113102 i/ v PSaPOMO^HIK Goveji shivini v ’ hushni holesni pomagati, in ji shivlenje ■ ohraniti. l^fak ve, kako shaloftno je, zlie kmet ob sbivino pride, ker je sbivina njegovo nar vezhi premoshcnje, in bres »hivine ne more polja obdelati, ne gnojiti, in nizhperredili. Pa ravno ta ne Prezira je v’nafhih zliafih marfkteriga krnela sadela; tudi po nafhih de- shelah je prifhla kusbna bolesen med sbivino, in po nekterih fofefkah vfo shivina pobrala. Shivinfka kuga, odktere fe tukejgovori, je tifta bolesin goveje shivine, ktera fe po tih le navadnih snamnjih kashe: Sazhne fe po navadi s’globokim kakor votlim kafhljam, shivino rnras in vro- zhina fpreletje, vfa le trefe, s’ sobmi fhkriplje, shaloftna ftoji, ali pa tudi divja. Oziri ima fville, rudezhc in folsne; jefti fe ji ne ljubi, vode ne more poshirati, no¬ ge prav bliso vkup pod fe poftavlja in s’ sadnjimi prav vifoko ftoji. Is gobza ji fmerdezhe fline teko; od sazhetka je saperta, potem pa hudo grishova in fmerdljiva, vzhafi kervava voda gre od nje. Kosha je vfa fuha, de fe sdi, kakor de bi fhume- la, zhe fe s’ roko po nji potegne, dlaka po konza ftoji. Y’ fedmih dneh po navadi popolnama omaga in pade. Kdor ima s d ra v o shivino, naj nar pcrvo varje in pa fkerbno naj varje, de nje¬ gova shivina ne bo vkup sahajala s’drugo shivino, ktera ni prav sdrava. Shivinfka kushna nalesliva bolesin fe rafhirja od shivine do sbivine. t Slie tako sdravo shvinzhe, zhe na pafhi s’bolnim vkup pride, bolesin nalese. Zhe fe sdrava shivina shene na tifte kraje, kjer je malo popred bolna shivina hodila, fe bolesin pre¬ sej nalese. Kjer je kaj poklaje, gnoja, fzavnize, fline, ali kaj drusiga taziga od bolne shivine oftalo, zhe pride poduhat sdrava shivina, she bolesen nalese. Shvinfka kushna bolesin fe tudi satrofi s’mefam, s’koshami, tudi s’ fuknjeno obleko, $’koshuhovno ta¬ kih ljudi, kteri fo okoli bolne shivine hodili, in fe nifo po tem prezej preblekli. Na vfe to je treba dobro pasiti, kdor hozhe shivino naleslivih bolesin obvarvath. Kako fe she bolni shivini pomaga l Zefarfka Vifokoft veliki vojvoda prinz Jan c s, brat ranziga zefarja Franza^ kteri imajo veliko fkerb knietam pomagati, fo poflali is nemfhkiga Gradza zefarfki kraljevi drushbi kmetijftva na Krajnfkim v’Ljublanopopif, kako fe shivini v’ kushni ho- lpsni pomaga. Nekak fkufhen fvetovavcz deshelniga gofpodarftva na PrajsovfkimThaer po imenu, je prefvitlimu prinzu ta perpomozliik rasodel s’pifmam, kleiuga je pifal is Meglina bliso Berlina na prajsovfkim na fvetiga Matevsha dan 1837. Y’tem pifanji Thaer tako pove: V’semljo fe sakoplje tak kotel, kakor fe shganje v’njem kuha. Na ftrani fe fko- pa tako globoka jama, de fe samor^e pod kotlarn,kuriti. Kotel fe potem s’vodo napolni, in pokrije s’ dilo polno lukniz. Kader voda sazhne vreti in foparza per luknizah kvifh- lo puhteti, fe bolno sbivinzhe ravno nad kotlarn vftavi, de mu foparza v’trebuh hiit. Med tem ko bolno sbivinzhe nad kotlarn ftoji, femore s’veliko rjuho, tako de na obeh ftraneh do tal feshe, odeti, de fe prav dobro fpoti. Spoteno sbivinzhe fe more potem v’gorko fhtalo poftaviti, de fe ne prehladi, pofebno vetra in mrasa ga varvaii. Zhe je treba, fe bolna shivina vezhkrat nad kotel poftavi in fpoti. Kader fe bolno sbivinzhe sadofti fpoti, ga morejo s’ flamnatimi fvitki tako dolgo po vfimshivotu derg- niti, de fe vefpofufhi, in med tem fe mu rehka obloja s’ otrobmi, v’ktero fe prar malo shganrga vina vlije, jefti ponudi. Kdor bo v’ kuslini shivinfki bolesni s’ bolno shivino fkerbno tako ravnal, jih bo ismed defelih bolnih gotovo devet otcl in jim shivlenje ohranil. k Janes Zlegicr, Fajmofhtcr v’ Vifimigori, foud z. t, driasLbe » kmetijftra na Krajnfkim.