250.265 novimi listki, Prim. priloženo tabelo. Vse Jtovo gradivo smo alfabetirali in ga uvrstili v ustrezne kartoteke, predvsem v splošno kartoteko, ki je s svojimi 2,300.000 listki osnova za izdelavo novega slovarja. Pripravljali smo bibliografijo vseh eksceipiranih del. 1?. dosedanjih popolnih izpisov smo izdelovali ?.a interno rabo frekvenčno listo A—J. Dodatno smo zbrali 9634 terminoloških predlogov za sprejem besed v slovar in jih evidentirali v splošni kartoteki K—Z. Pripravljali smo leksikalno gradivo za izdelavo splošnega alfabetarija K—O. Znanstveni delavci sekcije so sodelovali kot jezikovni svetovalci pri terminoloških komisijah (tehniška, medicinska), imeli so predavanja o slovarju in o njem pisali. Izšla je I. Toininčeva monografija Črnovrški dialekt. decembra. Karakteristika skupine Niifejetuj v letu SIhhje I. Literatura 20. stoletja h) poezija .... b) proza..... 7.054 70.174 18.969 564.716 454.890 II. Literatura 2. pol. 19. stol, a) poezija ..... b) proza ...... 22.647 4.13,773 436.420 III. Literatura 1750 1350 a) poezija ...... 57.112 b) proza..............105.676 1441.788 IV. Stara literatura a) poezija ...... 515 b) proza .............90.919 91.434 V. Ljudska literatura a) poezija ...... 92.445 b) dialektično blago . , 596 25,464 117.909 VI. Starejši slovarji .... 131.738 131.738 VII. Novejši slovarji .... 60.668 502,201 503.201 VIII. Strokovno a) literatura..........108.230 327.527 b) terminologija .... 54.748 122.944 450.471 IX. Splošna zbirka .... 997.655 997.655 Skupaj . . . 250.265 3.303.506 5.303,506 Načrt dela za leto 1965 L iledigirnli bomo 10,000 gesel za prvo knjigo slovarja sodobnega knjižnega jezika, Na podlagi pripomb bomo pretresli alfabetarij A — J. 2. Izdelali bomo 180.000 novih kartotečnih listkov (90.000 dopolnjeval no eksecrpirauje, 20.000 popolni izpisi, 30.000 terminologija, 40000 gradivo za zgodovinski slovar). Dokončali bomo lani začeta dela (hibliografija ekscerpiranih del, i rek venčna lista A |. priprava te ks i k al nega gradiva za izdelavo splošnega alfabetarija t—O). Opomba: Postavljene načrte bo mogoče izpolniti le, če bodo na razpolago potrebni krediti, predvsem pa. Če bo mogoče izboljšali delovne pogoje: najl>olj pereče je vprašanje delovnih prostorov. T n šli tu t za slovenski jezik si je prizadeval in precej uspel v tem, da se je povcčnlo število znanstvenih delavcev v sekcijah; lako se je poživilo oziroma pospešilo delo za izdelavo temeljnih del slovenskega jezika. Navezal je tesnejše stike s podobnimi institucijami po Evropi. Organiziral je 4. zasedanje terminološke komisije pri Mednarodnem komiteju slavistov. f Dialektološku sekcija Poročilo o delu v letu 196-4 Za slovenski lingvistični atlas je bilo v letu 1%4 zapisanih 13 krajevnih govorov, in sicer je dr. I itie Logar zapisal 4 govore na Koroškem (Scle poti Košuto, Slovenj Plajberg, Vidra ves, Rin-kole pri Pliberku}t dr. Jakob Rigler 5 govorov na Dolenjskem (Moljava, Zagradec, Žužemberk- Sadilija vas, Dobrnie), za 4 go-vorr pa so zbrali gradivo Študentje slavist ike (Drago vanja vas pri Dr a ga tušu, Gabrk pri Poljanah, Retcčc; Gregor pri Velikih Laščah) — to gradivo sta z njimi prckontrolirala v inštitut a T. Logar (3) in J. Rigler (1), Na delovnih konferencah za slovenski lingvistični atlas si a sodelovala L. Logar v Moskvi (v februarju) in J. Rigler v Sarajevu (25, V , do 10, VL). T. Logar in J. liigler sta sodelovala tnrii v Jugoslovanskem komiteju za d ialekt.ološke atlase. J. Rigler je nadaljeval obdelavo slo\inskcga vokalizma in pripravljal in t on aei j ski uvod za siovar slovenskega knjižnega jezika. * Saša Sernec je končala ekscerpiranje Baudouina de Coürte-naya, Materi alien 1. in začela gradivo alfabetiratL Honorarni sodelavec ing. M. Mikuž je zapisoval ledinska imena v kraju Pečine in okolici ter končal zbiranje narečnega slovarskega gradiva v Mosta na Soči. P. Ocvirkova je zbirala narečno gradivo v okolici ( elja. Člani sekcije so objavili: T. I,o£ar; O pripravah za SLA Zesxytv naukowe uniwsrsytetu Jagiélloiiskiego. P race jez ykozua wcze >. 4ifí—+07: Zanimivosti i/ slovenske ifitdcklolo^Eje. J iS I 9(14, 44 -47; jezikoslovje. Zbornik razprav in člankov. »Slovenska matica litini- 1964 . 106—115; O dialektizaciji slovenskega jc/.ika, Praee fitoiogiezne XVIII 2. 4A> -400. J, Rivier, K probleme «kan'ja, Voprosy jazykoznanrja 19Í4, 5. Načrt dela za leto 1965 V letu 1%5 bomo v diulektoioški sekciji nadaljevali zbiranje narečnega gradiva (zlasti za slovenski in splošno slovenski lingvistični alias), NabrftUO gradivo bomo prenašali v kartoteko in ekscerpirali starejšo dialektološko litera I uro. Nadaljevali bomo z znanstveno obdelavo dialekloloških in z dia lektolo gijo povezanih historično jezikovnih problemov. Sodelovali bomo pri akcentu Iran ju slovarja slovenskega knjižnega jezika. Razširili bomo zbirko magnetofonskih posnetkov slovenskih narečij. Etimološka-oflomasti čil» se k o i j a Poročilo o delu v letu 1964 Etimološki alooar slovenskega jezika, V letu J%4 sta bili pripravljeni za tisk. ti ve črki A in B, kur znese skupaj nekaj vrč gradiva kol bi ga obsegal en snopič osem tiskovnili pol. Po dogovoru med SAZU in založbo Mladinska knjiga v Ljubljani bo prevzela tisk tega dela Mladinska knjiga. Zaradi kočljivega stavka in tehnični It težav v tiskarnah se je tisk prvega snopiča zakasnil. \ deln ,so sedaj gesla črk C, C. in D. Obenem pa nadaljujemo ekseerpiranje gradiva iz nove strokovne literature, dopolnjujemo pa tudi starejše podatke. Poleg tega skuša etimološku-onomasiična sekcija tudi urediti etimološko gradivo za kulturnozgodovinske arrali/c slovenskega jezika. Zbiramo sinonimi ko izrazov, ki pridejo v pošte v za razvoj duhovne ili materialne kuliure. dopolnjujemo Semantične kategorije s historičnimi in dialekt ¡enimi izrazi iz vseh i irov, ki so nam na razpolago. Izčrpno je zbrana vsa ljudska in historična ii toni mika. ki obsega nad šest tisoč rastlinskih imen, Sekcija jih namerava v nekaj prihodnjih ¡etih obdelali skupaj z botaniki v posebni monografiji. Kartoteka slovenskih krajevnih imen. Delo vodi honorarno upokojeni sodelavec dr. Vaso Suver. Urejena je po principih tako. da lahko sproti služi za potrebe etimološkega slovarja in za vsa droga lingvistična raziskovanja. Enotno je sedaj urejena do Črke M. ker se vsi podatki pred zaključkom še enkrat pre-kontrolirajo. \ dveh do treh letih bo mogoče misliti na posehnO izdajo slovarja krajevnih imen z vsemi potrebnimi lingvističnimi in etimološkimi podatki. Kartoteka slovenskih toponimičnih baz v letu 1964 ni znatno napredovala zaradi pomanjkanja delavcev. Skušamo jo dopolnjevati vsaj toliko, da služi za potrebe etimološkega slovarja. Dela na terenu za potrebe onomastike doslej še ni bilo mogoče organizirati zaradi nerednega iu pomanjkljivega dotoka pogodbenih kreditov. Naen dela za lelo 1965 Pripravili bomo za tisk najmanj en (drugi} snopič emitološkega slovarja. Poleg tega pripravlja vodju sekcije F, Bezlaj serijo člankov s prvim obrisom kulturne zgodovine jezika. Na- daljevali bomo z etimološkimi, historičnimi in drugimi raziskavami še neobdelane slovenske leksike in onomastike. Ce se bo popravilo stanje v načinu kreditiranju sekcije, bomo letos organizirali tudi delo na terenu, da dopolnimo pomanjkljive dialektične podatke krajevnih imen, kjer je to potrebno. Za mcd-akademijski onomastieni odbor bomo pripravili po enotnih jugoslovanskih merilih urejeno bidionimijo Slovenije. Sekcija še nima svojega primernega delovnega prostora m se mora zadovoljiti samo s honorarnimi, deloma celo priložnostnimi sodelavci. Komisija za slovensko grau m i i ko. filologijo in pravopis Ker so bili v leto i964 vsi člani komisije pritegnjeni k delu za slovar sodobnega knjižnega jezika, se je komisija omejila na programiranje in prijjravo bodočega dela. Za leto 19ima komisija v načrtu redukcijo l. knjige Ramovševih /branih spisov, ki naj bi vsebovala Slovenische Studien in Konzonantizem. V letu 1965 bomo tudi začeli s pripravljalnimi deli za opisno gramatiko knjižnega jezika in za izdajo najstarejših knjižnih spomenikov (Rateški. Stiski, Čedadski rokopis, Prisege mesta Kranja), INSTITUT ZA LITERATURE i. Osvbite spremembe, 7, dekretom predsedstva SAZU z dne IS. XII. 1964 je bil z veljavnostjo od i. 1.1965 didje imenovan za upravnika Inštituta za literature akademik prof. dr. Anton Ocvirk. Dne 6. UT. 1964 je bil postat I j en na novorazpisano mesto načelnika sekcije za literarno zgodovino znanstveni svetnik Drago Sega. Dne 31, XH, 1%4 je bil dodeljen Inštitutu za literature dosedanji tiskovni referent SAZU, asistent Primož Kozak. II. Poročiio o delu d letu 1964. a) Slovenski biografski leksikon. Ker vsebuje aJfabetarij za črko S še okoli 5S0 geset, IU. zvezek pa jih bo ob normalnem obsegu mogel zajeti le okoli 480. bo ostanek gesel iz črke S (okoli 100 člankov) treba prenesti v 11. zvezek. Za 10. zvezek suio pripravili okoli 320 člankov, medtem ko so ostali v delu. Za 11. zvezek je od črke S napisanih že okoli 60 člankov in so ostali v delu, tako da bo rokopis tega zvezka laliko hitreje pripravljen za objavo. Napisane prispevke Smo sproti honorirali, odkupili leksikalno gradivo iz zapuščine dr. J. Šlabiugerja ier dali izpisati I. in 11. knjigo SB! (8 zvezkov) za dve kazali zaključnega zvezka: za kazalo krajevnih imen in oseVino kazalo, urejeno po strokah. Dopolnjevali smo alfa-betarij za naslednje zvezke in za Dodatek. Razen tega smo dajali biografske in bibliografske informacije redakcijam, raznim ustanovam in tudi posameznim znanstvenim interesen lom. Sodelovali smo pri ureditvi spominskega muzeja dr. Franceta Prešerna v Kranju in razstave za 100-lctnieo Slovenske matice. b) Sekcija za literarno zgodovino. Sekcija za literarno zgodovino je začela z delom meseca marca. Ker je bila delovna kontinuiteta več let pretrgana, so bili najprej iz letnih poročil in ohranjenih zapisnikov zbrani podatki o ed ici jsk t h in raziskovalnih programih inštituta- V razgovorih j zunanjimi sodelavci inštituta so bile pregledane sprejete delovne obveznosti in obnovljeni so bili tisti dogovori, ki so bili še realni. Vzporedno s tem so bili vzeti v evidenco predvsem tisti dodatni načrti in predlogi, ki bi jih bilo moč uresničiti že v bližnji prihodnosti. Na tej osnovi se je začel izdelovati podroben program edicij, ki naj bi izšle v prihodnjih letih. Za nekatere izmed nalog so bili že tudi sklenjeni konkretni dogovori s sodelavci. Program se oblikuje v več smereh: l. edicije starejših slovenskih rokopisnih spomenikov, '2. zbrana dela tistih pomembnih starejših pisateljev, ki niso zaobsežena v zbirki slovenskih klasikov pri Državni založbi Slovenije. ponatisi nekaterih zbornikov, almanahov in drugih del. pomembnih za slovensko literarno in kulturno zgodovino. 4. izdaja važnih korespondenc, 5. izdaja važnih bibliografij, h. izdaja h terarn ozgo d o v inskib študij in monografij. Kar zadeva raziskovalno delu, smo po večletnem zastoju začeli spet izpisovali gradivo za kartoteko tujih av torjev, obravnavanih v slovenskih revijah in časopisju. Na novo pa smo vzporedno s tem začeli izdelovati kartoteko slovenskih literarito-teoretskih terminov. V obdelavo sn bile vzete važnejše literarne in kulturne revije od leta 1900 do 194-1. Izpiskuili je bilo i450 listkov. c) Komisija za bi bi i Ogra fi j o. Komisija za bibliografijo zaradi pomanjkanja materialnih sredstev in redno zaposlene strokovne in oči tudi letos ni nadaljevala dela za retrospektivno bibliografijo. Pač pa je bil izdelan seznam minimalnih -personalnih in materialnih potreb, katerih zadovoljitev bi premaknila delo le komisije z mrtve točke. č) 1 u š t i I u t s k a knjižnica. Urejanje knjižnice v Inštituta za literature je potekalo po načrtu: delo je precej napredovalo. Glavna skrb je bila končali tipkanje samostojnega abecednega imenskega kataloga. Zato smo že obstoječe katalogne listke od A M primerjali s centralnim abecednim imenskim katalogom S A/, i in doti pka vali manjkajoče listki1 v t roj n ¡k u. One pa. ki so bili že v katalogu, zaenkrat samo bibliografsko dopolnili. Pretipkali smo vse katalogne lisike od N -Z ^ 5 izvodih iti tako ima knjižnica abecedni imenski katalog za ves novejši fond stipkan. Izvršili smo natančno revizijo knjig v policah (približno 11.000 zvezkov). Posamezne zvezke in signature smo primerja Ji s Centralnim sig- naturniin katalogom SAZU in abecednim imenskim katalogom v inštitutu. Revizija se je izkazala nadvse potrebna in koristna. Sestavili smo se/nam manjkajočih in pogrešanih knjig in revij. Razposlali smo ga v obliki okrožnice vsem tistim uporabnikom knjižnice, o katerih smo sklepali, da je vsebina knjig povezana 7. njihovim delom. Pregledali smo vse stare, netočne izpolnjene reverze za isposojene knjige. Delo je zakljačetio in pogrešane knjige vnesene v seznam terjatev. Stari knjižni fond, imenovan Robido v a knjižnica, je do več kot polovice samostojno obdelan in katalogiziran v (rejniku (približno 2500 zvezkov). Katalogne listke, ki se ob tej katalogizaciji nabirajo, vlagamo sproti v kartoteko. Tudi mesečni, tekoči prirastek v knjižnico katalogi zi-ramo sproti v trojnikn in listke vlagamo v katalog tako, da smo ažurni. Knjižnico smo obogatili z nakupom 166 knjig iz zapuščine prof. dr. J. Slebingerja. Ves fond je že vključen v knjižnico in v celoti obdelan. Od začetka leta 1964 načrtno dopolnjujemo inštitutski fond z manjkajočo strokovno literaturo. Sestavljamo sezname ilezide-rat za inozemske in domače knjige ier revije, ki jih posredujemo nabavnemu oddelku centralne biblioteke. lil. .Vaerf za rfeln p letu 1965 a) Slovenski biografski leksikon. Zaključili boino pripravo rokopisa za HI. zvezek in opravili vse. kar bo potrebno v zvezi s tiskom. Hkrati bomo zbirali rokopise za 11. zvezek in delali na njihovi redakciji. ■ b) Sekcija za literarno zgodovino. 1. I )i>koiičiiu izdebiva petletnega programa edicij, nadaljnje sistematično pritegovanje sodelavcev za njegovo izvedbo in sklenitev pogodb. 2. Izdaja brižinskih spomenikov v redakciji dr. Franceta Tomšiča, 5. Izdaja Pevčevih pisem v dveh knjigah, v redakciji doktorja Franceta Berniktt. 4. Izdaja dela Vladimira. Mostna Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov ti t Zoisov cirilski odlomek v Ljubljani. 5. Nadaljnje izpisovanje gradiva za kartoteko tujih avtorjev. 6. Nadaljnje izpisovanje gradiva za kartoteko tujih avtorjev, 7. Nadaljnje izpisovanje gradiva za kartoteko slovenskih lifera raoteoretskih. terminov in obdelava obeli kartotek. 8. Zbiranje gradiva za zgodovino slovenske d rame, e) Komisija za bibliografijo. f. Pridobitev najnujnejših delovnih prostorov in redna, namesti lev visok okvalificira nega bihliografa. Kotacioniranje in dopolnitev doslej zbranega gradiva za retrospektivno bibliografijo v NI. K. č) Inštitutska knjižnica. Honorarna uslužlnenka, ki je v našem inštitutu zaposlena 4 ure dnevno, opravlja administrativno delo za sekcijo Slovenski biografski leksikon in za sekcijo literarne zgodovine. Ob tekočem tleln je načrt za knjižnico naslednji: I. Katalogizirati Robidovo knjižnico (to je še približno 2500 zvezkov). .2. Katalogizirati tekoči prirastek v letu 1965. 3. Dotipkati manjkajoča 2 izvoda katalognili listkov pri črkah A—M. 4. Postaviti sigTiaitirni in stvarni katalog. 5. Pripravljati tekočo vezavo knjig in revij. 6. Sestavljati sezname deziderat. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Inštitut je izgubil dne 29. decembra 196+ svojega ustanovitelja in dolgoletnega upravnika, akademika prof, dr. Ivana G r a f e o a ner j a, ki je nenadoma preminil malo pred svojo 85-letnico. V inštitTitu delujeta slejkoprej samo dva znanstvena delana, znanstvena svetnika dr, Niko kuret (oddelek za običaje in igre) in dr. Milko Matičetov (oddelek za ljudsko slovstvo). Knjižničarske posle ter klasifikacijsko in ekscerptorsko delo v oddelku /a ljudsko slovstvo opravlja višja knjižiiičurka-refe-rentka Albina Strubljeva. V oddelku za običaje in igre deluje kot honorarna moč s polovičnim delovnim časom tov. Angela Berkopec kot daktilografka. V oddelku za ljudsko slovstvo sta jeseni pogodbeno prevzeli delo iranakribiraiija z magnetofonskih trakov tov. Ana Rratok in tov. Rafaela Potokar, upokojeni učiteljici. Kot priložnostno honorarno moč je pridobil inštitut tov, Heleno l.ožar, študentko etnologije, ki opravlja posle doku me nt a lis ti ke, Oddelek za ljudsko slonstno- Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, Posebej so bile urejene in razvrščene bajke, pripovedko (Sagen) in legende. Z magnetofonskih trakov je bilo tianskri-b i rano dolenjsko, gorenjsko in — deloma — koroško gradivo (Podjuna). Z ti ustavitvijo dveh honorarnih moči se je konec leta lahko premaknilo tudi prepisovanje pripovednega blaga iz Strekljeve zapuščine. Terensko delo. V januarju se je dr. Matičetov mudil v Ro-gojini v Prek m ur ju. da bi posnel na magnetofonski trak pravljice, ki so mu jih 12 in I J- let poprej pravili trije boganjski pravljičarji: Gujtmanov Lajči, Martinov Naci in Lopertov Vinci. Pravljice so bile tokrat posnete deloma tudi neposredno v najbolj naravnem okolju: pri »iupanju« (čiščenju bučnega semena), V aprilu pa je dr. Matičetov ponovno obiskal svoje stare boganj-ske pravljičarje in obenem navezal prve stike l, novim: Opeco-vim Štev a n o m iz Rakičana. Na opozorilo J. GregoriČa iz Krke je tir. Matičetov j Linija obiskal v vasi Vel. Lese pri Zagradeu pravljičarko Antonijo Ti h le, ki je že ob prvem srečanju povedala več zanimivih zgodb. Načrtno eksploriranje rezijanBkega pripovednega blaga je tir. Matičetov nadaljeval tako, da se je trikrat po deset dni mudil v dolini Rezije: februarja v v asi Bila (it. S. Giorgio), j Lilija na osojski planini jama. decembra v i asi Osojane (it. Oscacco). Oddelek 7,a ljudske običaje in igre. Delo za Arhiv slovenskih ljudskih običajev in iger se je uspešno nadaljevalo. 1 o\. Angeln Berkopčeva je izpisala na posebne kartotečne liste (DIN A 5) gradivo iz naslednjih del: V. Mddemdorfer, Verovanje, uvere in običaji Slovencev, II. in V. del. začelo že 1965: M. Turnšek, Pod vernim krovom, i 4: J. Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev; J.Navratil, Slovenske narodne t raze in prazne vere, LMS 1885, 1886. 1887, 1888, 1890. 1892, 1894, 1896. Klasifikacijska shema jc začela dobivali jasnejše obrise s prispevki, pripombami in predlogi, ki so jih na našo prošnja poslali: Nor-diska nuiseet - Folkminaesamlingen, Stockholm (C. rLTillhagen); Institut fiir rnitteleuropaische Volkeforschung, Marhurg/l ahn (dr. Inge Weber-tellermann)i dr. Milovan Gavazzi. Zagreb; dr. Branimir Rušič, Skopje; dr. Sergij Vilfan idr., ni pa še dozorela. Skušali bomo izdelati shemo v začetku 1965. Zanimanje zanjo vlada med slovenskimi narodopisnimi ustanovami, pa tudi v Zagrebu (Institut zn narodna umjetnost) in Marburgu (že imenovani Institut fiir mittclcuropaischc Volksforsehung). Oddelek je izvedel nekaj terenskih akcij: a) Dne i 1. marca leta 1964 smo izdatno fotografirali spuščanje barčie sv. Gregorja v kamni gorici in Kropi ter pri tem natančneje eksplorirali običaj , — bj Na pobudo oddelka so izvedli profesorji celovške gimnazije za Slovence med slovenskimi dijaki s posebnimi vj) ruša in ica mi anketo o miki a vže vekih obhodih na Slovenskem Koroškem (čez velikonočne počitnice 1964) in o tri kraljevskih ko-lednikih in kolednicah na Slovenskem Koroškem (čez božične počitnice 1964 65). — c) Svojo redno vprašalnico (št.9) je objavi! inštitut kol prilogo »Glasniku Slovenskega etnografskega dru&tva* 5 (1964) št. 4. Odgovori dotekajo. Tema se glasi: »Obredni ogenj in obredna luč na Slovenskem,* — d) Razmeroma bogatemu grad i v ti o (božičnem) čoku na Slovenskem, ki ga je inštitut nabral v glavnem s svojo vprašalnico št. 1 (1955), je manjkala doslej sleherna slikovna dokumentacija (prim. N. Kurel, Der Weihnachtsblock bei den Slovenen, v: AJpes Orientales III. Basel i961, 155 160). Oddelek je zato sprožil akcijo za fotografiranje panja nti Notranjskem, Vipavskem in Goriškem. Za sodelovanje je pridobil lov. Ludvika Zorzuta (za Brda), Goriški muzej (za Vipavsko) in Notranjski muzej (za Notranjsko), Medtem ko Je-tu običaja ni mogel več ugotoviti, je uspelo Goriškemu muzeju najti in fotografirati enega izmed zadnjih primerov na Vipavskem (Podragu). tov. Zorzutu pa dva primera \ Brdih (Kozana. Breg-K rasno). Oddelek je tako rešil gpomimi običaj, ki bo t. ognjišči vred vsak čas popolnoma izginil. — e) Na področju raziskovanja tradicionalne lutke, za katero je oddelek dal pobudo že pred leti in je zajela v mednarodni okvir pri CIPEMA.T {Centre internat iona l pour Tet ude de la marionnette tradilionne.lle. Liege). je dr. Kuret z obiskom v Muzeju grada Sarajeva v Sarajevu septembra 1964 spravil na dan pozabljene dragocene karagozove senčne lutke med obema vojnama umrlega, poslednjega turškega lutkarja pri nas. Sarajevčana Meilincda Romiča Hasiba. Poskrbel je za njihovo fotografiranje. Negativi so v inštituti ki lototeki. Fototeka, Z namestitvijo honorarne dokument ari stke sredi 'novembra t'J64 se je znčelo urejanje dotlej povsem neurejene iuštilutske foioteke. Ob koncu leta izkazuje blizu 5000 kartonov z ustrezajočimi negativi. — Ker v fototeki ni gradiva ne s Tržaškega in Goriškega {v Italiji) in ne s Slovenske Koroške, se je inštitut dogovoril S prof. Milanom Kupprom v Celovca in s tov, Marijern MogajtiO, folorepurterjem »Primorskega dnevnika« v Trstu, da bosta prispevala primerne posnetke vsak s svojega področja. V tu namen je potoval dr. N. Kuret v Trst (16. oktobru 1964) iu v Celovec (9. novembra 1964). Etnografski film, Stanje se od lanskega leta ni spremenilo. Montirati bi bilo treba naslednje arhivske filme (16 m ni, črno-belo) inštitutu ve produkcije, ki leže še vedno neizdelani v inšti-ttirski filmoteki: Svatba v Preloki v Beli krajini (45 m). Pravljičar Marine i £ (60 m), Koranti \ Markoveih (50 m). Šeimn v Kostanjevici (120 m), K roparski koledniki (50 m), Koledniki iz Mežiške doline (30 m). Pastirska igra iz .Mežiške doline (60 m). — Institut je navezal stike z znanim tržaškim snemalcem Aljošo Zerjaloin (gl. Tedenska tribuna — I T, Ljubljana, 27. oktobra 1964) in mu predloži) nekaj sinopsisov di.N, Kurcta za kratke filme iz ljudskega življenja na Tržaškem. A, Zerjal je sodelovanje sprejel. Izdelal je že film iPust v Skednju«, pripravil pa snemanje >Lučouju svetega Štefana v Boljuncu«. Inštitut bo po eno kopijo Filmov (color. S mm) odkupil za svojo filnioteko. V ta namen je potoval dr. N. Kuret v Trst (6. novembra !%4). Poročeoatska mreža. Stanje se od lanskega leta ni spremenilo. Inštitut je navezan na dobro voljo posameznih poročevalcev. Redne iti čvrste mreže ni bilo mogoče ne organizirati ne vzdrževati, ker bi bila zato potrebna redno nameščena moč. Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. a) Alpes Orientales. — Delovna skupnost, ki je nastala na pobudo našega inštituta leta 1956, je imela svoj I V. sestanek od marca tlo 5. aprila 1964 v Furlaniji, v Gradežu. Inštitut je aktivno sodeloval pri pripravi tente: »Maske in obredna šeiu-Ijenja v Vzhodnih Alpah«, Predavala sta med drugim dr. Niko Kuret o ? Slovenskih obrednih maskah vzdolž I urlansko-slo venske meje«, dr. M, Matičetov pa o »Maskah v ljudskem slovstvu Vzhodnih Alp t. h) International Soeicty for Folk-Narrative Research. Od t. do 6. sept. 1964 je bil v Atenah kongres te mednarodne organizacije, Udeležil se ga je dr, Matičetov s predavanjem »Schichten und Strömungen in Erzählschatz der Kesiataler*; redni član dr.Ivan Grafenauer je bil na občnem zboru po kougresu izvoljen za častnega člana. c) Société internationale d'ethnologie et de folklore (SIEF). Dosedanja GIAP (Commission internationale ties arts et traditions populaires) je po nekajletnem mrtvilu doživela preporod. Poseben iniciativni odbor za reorganizacijo je že lani po vabil sodelovanju tudi dr. Nik a Kureia. Ta je pošiljal po dopisni poti svoje predloge in pripombe na vprašanja in k osnutkom statutov, se udeležil kot gost nemških kolegov pripravljalnega sestanka v Bonnu 26. in 27. aprila 1%4 ter ustanovne skupščine nove organizacije v Atenah 7. in 8. septembra 1964. Nova organizacija si je nadela ime »Société internationale d'ethnologie et de folklore (SIEF)« in ho delovala v okrilju UNESCO. Inštitut je postal njen redni član. d) Srečanja narodopiscev in einoinuzikologov, ki sta ga priredila Inštitut za glasbeno folkloro graške Akademije za glasbo in arhiv štajerskega »Schuhuusikwerk-ai v Gradcu od 6. do 9, maja i964, se je iz Bonna grede udeležil dr, Niko Kuret kot zastopnik inštituta. e) Posredovanje gradiva, — Inštitut je bil v ieku leta ponovno naprošen od inozemskih znanstvenikov in ustanov za sodelovanje iu posredovanje gradiva. Oddelek za ljudsko slovstvo jc odgovoril na številna vprašanja o slovenskih pripovednih temah. Na nas so se med drugimi obrnili: prof. Archer Taylor (Berkeley), prof. l.utz Rörich (Mainz), dr. Günter Petschel (Göttingen), dr. I.cander Peizoldt (Mainz), M. G. Meraclis (Atene), dr. Fritz Harkot t (Güttingen). Včasih je pri tem šlo Ic za kratke podatke, včasih pa tudi za posredovan je obsežnega arhivskega gradiva (v prepisu, nu mikrofilmu. v prevodu). Oddelek za običaje in igre. Prošnje za gradivo sino prejeli iz Anglije in s Holandskega. Kmetovo delo o jZiijskcm štek-vafijnc je izzvalo odmev v Franciji, kjer je podobna igra ohranjena v Sa i n t-Léo na rd-d e-No bi a f (Ha a te-Vienne). Confédération nationale des groupes folkloriques français (Fédération Centre-Ouest), I inioges, nam je poslala za inštitutflki arhiv lepo zbirko dokumentarnega gradiva franeoskrga običaja. f) Za mednarodno ruzstavo igrač, ki jo je priredil Schweizerisches Museum Tür Volkskunde v Bu slu (od decembra i 964 do aprila 1965) je prispeval inštitut reprezentativno kolekcijo ribniških lesenili in lončenih igrač. g) Kr, belgijska komisija za folkloro pri Ministère de l'Instruction Publique, Bruxelles, je z dopisom z due 4. januarja 1964 obvestila dr, Nika Kurcta, predstavnika mednarodne komisije za raziskovanje karnevala iu mask. da je na Evropski konferenci za folkloro v Bruslju leta sprejeti projekt ustanovitve Mednarodnega muzeja karnevala in mask (Musée international du Carne val et du Masque) v Belgiji pred realizacijo ter ga prosila, naj bi prevzel skrb za jugoslovanski del muzeju. Dr.Kuret bi bil tej nalogi kot zasebnik komaj kos, zato jo je predložil inštitutu. î,e-ta je nalogo prevzel in zaupal izvedbo dr, Kmetu samemu, ki mu je zato na voljo administrativna pomoč inštitutu. Povezali smo se najprej z etnografskimi muzeji in inštituti v državi, nato pa smo izdelali načrt za nabavo primernih eksponatov z območja Slovenije. Uspelo nam je dobiti potrebna denarna sredstva pO predračunu stroškov v višini 900.000 din, iu sicer s pogodbo, ki jo je inštitut sklenil s Skladom SBS za pospeševanje kulturnih dejavnosti dne 24, aprila 1964 (št, pogodbe 4Q2/A-21(>4-3). Pogodba zagotavlja inštitutu dotacijo v višini predlaganega zneska. Inštitut je naročil in deloma že prevzel eksponate s Ptujskega polja (korant.i), Zgornje Bohinjske doline (seme), Dobré-polj (mačkare), celjske okolice (košuta), Cerknega (lavfarji), Kobarida (sovra), Dreinice (pustôvi), Brkinov (škoromati) in Suhe krajine (kamele). Slovenija bo mogla biti v muzeju Častno zastopana. Odziv iz drugih republik je bil minimalen. Muzej bodo odprli v Bincbeu leta 1966. Predavanja* Mimo predavanj, navedenih v poglavju o kongresih, je dr. Matičetov 8. aprila 1964 na filozofski fakulteti univerze v Rimu predaval o temi: ïAppunti su I la parlata e sulla let te ratura t rad iz iona le degli slo veni d i Resia*. Svoje predavanje je dva dui kasneje ponovil v Neaplju., na Isti tu to Universitären Orientale. 4 I.ptnpiîi — 129 — Domači kongresi in zborooanja. Občnega zbora Slovenskega etnografskega društva, ki je bil v škofjeloškem muzeju na prostem 11. septembra 1%4. sta sc udeležila dr. Karel in dr. Matiče-tov. Oba sta bila ponovilo izvoljena t odbor oziroma v nadzorni odbor društva, — Kongresa Zveze društev folkloristov Jugoslavije, ki je bil od 24. do 28. septembra 1964 \ Novem Vinodolskera, se je udeležil dr. Matičetov. Objave: Znanstveni svetnik dr. iViko K ure t: O nosiveih slovenskih šemskih običajev (Uber die Träger der slnvcnisclien Masken-brftttche), Slovenski etnograf fi>—17 (1963—196*, Ljubljana i9f>4. Iii" do 178: — Tradicionalno hitkarstvo Jugoslavije (La marionnette traditionnelle de la Yougoslavie), Rad VII Kongresa Saveza Folklwrista Jugoslavije u Ohridu I9(ii) god., Ohrid 1964, 4(57—461; Sestanek delovne skupnosti ï Al pes Orient a les«. NaTodno stvaralaštvo — EolkloT, sv. JI, jul. 19W. 842: — Mednarodno «»delovanje narodopiseev, prav tam, 859—840; — L'mrl je akademik Ivan Grafenau er. Delo 30. decembra str. 5. Slovenko bibliografsko gradivo t0f>) — 1962 za »Internationale volkskundlichc Bibliographie 196l — 1962*, liasel 1964. Znanstveni svetnik dr. Milko Matičetov: »Pesnic Reziaiisket Stanka Vraza (t&4l), Slovenski otnograf 16—1" (I965k-64J, 2U5- 215; Su 11 ji metempsieosii m Luropa nelln oarrativn e utile credenze po-poluri ottoerne, Actes du VIe»1 Congrès International défi Sciences Anthropologiques et Ethnologiques, Tome 11/2, Paris 1964, ■ 34B; -l'ri slovenski Ii pravljičarjih. Pionir 1965—64: 4. Kaira Jovžovka iz Trente, str. 1Û&- !(>9; Peter Jakalj Smeri i tj altov, 1*5$ 119; 6. \liea Stanfeiuova z Rečice, 170—171: 7. Bepo Malnar, 202—303; 8. ftozalija i/ Bile v Reziji. 254 2V5; 9. Bicejj iz Podjline, 266—2f>7: — Maksimu Gaspariju ob osemdesetletnici, Glasnik SED \ (i965), 2; — Ivan Grafen a nar, Ljubljanski dnevnik, 50-decembra 1944; — Glasnik SED VI (1964), 5. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Poročilo o delu v letu 1964 Delo j>o posameznih sekcijah napreduje, kolikor se le-te ne ukvarjajo intenzivneje s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Ker sedanje sekcije še ne obsegajo vseh torišč znanosti, a ni bilo mogoče najti načelnika za manjkajočo sociološko ali humanistično sekcijo, smo angažirali strokovnjaka z zbiranjem strokovnih izrazov s področja sociologije. S tem je vin facti ustanovljena šesta sekcija, za katero bo v kratkem mogoče najti še ekscerptorja za romanistiko oziroma klasično filologijo. Pravna sekcija Sekcija je tudi v poslovnem letu 1964 delala v sejah in izven sej, Izven sej sta dva honorarna ekscerptorja nadaljevala z izpisovanjem pravnih virov in pravnega slovstva za slovensko pravno terminologijo. Koncc leta 1964 je znašalo število vseh dolJej izpisanih in oddanih listkov 256,511. Sekcijski uslnžhcnec je oskrhel v poletnih mesecih 1964 drugo redakcijo (tj. temeljito predelavo in dopolnitev prvega osnutka) za črki U in V. Sekcija je imela v letu 1964 52 sej (50 sej za pravno terminologijo in 2 seji za slovar slovenskega knjižnega jezika). V terminoloških sejah je sekcija končala z obravnavanjem osnutka za črko T (od gesla »trditi« do konca črke), je pretresla v celoti drugi osnutek črke M, obravnavala pretežni del Črke N (do gesla »nepravičen«) ter obdelala tudi le dobro četrtino drugega osnutka črke R (do gesla »razred«). Razen tega je V sejali reševala tudi tekoče posle. Kakor prejšnja leta, je vabila na seje tudi tiste Člane pravnike razreda za zgodov inske in družbene vede SAZL1, ki iormahiO niso člani pravne sekcije terminološke komisije SAZU. Sekcija jc sodelovala tudi pri slovarju slovenskega knjižnega jezika, Dve seji jc posvetila edinole kritičnemu pretresu alfabetarija za prvi zvezek navedenega slovarja (črke A do J), s tem vprašanjem pa se je ukvarjala tudi še na nadaljnjih treh sejah. Referiral je élan pravne sekcije dr. Avgust Munda, uni V. prof. v pokoju. Prof. M i mrl a je s pomočjo nekaterih drugih članov sekcije sestavil in do oktobra 1%4 oddal pravna gesla za črke A do J. ki so namenjena za prvi zvezek slovarja slovenskega knjižnega jezika. Y obdelavi pa so i,a navedeni slovar tudi že pravna gesla za črke K. L in M. Konec leta I%4 je bilo s i an je terminološkega dela v pravni sekciji takole: Sekcija je doslej v svojih sejah ugotovila besedilo za 21 črk, za malodane vso črko N 1er za del črke R. Neobdelani sta še črki U in V, vendar so — kakor zgoraj omenjeno — tudi za te dve črki že pripravljeni potrebni elaborati. Načrt dela za leto 1965 Sekcija bo nadaljevala z izpisovanjem pravnih virov in pravnega slovstva, bo končala s pretresanjem črk N in R ter začela obravnavati doslej neobdelano črko U. Tehniška sekcija Sekcij ti je po izidu obeh rlelov Splošnega tehniškega slovarja na blizu fiOO straneh {v formatu C 6) začela z novo kartotečno zbirko gesek ki jih pripravlja ali nova ali pa dopolnjuje in izboljšuje z dodatnimi izvedenkami ter izrazjem iz nekaterih neobdelanih oziroma manj razširjenih panog, jedro tega zbira sestavlja Fond medsebojnih odnosnic iz Splošnega tehniškega slovarja, ki delno niso mogle biti uvrščene v izdajo. Člani sekcije so skozi vse leto sodelovali z leksikološko sekcijo pri Inštitutu za slovenski jezik ob dela za slovar sodobnega knjižnega jezika. Delo. oprto na vzorec poskusnega snopiča slovarja in smotrno razporejeno po več ustnih ruzgovorih je do vključno gesel z začetnicami A- J ponajveČ zaključeno, se pa poslej nadaljuje z upoštevanjem celotnega vsekakor že potrebam prikrojenega alfabetarija. Sekcija je sodelovala tudi pri jezikovnem in terminološkem pregledu več drugih tehniških besedil slovarskega žanra, tako pri specialnem slovarju za livarje, prevodu mednarodne nomenklature za kemične spojine (obe ediciji sta že v tisku), juednarodnega slovarja kmetijskih strojev in orodja, ki ga je sestavila komisija za kmetijsko terminologijo s pristankom in odobritvijo sekcije. Sekcija je dala tvorno pobudo za nadaljevanje dela pri slovarju RILEM s strokovnim izrazjem s področja raziskav materiala in konstrukcij. Vrh tega je reševala tudi razna druga priložnostna terminološka vprašanja. Z mednarodnimi terminološkimi ustanovami ttidi v letu 1964 ni bilo mogoče vzdrževati nobenih stikov. Načrt dela za leto 1965 a) Sestavljanje nove kartotečne zbirke z novimi gesli oziroma s spopolnjenimi ter izboljšanimi v primerjavi s tistimi, ki so bila objavljena v Splošnem tehniškem slovarju I in II (196!i in 1964); b) sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel, sprejetih v Slovar slovenskega knjižnega jezika; t;) nadaljnje sodelovanje pri Specialnih terminoloških izdajali tehniške narave, ki so delno že začete, druge pa v pripravi, kakor tudi reševanje konkretnih terminoloških vprašanj na željo zunanjih interesentov ali načelnih na lastno pobudo, Mediei nska seli e ija Sekcija je v letu 1964 pripravljala gradivo iz medicinske terminologije za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Z razlago medicinskih terminov je komisija prišla do črke J. Olan sekcije dr.Mirko Karlin je v letu 1964 objavil terminološko delo Slovenska imena naših zdravilnih rastlina. Brošura je izšla kot priloga »Farmacevtskega vestnika« Št. 1—5/XV. V letu 1965 bo sekcija nadaljevala z razlaganjem toedicin-skih terminov za Slovar slovenskega knjižnega jezi ka- fri rodoslov na sekcija V letu 1964 so bili eksccrpitani vsi letniki Geografskega obzornika. Geografskega vestnika in Geografskega zbornika. 917 kartotečnih listkov je bilo napisanih iz botanike, (0S6 pa iz mineralogije in petrogral ije. T e je preverila in ocenila sekcijska komisija za določanje terminov iz teh Strok. Eksecrjii ran je knjige l.Kuščer in A, Moljk — I izika (5) je v teku, a .še ni zaključeno. , V tej knjigi je tudi precej ohširuo poglav je o atomski liziki. Več sodelavcev sekcije je oddalo listke za Slovar slovenskega knjižnega jezika od črke A—] leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik. — m — Načrt dela za leto 1965 V letu 1965 bo sekcija predvsem do kraja izvedla načrt dela za leto 1964, nadaljevala z izpisovanjem terminov, posebno iz biologije in zbrala v posebni kartoteki kopijo listkov, ki so jih oddali njeni sodelavci iz raznih panog naravoslovja Za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dalje bo skušala sekcija napraviti seznam vseh doslej izpisanih terminov iz mineralogije, petrO-graf i je, geologije in paleontologije in jih na kratko pojasniti, i a seznam bi izšel v kakih 100 izvodih potem, ko bo odobrila rokopis posebna komisija strokovnjakov. Rokopis za mineralogijo in pefrogTafijo bo napisal dr,ing.Stanko Grafcnauer, docent fakultete za naravoslovje in tehnologijo, rokopis za geologijo in paleontologijo pa bo napravil dr. Raj ko Pavlovec, znanstveni sodelavec Geološkega inštituta SAZU. V omenjenih strokah jc namreč že izpisana in v kartotekah zbrana pretežna večina terminov tako. da ho seznam teh terminov nekako nadomestilo in prvi osnutek terminološkega slovarja, ki ga mnogi strokovnjaki pri svojem delu zelo pogrešajo. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL J EN ST V A Iniciativa za ustanovo, ki naj bi znanstveno študirala zgori o vino slovenskega izseljena t va. je izšla od Slovenske izseljenske matice, ki je pa prišla do rezu 11 al a, rla bi mogla pri takem delu sodelovati, ne bi ga pa mogla sama organizirati, in je zato predlagala Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, da naj bi ona prevzela to nalogo. Predlog je bil sprejet in tako je bil ustanovljen Študijski center za zgodovino slovenskega izseljensiva pri predsedstvu SAZU. V smislu pravilnika, ki ga je sprejelo predsedstvo akademije, vodi delo centra svet, sestavljen iz Članov akademije, strokovnjakov izven akademije in članov, ki jili delegira Slovenska izseljenska matica; člani sveta, ki se je sestal na prvo sejo 28.aprila 1965, so akademiki dr.M.Kos, dr, A.Melik in dr.Er.Z\vitter, kot strokovnjaki sodelujejo Janez Logar, znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice, Emu Umek, arhivar Državnega arhiva. Slovenije, in dr. Zivko Šifrer, pomočnik ti i rektorja Zavoda SRS za statistiko, Slovensko izseljensko matico so pa v začetku zastopali Ivan Regent, Zima Vrščajeva in Milo šenkopva, pozneje je pa Zimo VršČajevo nadomestil Mitja Aošnjnk: za predsednika je bil na prvi seji izbrati akademik dr. Fran Zwitter, tajniške posle je pa v iiočetkn opravljala Mila Šenkova, pozneje pa dr. Leo Bachler. Kot nalogo si je svet postavil študira nje slovenskega izseljevanja in zgodovine slovenskih izseljencev na ozemlju izven Jugoslavije in izven slovenskega etničnega ozemlja; v kronološkem pogledu je pa omejil svojo nalogo zdaj na dobo nekako od srede 19.stoletja do začelka druge svetovne vojne, torej na dobo klasičnega izseljevanja v kapitalistični dobi, vendar pa z upoštevanjem kasnejšega udej-sivo vanj a (sodelovanje z NOB itd.) izseljencev, ki so se izselili pred letom 1941. Kot priprava je bilo organizirano delo na bibliografiji tiska izseljencev in o izseljencih, ki ga vodi znanstveni sodelavec Janez Logar; prva laza, ki naj zajame vse dosegljive knjige, članke v zbornikih, revijah itd., ostale periodične publikacije |)a le kot bibliografske enote, bo predvidoma končana do sredine leta 1965. Drugo pripravljalno delo je evideu- tiran je arhivskih fondov za zgodovino izsiljevanja in izseljencev, ki ga vodi arhivar Ema Llmek; do srede i965 ho predvidoma končan pregled kranjskih fondov do 1918 v arhivu Državnega i arhiva Slovenije, za poznejši čas se pa predvideva pregled Fondov iz dobe suire Jugoslavije v istem arhivu, pregled mestnega in nadškofijskega arhiva v LJubljani, arhivov v Sloveniji izven Ljubljane, arhivov v ostali Jugoslaviji in arhivov v inozemstvu. Pravo delo monografičnega značaja je pa si a lis lična obdelava izseljevanja tu izseljencev, ki na njej dela dr. Živko Sifrer; do konca februarja ¡965 bo dokončan elaborat o statistiki izseljevanju, naLo ho pa prišla na vrsto statistična obdelava izseljencev na podlagi statistik posameznih držav, kamor su se Slovenci doseljevali. Delo centra je finančno omogočil sklad Borisa Kidriča, s kateri tu jc akademija sklenila 9. julija 1964 pogodilo, po kateri se je obvezala predložiti prvo serijo elaboratov do J. avgusta 1965. Za leto 1965 se predvideva nadaljevanje že omenjenih začetih det, pri čemer je pa treba upoštevati, da bo postajalo delo vedno težje, ker bo treba pritegniti tudi tisk, arhive in statistične publikacije, ki jih ni v Jugoslaviji, in ker bodo morale tudi bodoče študije upoštevati tako našo zgodovino kakor t ud t zgodovino vseh listih dežel na raznih kontinentih, kamor so se Slovenci izseljevali. Potrebno bo nadaljevati s prizadevanji za sodelovanje s tistimi našimi izseljenci, ki bi se hoteli sami baviti z znanstvenim delom na zgodovini našegfi izseljeustva ali pa vsaj zbirati gradivo zayjo, in tudi s tujimi ustanovami, ki imajo podobne naloge. BIBLIOTEKA Poročiio o delu v letu 1964 Helo biblioteke SAZLf je v letu 1%4- redno teklo. Skoro na vseh naših delovnih sektorjih smo dosegli porast. Število per s finala se je oh začetku Leta sicer povečalo za enega knjižničarja, vendar pa so naši delovni prostori, ki so veliko premajhni in za naše delo neprimerni, ostali neizpremenjeni. Z velikim veseljem smo pozdravili začetek gradnje naše nove stavbe, ki je jeseni stekla. Tako smemo upati, da bo čez nekaj let naša biblioteka vendarle dobila primerne delovne prostore ter dovolj velika skladišča in da bo potem oh primernem povečanju našega osebja delo res lahko tako potekalo in se razvijalo, kot je potrebno. Kajti neugodni delovni pogoji, v katerih smo doslej, kljub naši dobri volji, ovirajo delovni razmah. Zato gre toliko večja zasluga personaln biblioteke za ažurnost in za točnost opravljenih del. Posebej je treba omeniti prostovoljno pomoč tajnice znanstvene pisarne. Zaščitna dela v enem izmed skladišč akademijskih publikacij so se zavlekla do sredine leta. Zaradi tega je bil ekspedit naših publikacij oviran in mnogokrat sploh nemogoč. Šele po ustrezni preselitvi in definitivui ureditvi smo v poletnih mesecih skušali nadoknaditi zamujeno. Vse kaže, da se bo položaj v naših delovnih prostorih še poslabšal. saj smo zaradi nove gradnje izgubili v veliki delovni sobi polovico dnevne svetlobe, s čimer je bil poleg tega še prizadet problem naše čitalnice. Ta je namreč nameščena v veliki delovni sobi. kjer čitatelji nimajo potrebnega mini. Zaradi hrupa, ki se zaradi nove gradnje stalno veča, pa se bo položaj samo še poslabšal. Ob začetku leta smo napravili revizijo naše knjižne zamenjave. Precej ustanov, s katerimi so se naši stiki razrahljali, smo izločili. Veliko več pa smo vzpostavili novih zvez. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z drugimi znanstvenimi ustanovami po svetu predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje, saj se zaradi nje steka v naši biblioteki najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta. Pri knjižnih darovih je potrebno omeniti darila akademika prof. Samca in njegovo zapuščino. Naj še omenim, da smo v preteklem letu uredili našo posebno zbirko »Dela članov akademije« in da nam je tur!i uspelo obdelati 848 enot starega in še neurejenega knjižnega fonda. Oktobrskega posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Murski Soboti sta se udeležila dva zastopnika nase biblioteke. Podrobnejše podatke o našem delu pa naj posreduje statistični del tega poročila. Akcesiju. Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele; zeiüiueiu Elariltl .S a kil [j Skiipuj knjige ..... . 5200 1459 1913 8572 mikrofilmi , . . — — f t rokopisi .... — — 3 3 geografske karte . 9 4 i 14 plošče , - , . , — 1 7 8 fotografije. . . . 229 1 230 Skupaj..... . 5209 1695 1926 8828 Dubleie. Izdelali smo 4 sezname, kjer smo upoštevali vse duh lete, ki so se nam med letom nabrale. Te sezname smo posluj i v izbiro 75 ustanovam, od tega 28 v inozemstvu. Uspelo nam je zamenjati 415 naših dvojnic. Celotni knjižni fond. Ob koncu leta 1964 je imela biblioteka SAZ L' okoli 110,000 volumnov. Na zadnji dan Jeta 1%4 so inventurne knjige izkazovale 106.540 številk, in sicer: knjig in letnikov revij.........103.538 mikrofilmov , ,,,,.,,.... , 655 rokopisov ,,,,, . 58 geografskih kart .............975 gramofonskih plošč .................55 reprodukcij in fotografij ...............1.279 K temu je treba še prišteli naš neurejeni knjižni fond. l'o je knjižnica bivšega Znanstvenega društva, razne manjše zapuščine in knjižni 1'ond, ki smo ga prejeti t zameno iz inozemstva pred letom 1949. Katatugi, Ves ure jeni knjižni fond je kaialoško obdelan v naše) n matičnem katalogu, la je lik ra ti tudi naš abecedni imenski in mestni katalog, V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fondi ki je prispel po leitt 195L Nekatere inštitutske biblioteke vodijo poleg tega za svoj priročni knjižni fond lastne kataloge, Za katalog inozemskih knjig pri jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke. Sproti tudi izdelujemo kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki bo na razpolago v čitalnici naše nove stavbe. Za ta katalog smo nadaljevali s popisom kataloških listkov1 starejših fondov. Mesečni seznami. Publiciramo jih v dveh serijah, posebej za knjige in posebej za periodiko- Tiskamo jih v ciklostiini tehniki v nakladi 120 izvodov icr pošiljamo v vednost članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter važnejšim ustanovam in knjižnicam v državi. Krediti. V začel ku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 4.000.000 din. Zaradi močnega porasta cen inozemske literature so nam bili dodeljeni dodatni kredtii v znesku 1.751,885 din. Vendar kljub temu nismo mogli zadostiti vsem potrebam, ki jih imajo naši inštituti. Skušali smo ohraniti komi-nuitelo periodik ter naročiti le tiste knjige, ki so res najbolj nujno potrebne. Ves dodeljeni kredit v znesku 5,751.885 din smo porabili, in siccr za nabavo knjig in revij 5,655.766 din, za nabavo knjigo v eškega materiala, pa 96.1119 din. Ker nam devizni dinarji za nakup inozemske literalurc niso bili posebej nakazani, smo morali vsa zadevna naročila izvrševati preko naših knjigarn in v okviru možnosti, ki jih one imajo. Zamena. \ preteklem letu smo navezali redile za menjal ne slike s 70 ustanovami (od tega z 61 v inozemstvu), Redno poslovanje pa smo prekinili s 53 ustanovami. Ob koncu leta jc bila naša redna zamenja I na mreža razširjena po državah vsega sveta in je ohsegala 1071 naslovov (889 v inozemstvu in 182 v SFRJ). V tem številu je upoštevanih 869 inozemskih in 180 domačih ustanov ter 20 inozemskih in 2 domača znanstvenika. Niso pa Upoštevane razne občasne knjižne zamenjave, niti zamenjave našega dubletnega fonda. Recenzija, Akademijske publikacije pošiljam« v occno ua 29 naslovov (od tcfîa 22 inozemskiti), Prejeli smo več ocen, ki so bile objavljene v raznih časopisih. Ekspedil. V preteklem leto smo razposlali 754-2 publikacij SAZU. od tega v zameno 4578, v daT 1865, v prodajo 1099. Stanje zaloge akademijskih publikacij 3t. decembra 1964 je znašalo 62,605. V založbi SAZU je doslej izšlo £30 publikacij. Od tega je 54 že razprodanih, od 28 pa imamo na razpolago le še manjšo zalogo. Pošle so zlasti starejše akademijske izdaje. Iz pogojevanje. Centralna biblioteka je izposojevala v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 184 bralcem, i i so našo biblioteko obiskali 2548-krat (1829-krat za izposojo na dom, 719-krat za izposojo v čitalnici). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici.................1.465 inšti tu takim bibliotekam.........9.708 na dom................6.368 medhihliotečna izposoja II biblioiekani V državi Î8 in 3 bibliotekam v inozemstvu..............4 skupaj ................ 17.563 Administracija. Delovodnik naše biblioteke je obsegal v preteklem letu 2336 številk. V zvezi s prodajo publikacij smo izstavili 455 računov v vrednosti 1.750.735 din, knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je v letu 1964 zvezala 584 knjig. Razen lega je broširala naše mesečne sezname 0 knjižili akoesiji in izvrševala tudi druga drla knjigoveškega značaja. Personalia. Število sistemiziranih mest v centralni biblioteki je vse leto ostalo neizpremenjeso: 2 bibliotekarja, 3 knjižničarji, 1 knjižničarski manipulant. Od konca januarja dalje imamo Še honorarnega knjižničarja s polnim delovnim časom. Poleg tegu imamo 3 Stalne honorarne uslužbenec s povprečnim skupnim delovnim časom 9 ur dnevno, Knjigoveske posle opravlja honorarni mojster knjigovez, Prav (ako smo opravljali tudi tisk mesečnih seznamov ter tehnično plut ekspedita akademijskih publikacij s honorarnimi močmi. Za kurirske posle smo imeli na razpolago akademijske pomožne uslužbence. V biblioteki akademijskih iiišiitiitov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle {razne pomožne kartoteke in iz-posojevaoje) njihovi uslužbenci. Od tega so le 4 iz knjižničarske stroke, ostali pa so administrativni, strokovni ali honorarni uslužbenci in opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela. PUBLIKACIJE Z A MENJAV A PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slooentke akademije znanosti in umetnosti o letu 1964 SPLOŠNE IZDAJ L Letopis 5Jo venske akademije imanoeti in umetnosti. Štirinajsta knjiga. t%3. (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani l'X)4. 144 str. S». 1600 iz v. 500 din. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Dela IS. inštitut za slovensko narodopisje j. Boris Orel: Bloške smuči. Vprašanje njihovega nastanka is razvoja. Ljubljana l%4. 1S4 + (II) str, | 8 tab. tOOO iz v. S". 1900 din. Dela 20. inštitut za slovenski jezik Ivan Tominec: Crnovršks dim-Uikt. Kratka monografija in slovar, Ljubljana 1%4, 266+111) str. 800 izv. ifltMJ din. Gradivo za narodopisje Slovencev t. Vinko Motlerntlorfer: Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana i964. 432 + (V) str. 8*. 1000 izv. 5000 din. Slovar slovenskega kajižuega jezika. Poskusni snopič. Ljublj&na 1964. 20 str. 2100 izv. 400 din. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE De!a (3. Inštitut za medicinske \ede 2. Vlado Wolf: Dezmalne di/ii-stoze. izviren očrt domačih primerov. Ljubljana 1%4. 125+(I) str. + 31 pril, 800 ijv. 3600 din. Dela 14. Institut za biologijo 5. Joutin Hadži; Raarvoj nmogoeeli carjev (¡Phylogenesis metazooruni;). Ljubljana 1%4. (lili 1-38? str. S51, S00 izv. din. Dela 1 ft. Inštitut za geografijo 6. In ion Meltk: Rast naših mest v mivi dobi. Ljubljana 1964. 272+ (III) str. + 2 zvd. S", 10(H) izv. 3100 din. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 22. Serija za glasbeno umetnost 22. Marjan Kozina: Izbrane pesmi za glas in klavir. Ljubljana 1964. 126 + fl) str. 4* 340 izv. 3600 din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1964 redno pošiljala * zameno akademijske publikacije Spodaj navedenim ustanovam: La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année 1964 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: JUGOSLAVIJA - YOUGOSLAVIE Banja Luka: Narodni muzej Beograd: Arheološki institut Srpake akademije nauka 1 umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Undverziteta Astro noi n sk a opse rv a to ri j a Astronomska sekeija Matematiikog instituta Srpske akademije nauka i umetnosti Biološki institut Društ v o matematikara i fi/ičara SR. Srbije h biografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej KtnoÎosko društvo Jugoslavije Geografski institut >Jovan Cvij-ic-Geološki institut Univerzrteta Grudevin^ki fakultet * last i tut društveni]) nauka institut za ispitivanje materija la Institut za nuklearne nauke »Boris Ttidrif^ Institut za zivititu bilja ju gos Imensko društvo za »toriju medicine, farmacije i veterinarstvu katedra za matematiku, Klekiroiehnifki institut Mašinski institut i Vladimir Famtakovski Srpske akademije nauka i umetnosti Matematiki institut " Ustanove, s katerimi smo vzpostavib zamene v letu i'Jtri, so označene z zvezdico (*), * Les Institutions avec lesquelles nous sommes entrés en relations d'échanges en sont marquées par un astérisque (*). — I46 -- Muzej grada Beograda Muzej primenjeue umetnosti Muzej šuninrstva i Ima Narodu.! 111 ee /.c j Pri rodu jafifci muzej srpski» zemlje Repabličkr zavrni za zaštitu prirode SR Srbije Sa vezni h t dr« meteii robčki zavod Sa vezni iitsiiiul za zaštiiu spomenika kulture Seminar za istorijui jugoslovanske književnosti Srpska akademija nauka i umetnost] Srpsko geografsko društvo Srpsko geološko društvo Srpsko lieiilisko društvo Srpsko lekursko društvo Snmarski fakultet Liniverzrtet&ka biblioteka iSvetozar Markov i t s Vojni muzej Jugoslovanske narodne armije J /,¡1 geološka, geofizičJsa i rudarska Uitraž.iv.anja SR Srbije Bitola: Naroden muzej Mu učno društvo Brežice: Potia.vski muzej Celje: Mohorjeva družba Celin je: Zavod 2a zašli tu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik: •DulurovaeiJa muzej. Arheološki odjel Historijski institut J ufiosla venske akademije znanosti i umjetnoeti Naiična biblioteka Jdrija: Mestni muzej IHdža .* *Gf»Jo6ki zfljvud u Sarajevu ki kitala. Naredili muzej Kotor: Pomorski ..... Kranj: Gorenjski muzej Ljubljana: Arheološki seminar Univerze 10* — 1+7 — Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški ves t n i k »Geograf ia Revno« Geološki zavoti SR Slovenije Gozdarski vestn i k Hidrometeorološki zavod SH Slovenije Institut T-n gozdno in ksno gosjiodarstvo Slovenije Mestni arhiv Narodna galtrija Narodni muzej Nuklearni inštitut »Jožef Štefani Planinska zveza Slovenije Pri rod os lov no druStVo Slovenska Matice Slovenski etnografski muzej Tehniški tnu-zoj Slovenije Urbanistični inštitut SR Slov enije Zavod SR Slovenije za statistiko Zavod za raziskav« materiala in konstrukcij Sil Slovenije Zavod za spomeniška varstvo SI! Slovenije Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev hi tehnikov Sli Slovenije Noti i Sad: Centralna biblioteka Filozofsko g: fakulteta Matica Srpska Vitfirodanski muzej Zavod za zaštAtu i naueno proučevanje spomenika kulture AP Vojvodine Nouo mesto: Studijska knjižnica Mirana Jarca Ohrid: Hidrobtoh»8ki zavod Naroden muzej Osijek: Muzej Slavonije fazifi; Narodni muzej Piran: Mestni muzej Portorož: Zavod za podvodna raziskovanja SR Slovenije Priština: Katedra za albanologiju Muzej Kosova i Metohlje Zavod za zaštim spomenika kulture Kosova i Mctohije Puta: Arheološki uiuz.ej Istre ''Društvo zn književnost i um jet nos t Rijekn: Ui¡storij¡ski arhiv "PotnOreki i povi.jeSnd muzej Ttooinj: Institut /a biolog ¡ju mora Jngoslavcnske akademije znanosti i unijetnosti Sarajevo: Biblioteka Prav nog fakulteta Biološki instituí Driii v iii a rli i \ S H Bosne i Hercegovine •Filozofski fakultet Geografsko društvo Ro^ne i Hercegovine Institut za higi jetrn i soeijalnu medicinn Institut za šumarstvo i (lrinii industriji! Islunako društvo Bosne i Hercegovine "k atedia za te tonili, Jilozois-ki fakultet Na učno društvo SR Boh ne i Hercegovine Poljopri vredno Gumarski fakultet Zavod /a ratarstv» Zemaijski muzej Zemaijski zavod za zašli tu spomenika kulture i pri rodnih rijet-koeti S H H osne i Hercegovine Skopje: Arheološki m uzej Biološki odjel Prirodno^matem atičkog fakulteta Centralen Za Vod za zaštitu vanje na kulinrnite SpomcnifiJ. i pri- rodnile retkosti vo Makedonija Ekonomski institut na SR Makedonija Etnološki muzej Geološki zavod Institut za geografija na Univerzitetot Institut za makedonski jazik Institut za matematika na Univerzi tet o t Institut xa nadomiina istorijs Katedra za isiori ja na kniževnosiitc na naríxlnite na SER J Medicinski fakultet Mu/ej^ko-konzervatorsko društvo na SR Makedonija Prirodonaufen muzej Seminar za is torija na Univerzi tetot Seminar za klasična fiklugija Somiiiiir za makedonski j azi k i literatura na Univerz i tc to ( šumarski institut na S H Makedonija Za v ud z,a ribarstvo na SR Makedonija Zenijodelsko-šumarski fakultet ra Un i verzi tet o t Split: Arheološki muzej Državna galerija umjetnina Ki 11 (igra Is k i muj Galerija MoŠtrovič Grailska biblioteka Ilidrogralski i tiHtifut J ngoslmi-nske ra t ne mornarice Histori'jftki arhiv « S]>[itu J nstitut za ocesunogTafifju i ribarstvo Konzervatorski Zavod za Dalmacija Muzej grada Splita Muzej hrvatskih arheoloških spomenika Pedagoška akademija Rajduičko sveučilište »Duro S ala j« Skofja Loka: Muzejsko društvo Süpt Naroden muzej Titograd: Geološki zavod C rac Gore istoriski institut Črne Gore Tuzla: \inzej is točne Bosne Vranje: Narodni muzej Vukovar: GraiLski muzej Zadar: Arheološki muzej Etnografski muzej Histori jski arhiv Institut Jugos.laveas.ke akademije znanosti i umjetnoBti Institut za liistorrjskc nauke Filozofsko® fakulteta Sveučilišiu u Zagrebu Zagreb: Arheološki muzej Botanífild zavod Prirodtwliiviiog fakulteta Svcucilištu Ur ušivo mateinatičara i fizičara Društva muzejskokonzervatomkih radníka SR Hrvatske Državni arhiv (¡eufi/i&ki zavod Svcučilišta Geografsko društvo Hrvalskc Geološkopaleoiitoloska' zbirka i laboratorij za krš ,5ugoslavenske akademije znanosti i nmjclnosti lihtorij.ski arlih Hislorij.ski institut Jngoslaieuske akademije znanosti i umjet-nosti Hrvatsko pri rodos lovno društvo Instila t Frangais *]n*í¡ítut za histwiju rodnifkog pokrcta Instrtut za u a rodim. umjetru>si J iLg^pslttvcnwka tikarJt iiiija znanosti í ínajetoostí Muzej grada Zagreba * Muze i zu u tnjetmost i obrt iNaaona misao — Društvo za unapredivaaje i širen je Davke Odsjdt za arheologiji). Filozofski fakultet Svmičilišta Otlsjck za lirvatsku poiijest. Filozofski fakultet Sveučilišta Odsjek zu povijesi mnjotnosti. Filozofski Faiknltet Sveučilišta Pavi j rs no društvo i I rvntske Speleoluáka sekcija Plani narskog društva JÍ.eijeziiicars: Sta rosi a venski institut Zarvód za geološka istraüvanja Znanstveni bilten EVROPA - K L1 HOPE /tarait (Suisse): Aargiuiische Naturfor®chei»de iiestrllschuft Aarhus (Da nem ark): *l?epartmenit of Geology — Aartutf University Statsbibtiotefcet A bordeen (Grande-Bretagne): Lnhcrs'itv Library AbertjHÍra¡f th (Gr¡ande-Üretagne): National Library of Wales Acireale (Italite): Biblioteca Zelanfen ilba-Iulio (Répuibliquc Pujiulairc Routnainc): Maaeul Regional .1 mer »foot i (Pa ys- Bas j: ftijiksííien.st voot liet OutdheMikundití Bodemonderzoek /Unxferdam (Pays-Ii¿i^); Archaeologiseh-historisch Instiiuut der Universiteit knninklijk Instiiuut viior de Tropen Konhiklijk Otidheidktinriig Genootscha.p Rijksjniiseum K.oainkl'ijke Noderlands-e Akedemie van WetCnschappeu Neder lands Gen'ootseh&p yoor ,Antliropofi>ffie Noderlaadsche En tomologische Vereeisigi ng Znoltkgiscli Museum Aquileia (lialie): Assoeiazionc Nazionale per Aquileia Athenai {Gri-ee): AkadSinia Ailii-uou American School of Classical Studies British School oF Arehaeotogy at Athens Deutsches arcfaaeologisehes Institut École h ra niaise d'Athènes Laboratoire de Géologie et rie Paléontologie de l'Université Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologique de Grèce Aoenchet [Suisse); * Association Pro Aventico Bad Godesberg bei Bonn (République fédérale de ï* Allemagne Oc tri dentale) : üe ti tsehe Forsch un f^sgem eineeha f t Bad Hornburg w, d. Höhe (République fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Sualbtirginttseittm Barcelona (Espagne) : xAfinidatk — Association Qtiimicos Miisco Arquoelogico Bari {Italie): ■VcCaifeinia Pu gliesc delle Scicnzc Busel {Suisse) : t ico£ rap 11 i seh -et 1i do Logis che Gese 11s eh a f I I liste tische und antiquarische Gesellschaft Natilrforscî icndc (ircscl I sch a f t Schweizerische GceeHsehaft Für Urgeschichte * Schwei zerfeebea Institut für Volkskunde Bautzen [République Démocratique Allemande): Stadtilm seil m. Natu rw ¡«senseha Iii ielie Abt ei lu ug Bei fort (France) : Société Bel for laine cfËmflilation Bergamo (Italie): Rildioteca Civica A, Mai Ber^eti (Norvège): Un ivers ite tsh i ! d ioleik et Berlin (République Démocratique Allemande): Deutsche Akademie der Wissenschaften füstitat für eleu Ische Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften i_. niversitäts-Bibliothek Berlin - Charloftenbnrg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Muséum ftir Vor- nnd I riihgeschidite Bern (Suisse) r AHgemeiae geen h i eh tforsc hende Gesclljíiiiufi liernÉchos hístoriscbes Muséum Ceographische Gesellschafi M ntuT Corse ! ¡en d e Cese Ils eh af t Besançon (France); Institut d'Archéologie de la Faculté ;les Lettres Institut de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon [iíatoTPieia (PuI:igme) : /a k lui! Batluaia Ssakôiv Polskdej Akadcaiii Nauk Btalyttok ( P alog i i e) : Muüeuin W Biulymstoku fi i r min gha m ( G rand e-B re t aigne) : Birmi ngtiam & Midlund Institute Blin dent ■ Oslo ( [Si ¡ i r vège! : Del Norske Geografske Sclskab Dtu Norčke Meteorologiske instituti Bologna (Italie); Istituto di Geología e Paleontologia délia Université di Bologna Museo Cívico Pente Vu ovo Editrice H an d y (France): •Office de la Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): G cog ra phi se bes Institut der Uttiverritfit Institut für Vor- uud Frühgcsehichtc der IJjiiv-BrsitSt Naturhistoriseher Verein der Rhein lande und Westfaleas Linivers-itats-Bibliolliek Verein von AI ter tu nrs fretin den im Rheinlande Bordeaux t Fraise) : Institut d'Etudes Slaves Bortltghera (Italie): Istituto Internationale di Studi Liguri Borok (URSS): Institut biologi i vodo h ra ni I i se A ka demi t Nauk SSSR Bratislava (République Socialiste Tchécoslovaque): Areheologicky seminar Füosofické fakulty FilfMofická fu k u lil a Un iver?.! t y Komcnského — Ügtredná knižnica Geografická k ni ¿nica Prírodovedecbej fakulty University Ko- memského Geologícky ústav Díonyza Stúra Prírodovedecká faknita üniverzity Komiaiskélio — Ohtredná kniz-nka Slovensfcá aikadémiu vied — Ostredná katiínica Slovenskó tecknícká kniznica SI ovenské mi nublé múzeum UrróveTiitná kniiiuca *Oatav arelo vej li tefütury a jazykov Skxveaskej akadémie vied Bremen (République Fedérale de l'Allcmagne Oceidentale): Mu sen ni Fiir Nal 11 r-. Vtiikcr- und Handehkunde Breadn (Italic): Ateneo di Stieuze. I.ettere ed Arla di Brescia Brno (Réfjublique Socialkte Tehécoslovaque): Arctaeologicky úntín Ceakoslovenské akademie ved Fi low ficta fakulta. Slwrník prací Matioe Moravsktí Moravskc museum Morayské mMseüni. Ethnograifické odul, • Moris vskc museum. Odd. pro diluvium "Pedagngirky instituí Prírodovededká fakulta University J. E.PnrifcynÉ S¡>eleologieky klub Lniversitni kníhovna Üslav pro ethnografii a folkloiistikA CeskoslovBnské akademie véd Brugg (Suisse): •GeseMscfcaft Pro Vindonpssa Bruxefíes (Belgique): Association des Consérvatela* d'Archives. de 1Sib]iotbeques et de Mtííées de Belgians Federation SpeléOlogtque de Belgique histitut Royal des Sciences Nature]les de Belgique Instituí Roya] dtr Patrímoine Artist ique, Section: Service des Fon i lies *K.[>ninkhjkc Academic voor WeteiLsehappen. Letteren en Schone K tins ten van BeSgie Koninklijke Vlaamse Academia voor Wetenschappen, Letteren en Sclionc Ku listen van Belgíe *Latoimis< fjea Muüées Romans d'Art et d'Histoiíe Service de Physique Nneléaire S ocié té Royale Belee d'Anthropologic et de Préhiírtotre Société Royale Zoologiqne de Belgique SpétéflNCluí) de Belgiqi» Bucurefti (RépubLique Populaire Roumaine); Asoeiatia slavistilor din República Populara Rominíi Biblioteca Academiei Repnblicii Populare Routine Biblioteca Céntrala de Stat a Republic!! Populare Rcmlnc Biblioteca Céntrala Un i venusta ra •Central de Documentíitc Stíinlifiea al Aeaíleinien Republicii Popular« Rmmíne Insfitutul de Arbeolugíe al Academiei RepuMieit Populare Romlue Inatitutu! lie Cercctiíri si ÍYoicciari Pisci cole Instila tul de (.Geologic si Geografie á! Acaderaiei líepubücji lepóla re Rumirie Ins ri tu tul de Istoria Artei al Academid Republicii Populare lio-mine lustitutul de Spcologie Emil G. Racavita al Academiei Republicii Populare Romíne instit 11 tul Geologic * Rev iie des I- ludes sud-est cruropéetimes So cié tatea de $tiíu{e I stance FiJologice din República Populara RominS. Societatea de ^tilinte Matúrale sí Googralie din Repnblka Populará Rom i na H uda pest (Hongrie): Hudapesti Torténeti Múzeum Fíild rajztu dom ó 11 y i Künyvtár 1 [ i arm üvészeti M úzeum Magyar Allaini Fbbttani íntézet Magyar Foldrajts Társaság Ktinyilára Magyar KoTszt- és Burlangkutsitó Társnlat Magyar Nemzeti Galéria Magyar Tudományos Afcadémía Kduyvtóra MagyaJt Tüdományos Akadémia Uégészeti kutató CsOpOítja Magyar Tudományos Akadémia Tfirténettudományi lístemete Néprajzi MázenjB Konyvtáru O rezagos Magyar Torténeti Múzeiim Grflzágoíi Miíemléki Felügyeloség Országos Szépuiiivészeti Múzeitm Ors/ágos I ei'niés/cil uibiiiijí ny¡ Múzeum Kiinyvtára Cambridge (Grand e- Breí a gne): Cambridge Philosophical Society Univereiity Library Cardiff (Grande-Biet agne): National Museum of Wales. Department of Archaeology Canteltana-Ctrofte (Italle): JstjtuiO Italiano di 5|>eleol(igiu Cat arda (It al ie); Fa cob á di bet le re e Filosofía CI: arlotteniund (I 11 em ark): Damn arks Geologiske ITndersogelsc C lermou i-Ferrand (F ra nee): liLstiiut de Geographic Cluj (République Populaire Roumaine): Acadi-iri ¡a Republioii Populare Routine — Fiiiala Cluj lustitutul de LiùgvisticS Mnstitutal de Speoïogie Emil Racovita Coimbra (Portugal) : Inistiiulo de Arqucohjgid Museu Zoologieo da Umi'versid.ade de Coimbra Sociedujiie Brotcriaua Cornu (Italie); H a ssegna S u el eolog i ca i i ali a na Société Archealogiea Cwnonse Cremona (Italie): Bihlioteca Go-vemativa di Cremona Debrecen (Hongrie): De ri Muieum Institut Archéologique de l'Université Den H elder (Pays-Bas): NederlfWiKïChe ÎJierkïrniitge Veroraiigirtg Dijon (France): Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités Spâéo-Clnfc de Dijon Dresden (République Démocratique Allemande): Bibliothck der Teiimischen Universitat Dresden Landesmuseum fiir Vorgesthiclite Saclisisehe Landeebibiiothek StastUches Museum fiir Minéralogie und Geologic Staadicbes Muséum ftir Tietànraoe Dublin (Irlande): Royal Dublin Society Royal Irish Acudemy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Grande-Bretagne) : Durham University Library Edinburgh (Graivcle-Bretagne) : Royal Society of Edinburgh [usenxtadi (Autriche): Bu rgenlandischcs Landes mus eu m Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Occidental^; Deutsche« Institut fiir merowingisch -karolin gis che Kunstfoi-schiiitf SlaTisches Seminar (1er Universitat Faenza (Hulie): Sooietà Toricelli an a di Sei en se e L et tere ferrara (llaliie): Aeeadêtnia del le Sclénze di Ferrara Intitulo Ferrarese di Paleontología Um ana Firenze {Italie) : Accadomia il ella Crnsca Accademia Toscan a di Science e lottere Ri vista di Se i onze Preistoriehe Foxsaiir/ (Italie): Biblioteca Cívica Frankfurt a. M. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Deutsches archäologisches Institut, ftömisdi-germanische Kommission S en ckeii borg i sehe naturforscliende Gesellschaft Freiburg i. Hr. {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : ^Geographisches Institut 1 der Universität Freiiburg i. Br. Geologisches Lmtdesamti , Institut für Dr- und Frühgeschichte der Universität Un iversi täts -B iL I i o i h ek GdaiUk (Pologne) : BI hl ío Ick a Polskiej A ka demi i Ñau k Ins t y tut Budovmictwa WíHlnego Polskíej Akadcmii Nnuk Iiis i y tut Morskí Gdansk — fFrxesgcx (Pologne): Biblioteca Wyzszej Szkoly Pedagogieznej Genèoe {Suisse): Archives Suisses d'Anthropologie Genérale Bibliothèque Publique et Universitaire Musée d'Art et d'Archéologie Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Sooiété Entomofogiqne de Genève Gen.ona (Italie): Aeradciniu Ligure di Seienze e Lettere fst it uto di Filología Claseica Ib il tuto di Gcologia Museo Cívico di S (orín Naturale ^Giaeomo D'Oria Geni (Belgique) : Komnklijke Vlaauise Académie voor Taal- en Letterkunde Seminaiie voor Archaeologie tïiessen (République Fédérale de l'Allemagne Oceidcnialo) : Geographisches Institut der Justus ¡.iehig-Unnershat U n iveirsi tats- Bibl iot h ek G la xgom (G ra nde-B ret agn e) : Tiie Gçological Society i>T Glasgow Göteborg (Suùdcj : Giiteliorgs Uni vers rte tshiblioteik Göttingen (RépuibHqae Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar fur Ur- tmd Frühgeschichte Slawisches Seminar der Universität Graz (Autriche): Historischer Verein für Steiermark fn*tftut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut fiir Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Institut für Mineralogie und technische Geologie LanidesTTi useum * Jim nneum t Seminar für slavische Philologie ifer Universität S tei iTwi-11 e r Burgen verein Steicr isches VoI ks k u u iteinu seu m Steiermärkische Laadesfoiibliothek am Joanne um Uni vers-ilatsbi blioihek Gren ob le ( F ran ce) : Société Scientifique du Dauphinc ii ton in gern i Pa y s -H as) : B iologiseh-A relia col ogi seil Instiluut der Rijksuni verbleit G y ör i Hong rie) : San tus Jâuos Müzenm G y u lit (Honignie) : Erkd l'erene Mnzenin ffnlfe a, d, S\j nie (République Démocratique Allemande): I andesmuseum fiir Vorgeschichte Uni'versitäts- und Landeshibliotliek Sachsen-Anhalt Hlâhtatt (Antriebe): Botanische Station Museum in Ha listalt Hamburg (République Fédérale de I*Allemagne Occidentale}: Geographi sein* Gesellschaft in Hamburg C jCoIagi selles S taa t s i n s i i 1111 Museum fiir hamhurgtsche Geschichte Museum fur Völkerkunde und VorHeaehichte Nut tiïVissenficli a Ft licher Verein in Hamburg Staats- und Universiläts-Bibliotheik Hannover (République Fédérale de rAllemagne Occidentale); *Deutsclie Qua rtärvereiiuigu ng Natu rbfertwische Gesellschaft H piff elber g (République Fédérale de 1" Allemagne Occidentale): Slavigcäies Institili der tlniveTBÜät limYererität&bibl i-eietas -bntank'a fennica »Vmiriuo Su om ata Inf» bääkäriscu ra Dnudcetm lS i umia Ia i nen Tiedeakatettria Suönnen Hyonteisiietecllinen Seura Sunmen Mllinaisniulstoylidistys Suomen Riista n hoito-sää tiüö Suomen Tiedesau ra Hradec Krèlovê (République StK^i«liste Tchécoslovaque): *Stitni îëdeeka knilmvna tu si (République Populaire Roumaine): Atademia RetmJïKoii Populäre (tontine — Filiale lasi institut ul dé Chimie Pelru Pont insjitiijiil Politehmii: "lHkfzeul de Is-torie a Moldoviet Miiyenl de Istorie Naturala tn n s bru cfc ( A111 rie he) : österreichische himiuirisiische GesellschaFl Istanbul (Turquie): Arkcolaji Miizcleri Kaiserslautern (République Fédérale de l'AHemapoe Occidentale): Pfälzische 1 a jidesgewerlseaTistalt Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne (Vridentale): Nat u rwisseusehaftlîcher Verein Kïtiotoice (Pologne): *Ril>lioteka Panstwowef Wyiszej Szkoiy Muzycznej élit s k i Instytut N a ukoW y Kiel (République Fétiérale de l'Allèmaçne Occident mie): Bibliothek des Instituts für Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der pniversität Institut fiir Urgeschichte der Universität Universi tais-Bibliothek Aieti (L'RSS); Ueržavna publiiéna biblioteka Akivdemii nauk URSR Deržavna respublikuns'ka biblioteka URSR im, KPRS K lagert furi (Autriche): Gtsohichtsvemn für Kärnten Kübenh aort (Daniemait) : Renan ist Cerrtra 1 bifclitofcek Damimarks Institut for InieriiatiuibÍLqne Si ni alible Tfehéeoslovaque).: Sevtsroceíiké m usen ni Liége (Belgique): Uaiversite de Liege Linz (Antríetie): Christlíche Kinisiblatter *Jnstiihit fflr Lamdeskimide ion Oberñsterreích Gberosterieáehisches Landesmuseu 111 Stadtmuseum tiptoDsky )tikulái (Réjiublíque Socialista Tehéeos lo vaque): Miizeuiu Skrveítského krasii Lisboa (Portugal): Insiiíiito de Zoología Musen e Labora tórtío Mineralógica e Geológico Senteos Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sooiedade Portuguesa de Cíéndas Maturuis l.ádz [PologncO: B ib lio tek a Un i tvers y lee k a Muzeum Areheologíczne i Etnog rali cea» Polskic Tüm arzystwo Ludoznavrcze Zaklud Archeologii Pokki fnstyluiu H.istorii KnJtury Materitilnej Fojskiej Akademii Nauk London (Grainde-B re tagne): Britisb Institute of Aichaeology at Ankara *Biitisti Muscmn. Department ot Printed Bt>okn Britísh Musen ni- General Lili ra ry De(>aa*tment of Saca ti fie and Industrial ReseareL C.ieolofrisls* Assoí-iutiim Instituto c)T Arcbaeology J oi (ir Libra ry of the Helenic and Román Societitss Linaeam Society uf London London and MiddJesseX A re ha eolítica) Society II Letapís -- 161 National Central Lili rar y Royal Aiilhropnlogical Institute Royal Geographica! Society Royal Institution of Grcat Erl tain Schoo 1 of Slavonic and Ea-st European S tu (ti es Victoria & Albert Museum Lûuoain (Belgique) ; Centre International! de Dialectologie Générale Institut de Géographie Lublin (Pologne): liihlioteks Uni wersvletka K, U. L. IJniwersytçi Marli Curie-Sklodotvskiej Land (Suède): Slaviska Institutionen vid Lunds Univcrsitet U ni versile ts b i b I kj teket Luxembourg (Laxembourg) : Société des Naturalistes Luxembourgeois Luzern (Suisse} s Nn tu r forschende Gesell s choit L'ooo (LRSS): •Biblititefka L'vivskogo geolcgiénego tovarystva Institut cibàcesivejinyh nauk Akademii nauk USSU •Institut suspifnyh nauk. VkJdil Hrheologii Xaucnaja hihlioteka 1/vovskogo gosudarstïennogo université ta im. Iv. Franko Lyon (France) : Documents Scientifiques Berliet Société Géographique Lyon. Institut des Études Rhodaniennes Société Limiécniie de Lyon Madrid (Espagne): Consejo Superior de lui ves ligaciones Científicas Instituto Español de Arqaeelogia Rua I Academia. Española Seminario de Historia Primitiva Haideburg (République Démocratique Allemande): Kulturhistorisches Museum Mainz (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rom is eh-germanisches Zen i r a Im u seul n Staatliches Amt für Vor- und Frühgeschichte W a n ehester (Gra nd e-Eretagn e) : Manchester Geographical Society MarburgiLahn [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Institat fiir mitteleuropäische VoHcsfortchung-L ni vers i 1 a is - liib ! io t hek Vo rgešchich tliches Seminar der Universität Westdeutsche Bibliothek Marseille (France} : Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marsctlle Muséum d'Histoire Naturelle Marlin (République Socialiste Tchécoslovaque) : Matica Slovenska Slovenske narodne mûzeum *SloveiLské nârodné muzcum — Närotlojnsny odbor Metz (Fiance): Académie Nationale de Met?. Milano (Italie) ; Isti tuto Lombardo di Scianze e Lettcrc Univers!Ii Cattolica del Saçno Caore Université degti Studi Minsk (URSS): Akademija navuk BSSR Institut energetiki Àkademii navuk BSSR Institut teplo- i massoobmena Akademii iiavnk BS Sli Möns (Belgique): Cercle Archéologique de Möns Mitskoa (URSS): Biblioteka Instituta istoriî estestvozoanija i tehniki Akademii nauk SSSR Fundament taFnaja biblioteka obsëestvcnnyh nauk Akademii nauk SSSR Ckisudarstveno&ja: biblioteka SSSR itncui V. L Lenina Gos uda rs t ven na j a publičnaja istoričeskaja biblioteka RSFSR Institut natîinoj informacii Akiidcimi nauk SSSR M i k rofaunističcskaj a 1 abora torija Moskovski j institut himičeskogo mašinostroenija \Taučnaja biblioteka Moskovskogo a ni vera teta VscKojiL/naja gosudarstvennaja biblioteki inostrannoj literatur y München (République Fédérale de rAHemajme Occidentale); Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatssammlung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt Fnsiitut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische und slnvische Philologie der Universität Sü dosten topa gese II schalt ii* — i63 — S iidost-Institut Zen ira I ¡nsiitui fiir Kunatgeschichte Zoologische Staatssainmlung Miinster i. Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Laadfcsmuaeum fiir Naturkunde Nancy (France) : Académie de Stanislas Nantex (France): Ker Arvor « Société dés Sciences Naturelle* fie l'Ouest tie la France Napoii (Italie) : rsiitutodi Filolagrâ Slwva Société Nationale di Sedenze, Lcttcre ed Arti N'euciiàtel (Suisse); Société Neuchâteloise des Sciences Naturelles Newcastle upon Tyne (Grande-Bretagne): *Tlie University Library .Vice (France): Association des Naturalistes de Nice cl des Alpes Maritimes Nij m egen {F a y s - Bas} ; Bfbt.iotheok der R. K. Univcrsiteit NUra-ffrad (République Sneialiisle Tehéeuiicnr&qae): Arehwiogieky ûstav Slovene ké a ka demie vied N timber g (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Gcrmaaifiches Xationnl-Museum Xa lu rliis ioriselic Gcscllscliaft Wirtschafts- und SozialgeograplLisches Institut der Friedrieft-A1 c x.a n der- Un i ve rsi ta 1 Nt/iregyh âzi [Hongrie) : Jtîsa And ras Miizeum Oeirat (Portugal) : Centra de Esmdos de Elnolngia Peninsular Offenbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliotliek ties Deutschen Wettwdicnstea Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaque): Histoiieky ûstav \ ysoké skoly pcdagogieké *K.atedra historié Knahoviii si redis ko ttCitelskycli faknlt University Palac-kého Stâtni védeckâ knibovna Vlastii iday iistav — 1éi4 — Ohztyn (Pologne): Muzeum. Mazurskie w Olsztynie Opuua (République Socialiste Tchécoslovaque) : Slozské museum Slezsky listai — Ceskosîovenskâ akademie vM Oroxhàzn ( H ong r ie): Szànto K ova es Mizeum Oslo (Norvège) : The Faculty of Mathematics and Sciences Norsk Folkcmuseum UniversiIcfels Oldsaksamlitig Oxford {Grande-Bretagne) : Ashinolciiii Museum Rodlekui Library Taylor Institution Padona (Italie): Accademia Patavina di Seienze. Leltere ed Arli istitnto di Antropologia Istitnto dli Filologia Slava Istitnto di Gcografia ddl'Universita Istitnto di Geologia dcll'Lniversiià Sopriutcudenza alie Aiitiehltà delle Venczie Trâdizioni Palermo (Italie): Accademia di Scienze, Lettere ed Arti Pamplona (Espagne) : Museo de Navarra Paris (France): Académie des Inscriptions et Belles-Lettrés Académie (tes Sciences * Ann aies de l'Université de Pairs Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque Nationale t'entre National de la Recherche Scientifique Comité National Français de Géodésie el (le Géophysique institut d£ttt(ias Slaves Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de MicropakVoiilologie Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Société Spéléologique de France Union Géodésique et Géophysique Internationale PttDiíi í I liilie): Athenaeum Is Ututo di Geología dellUniversiti Soc.ieta Pavese di Storia Patrio Pécí ÍHongrie): Janus Pannonius Müzeum Pisa (I ta lie): Soeieta Fosearía delle Seienre Natural i Studii Classiíct e Oriental i. Université di Pisa Plopdio (Bulgaria): Naroden arheologičeski muzej *VisS pedagogifeski institut po pri rodom a tem a ti fcski te nauki Ponfenedra (Esipagne): Museo de Pontevedra Pórto (Portugal); Facnldade de Ciencias Poznan (Polola): *Bih!ioteka Gtówiia Uniwcrsytetu ini, Ada ai a Míckiewicza Instytut Zachodni Muréum Areheologiczne Poznaúskie Towarzysiwu Frzyjaeióf Nauk Prz egl nd A nt r opologí ezn v iPrzyroda Polski Zachodniej« > Sla vi a antiqua« >3tadia lógica« Praíi.a (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologicky Ústav Cestos loveaské akademie ved Archiva i sprava Ceskos lo venská .^polečnos t entomologická Ceskos lo venské akademie v6d Cesknsloven-ská spol oí nos t zemepisná . Filoso fická fakulta University Ka rio v y Ceofyaíkální ústav Ceskoslovenské akademie véd Historioky ústav Cestos lovenskc akademie véd Kabinet jiro sta d ta fecká, fímskA a latinska Ceskoslovemké akademie ved Katedru chemie a zkonšeni pe t ra v in Krasova sekce Pfirodovčdcekeho sboru Spnlečnosti Národnílio musca Materna t.ick y ústav Coflko«'oveoské a kar! enríe véd Narodni museum Národní museum — íintoinoiogieké odd6)euí Publikariii kornise, Pri rodo vedecká fakulta University Karlovy — biolugie Slovanska knihovna Universitní knihovna Üstav déjín socialistíekych zeitií *Ústav pro thot>rii u déjiny mučni Ustfftdni lista v geolofçieky Zá kl tulru k ni hov na Ceskoslovcaské akademie véd Prûhonice u Prahy (République Socialiste Tchécoslovaque) : Botailickf lisia v íeskoslovenské akademie véd Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum der Stadt Regensburg Rennes (Framce): OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Rey k javit ( Î.s I u i idt>) ; Iti (Iii isleiizka fornleifafjelag Riga (URSS): L ahijas PS It /.inütnu Akademija Koma (Italie): Accademia [V a z ion ale dei I,in ce i Accademia Polacca "Belgisch Historisch Instila ut te Rome •British School ai Rome Consiglio Naziouale del le Ricerche iba Ricerea SeientiTicat lícole Française de Rome 1 s tita to (fi Archcotogia del l'Université Ist i tu tu di Filología Slava dellUniversità Istituto di Ceologia e Paleontología "Istituto di Studi Komami Is ti tu to Nazionale di Archeología e S torio dell'Arte Museo Nazínnule Preistorjco ed Etnográfico iLuigi Pigorinií Pontificia Accademia Romano di Arcbeologia Servízio Geologi eo d'Italia Societii Geográfica Italiana So raet à Geologi ca I ta Ii an u Rostock (Républií|iie Démocratique Allemande) : U n i vers i tä ts h i bHo t liek Rooereto (Italie') : Accademia degli Agía ti di Scienzc, Let tere ed Ar t i Saarbrücken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saar landes Universität des 5a arlan d es Samt-Germain-en-Laye (France) : * Musée des Antiquités Nationales Salamanca (Espagne) : Seminario da Arqueología Sarcelle* (France): Société Seien Ii fique ševčenko Saoignano sul Rubicone (Italie): Rubi coni a Accademia de i Filnpntridi Schaff hausen (Suisse) : Naturforschende Gesellschaft Schleimig (République Fédérale -de V Allemagne Occidentale): Sch 1 es wrg-liol steinist h es Landes muséum für Vor- und Frühgeschichte Schwäbisch Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Historischer Verein für wiirttembergisch Franken Seckau bei Knittelfeld (An t riche): Abtei Se t fie if rraride- Bretagne): British Spel en I off ica l Association Seuil la ( lis p ag n e) : Museo Arqueolögico Provincial Slebeldingen (République Fédérale de L'Allemagne Occidentale): *V'itrs Siewa (Italie): Accademia Musicale Gutfianii Sini-Niklaasdl aas ( Bel gitjue) : Ou d heidkundige K ring mu Waas] an d Siracus« (Italie): Soc-ietà Siracusana d i Storia Patria Sofija ( B h Iga rie) : Akademi ja n:i seiskostopanskite nauki Buigartka akademija na nauki te Narodna biblioteka ^Kiril i Melodij Vi i h ikotuimičeski ins t itn i »Kari Marks« Sopran (Hongrie): Liszt Fereiie Müzeum Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische La.iidcsliihliolliek S toc k h olm (S uéd e) : Klingt iga Biblioteket Kungl. VetenskapsakademienB liibliolek Kungl. Vittcrhcts Historié och Aniikviletsakademiens Bibliotek Slaviska Institutionen S venska Sällskapet feiété Préhistariqúe di1 J'Anége Tarragon a (Ksp egne); Real Sociedad Arqueológica Tarraconense T at ran ska J.umnica (Répuhlique Social ¡ate Tchécoslovaquel; Sprava TatranskélHi uúrialnélin parku Then sil lor i ike (G rece): Aristoteleson Panepistemion Thessalooikfo Tilff (Belffique); Institut Archéolcgique Liégeoin TimifO&ra (République Popula ire Roiunaiuc): Academia Uepublieii Populare Romine — Raza de Cercetari ¡jitimtifice Universiiatea din Timisoara Viraría (A Rumie): Biblioteka ShkenCoré Tontú (Po logue): Biblioteka Glow na L-iirwersvteta M i kola j a Koperniku Muzeum ¡Etnográfica ne — I6V — *Muzeum Okrçgowe w Tor uni u Polskie Towanzystwo Filozoiiczne Tovtarzyslwo Naakoive Toulon (France}: Académie du Var Toulon se (France): Bibliothèque Universitaire Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Société Méridionale de Spéologic et de Préhistoire Trier [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rheinisches Landesmuseum Trieste (Italie): ^Biblioteca del Popolo Gruppo Grotte »Carlo Hebel jakt Isti.íuto Botánico dcHUnivcrsiià Istitulo di Geografía deH'Universitá Musco Cívico di Storia ed Arte Museo Cívico di Storia Naturale Società Adriatiea di Scienze Società Alpina del le Giutie ïTriestei Univers!là degii Stndi di Trieste Tromsn (Norvège): Tronis» Museum Trendh e im (No rvège} : TM Kgi Norske Vidensksbers Selskabs Bibliotek Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: internat km aie Zeitschriftenschau fiir Bibeiwiatieuschaft und GTen/.-[íebiete Turnan (République Sodafete Tchécoslovaque); Yyzkumny ústav mono k ri s tal ü Tutzing bei München [République Fédérale de l'A llcinagíie Occidentale) : Museum Georg Frey Udine (Etalite) : Depula'zione di Storia Patria per il l'riuli Sneietà Alpina Friulana Società Filológica Firnîanta »G. I. AbcoïU Umeà (Suôdei): V e teask a p I iga, bi bl ioteket Uppsttla (Suède): Uni versiltetEbiblioteket Vaduz {Liechtenstein): Historischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Fspagne): Servicw de lnveätigudän Prehistörico F»res«? (Italie): Mitsei Civici Varna (Bnlgarie): Naroden arheologiceski muzej Venezia (Itaiie): Isliliuo Venete ili Seien ze, LeLtere ed Ar L i Museo Oivico d i Storia Naturale Verona (Itulie): Musoo Civtco di Storia Naturale Vilnius (LRSS): Lieiuvos TSR Mokslu Akademija Warszanfä (Polog-nc): Acta microbiologica paloniCa Biblioteka Tiniwersyteek» Instytut liadaii Laterackich Polskiej Akaifemii Nauk InstytuL Biologi i Doswi adczalnej im. M. Neackiego Polskiej Aka-demii Nauk Instytut Cli cm i i Fizycznej Polskiej Akademii Nauk Instytut GeogTafii Polskiej Akademii Nauk InsiytuL Historii Kultury Matertalnej Polskiej Akudemii Nauk Ine ty tut Podata wowych Problemöv Techniki Instytut Zoologiczuy Polskiej Akademii Nauk .M h/emu Narodowe w Warszawie M uze lim Ziemi Polskiej Akademii Nauk *Ošr Sla via Orientalist Sc-uiinariuni Slawistycznc. Uniweisytet Warszawski Zaklad Nauk Gtt>kigicznych Polskiej Akadeniii Nauk Zaklad Paleozoologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad ParazytologiJi Polskia; Akademii Nauk Weimar (R¿publique Dcmoeratiquc Allcnuiu.de): Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens Welt (Aniridie!; Museal verein Wels Wien (Autriehe): Anthropologische Gesellschaft BundesoenkniaJamt Geographisch« Institut der Hbchsehule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft in Wien Historisches Museum der Stadt Wien Institut für osteuropäische Geschichte und Sii¿Ostforschung der Universität Institut fiir Slnvische Philologie und Altertumskunde K uik [historisches Institut der Universität Wien Naturhistorisches M useu ui Niederos terrei eh isc he Landesbibliothek österreichische Akademie der Wissenschaften österreichische geographische Gesellschaft ÖS ter reiehi sehe National bibliothek Österreichisches Archäologisches Inet i t tri österreichisches Musen in für angewandte Kunst S|jeläologische» Institut Urgeschiclitlicbes Institut Verbautl Österreichischer Höhlenforscher Zoologieeh-btrtanŠBohe Gesellschaft Wiesbaden (Repübükjue f öderale de l Allemagne Örcidenrtaje): Hessisches Landesamt fiir Bodcnforschung Wroclam (Pologne); Biblioteka Uniwenytecka Instytul Historii Knltury Maleriainej Katedra Archeologii lJolski Muzeum Etnograficzne Mummt Slqskie l'olskie Towarzystwo Ludoznancze Pokkje rowarzystwo Zoologiczne Polski Zwiqzek Entcmologiczay Wroctuwskie fowarxystwo Mihwnikow Historii Wroclssiskie lowarzysiwo Naukowe Zu klad Antropologi* •Zaklad Narodowy im, Ossodinskich Wiiržburg (Etepubliquc lederale de i'Ailemuigne Occideatale): * Geographisch es lasti tat der Universität Würzburg Universitätsbibliothek Zürich (SU:issei: Bibliothek tler Eidgenössischen Technischen Hochschule Geobotanik dies Forschungsinstitut fttibel Naturforschende GeseHschaft Schweizerisches Landesmnseum AM ERIK A - AMKRJQUE Albany (Etats-Unisr): New York Slate Library A lb u ijuercfu e (fit ttts-Unis); University of New Mexico I jib ra ry Ann Arbor (Étets-Unis): University Library Antofagasia (Chili): * Universidad del Norte Baltimore (Fiats-Unis): Johns Hopkins University Library Berkeley (Etui*-Urns): University of California Library Bloomín^tofi (États-Uoio): The Slavic and East European Journal Bogotá (Colombio): Acadtania Colom hiana Acadetnia Colombiana de Ciencias Rxaetsn. Físicas y Nut uro les * Academia Colombiana de Historia Centro i Su ¡pudor ( Sal ^ ad o r j : *Mitseo Nacional »Da vid J. Guarnan San ta Barbara (Étuis-Unis) : Ilistoricnl Abstraéis îaii/a Ciara (Cuba): Universidad Central de Las Villas Santiago (Chili) : * Biblioteca Central de Ja Universidad de {'hile Masíllalo de Biología »Juan Noei Instituto de Geografía -Sao Paulo (Brésil): *Deç>artainenito de Zoolugia da Secret aria da Agriculture Depar lament o do Arquivo do Es ta do *Faeuldade de Fiiowfia, Ciéncias e LetrsS da Unrversidede de Sâo Paulo Muse» Pauliata .Seattle (États-Unis): University of Washington Library St. A n.drvms (C "a n a da) : Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Trujilto (Pérou} : 'Institute Liber tad or Ru mon Caslilla v Centro Bolivariauo del Peril Tux fia Gutierrez (Mexique): "fïis-ii tu to de Cieucias y Artes de Chiapas Uni ners it y (Etats -Unis): Geological Survey of Alabama Urban* (États-Unis): University of Illinois Libraryr Vancouver (Canada): University of British Columbia Library Vedado Hub ana (Cuba): * I nst it il to Ouibftno de Recurs os Minérales Washington (États-Unis) : Library, National Academy af Sciences. National Research Council I ibrary of Congress Meteorological Abstracts and Bibliography National Bureau of Standards National Library of Medicine Slovenian Studies Circle United States Geological Survey United States \utional Museum. Smithsonian Institution AZIjA - ASIE Alma-Ata (URSS): Encigetika I us tit U ty Kazak SSR Gylym Akadeniijasynyn Oblasinaja biblioteka Ankara (Turquie): Tiirk Dil Kiirnmu Ttlrk Ta rill Kuruniii Asgabat (U liSS) : Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy Baghdad (Irak): Faculty of Medicine Iraq Museum Library Baku (URSS): A/iirbajfan SSR Elmlar Akademijasynyri Estestven no-is toriieskij muzej îin. C. Zarbadi Btmgalore (lode): Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Calcutta ilndc) : Asiatic Society Zoological Survey of India Damascus (Syrie) : Arab Academy Duïanbe (URSS): Akademijai Fan hoi RSS Todzikiston ETVoan (URSS): Gitouthjoiiimeri Akademia Frunze (UBSS): Kyrgyz SSR Ilimrier Akademijasynyn Rorbordnk Ilimij Kitcp kanasy Fukuoka [Ja pon) : Kyushu Daiguku Ri-Gakubn Haifa (Israel) : Israel Institute of Technology Hiroshima (Japon): Hiroshima Botanical Club Hué (Viêt-nam): Laboratoire de Géologie Irkutsk (URSS): Naui.najti hibliotcka pri Irkiitskom Gosudarstvennoni universi te te Jérusalem ¡Israel): L'Académie Israélienne dcH Sciences et des Lettres Department of Antiquities Jewish National am! University Library Kefur-Mn litl (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto (Japon): Phytogcographica! Sooieiy Lahore (Pakistan): Pakistan Association for tlie Advancement of Science Madras (Inde): Academy of Tamil Culture Government Museum Nagoya (japon); •Nanifan University Library Nicosia (Cyprus): Department of Antiquities Etaireia Kypriakon Spud on Oita (Japon): *Facuite des Sciences et des Arts Peking [Chine); The Library »