THE OLDEST AND MOS~ POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slove nian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Ste v. (No.) 16. CHICAGO, ILL., SREDA, 25. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 25, 1928. LETNIK XXXVIL zed. drž. nočejo ogled uhov okrog svojih utrjenih postojank, kar so dale razumeti na konferenci v havani. — načrt za železniško progo med chicago in patagonio. Havana, Kuba. — Med delegati Zed. drž. in zastopniki sosednih ameriških republik je prišlo na konferenci v Ha-vani do prvepra nesporazuma vsled tega. ker so delegati ZecL drž. zahtevali, naj se sprejme njihov predlog, po katerem bi ne bilo dovoljeno inozemskim letalcem krožiti nad panamskim prekopom, nad mornariško bazo v Guantana-mo na Kubi in nad drugimi u-trj enimi postojankami Zed. drž. To pa vsled tega Zed. drž. ne dovolijo, ker nočejo, da bi letalci drugih narodov vohunili nad njihovimi utrdbami. Zed. drž. nameravajo predpisati črto za letalce, po kateri smejo letati. To pa seveda ni po volji delegatom ostalih a-meriških republik, vsled česar je prišlo med delegati Zed. drž. in ostalih republik do prve praske na panameriški konferenci. Nemški kapitalisti nameravaj-) ustanoviti zračno službo preko panamskega prekopa s postajališčem v panamski republiki. Panamska vlada pa do-zdaj še ni dala dovoljenja za postajališče. Zed. drž. so mnenja, da bi bilo nespametno, če bi dopustile, d S. bi inozemski letalci poljubno letali nad panamskim prekopom, ker s tem bi si ogledali utrdbe in v slučaju vojne bi jim to koristilo, ker bi jim bilo natanko znano o položaju utrdb in bi nanie lahko metali bombe. Zed. drž. morajo biti oprezne in vse storiti, kar je potrebno za obrambo prekopa. Panamski prekop je Zdru- 'ne države še bolj dvignil kot svetovno silo. Poprej popolnoma zapuščene in močvirnate pokrajine so Američani v nekaj letih izpremenili v bogato in cvetoče. Na konferenci se govori tudi o načrtu za železniško progo med Chicago in Patagonio. Ta načrt, kakor je velikega pomena, je pa tudi težko izvedljiv in bo vzelo mnogo let, predno se bo realiziral. ZA OJAČENJE MORNARICE. Militaristi v Zed. drž. so na delu, da bi ojačili mornarico; hočejo imeti najmočnejšo na svetu. — Davkoplačevavci naj se dvignejo in protestirajo. Washington, D. c. — V vsaki državi so poleg pacifistov, tudi militaristi. Prvi so proti vojni, ki je največje gorje na svetu, drugi pa za vojno, iz katere si polnijo mošnjičke. Tako tudi v Zed. drž. imajo veliko besedo slednji. So pa i tudi taki, ki jim nasprotujejo. Eden teh je senator W. E. Bo-rnh. Borah svari davkoplače-vavce, naj bodo oprezni in naj protestirajo proti zahtevi mili-taristov. Borah obsoja mornariški gradbeni program, kot izzivanje na vojno. Davkoplačevavci naj zdaj dvignejo svoj glas. ker na njihova ramena bo prišlo najtežje breme. Novi mornariški gradbeni program je tak, če bi se realiziral bi imele Zed. drž. največjo mornarico na svetu. To pa bi bilo izzivanje na vojno. K temu pristavlja Borah tudi to, da bi bilo takoj, ko bi se z delom pričelo, treba v roke vzeti bilijon dolarjev. Ojače-nje mornarice bi po novem programu ne bilo le za obrambo dežele, temveč za pripravljanje na vojno. Militaristi, da bi dosegli svoj namen, pravijo, da ni le vojna neizogibna, temveč, da ni daleč čas, ko bo izbruhnila, namreč z Vel. Britanijo. Jasno je, da bo Anglija tudi pričela oja-čevati svojo mornarico, ne pa, da bi mislila na razorožitev. -o- 3ivši bolgarski .kralj potuje v juž. ameriko. Montevideo, Uruguay. — Bivši bolgarski kralj Ferdinand, je v nedeljo prispel semkaj s parnikom Sierra Morena. Ferdinand potuje v Buenos Aires, kjer bo na počitnicah. — Youngstown, O. — Umrl je v 71 letu svoje starosti Robert Bentley, bivši predsednik od Ohio Iron & Steel kompa-nije. Bolehal je le malo časa. — Ionia, Mich. — Elmer Sweeney, Grand Rapids, pri katerem so našli steklenico žganja, je bil obsojen na leto dni ječe. BOJI V MEHIKI; 14 MRTVIH. Mexico City, Mehika. — Iz Guadalajara prihaja poročilo, da so mehiški uporniki napadli mesto San Ju an de Los La-hos v državi Jalisco, kjer pa so naleteli na odpor lokalne straže, kateri na čelu je bil župan mesta. Napadalce so pognali v beg, ki so pustili 14 tovarišev mrtvih na bojišču. LINDBERGH POLETI V JUŽNO AMERIKO. Lindbergh postaja nervozen, boje se, da bo resno zbolel. — Ko se je nahajal na lovu, so opazili, da je bil nemiren, niti citati »ni mogel. Cristobal, Panama. — CoL Charles Lindbergh, drzni letalec, ki obiskuje kraje v sosednih republikah, je izmučen in postaja nervozen. Ko je bil na počitnicah in se je nahajal na lovu, so njegovi spremljevalci opazili, da ne more miimo sedeti in ko je hotel citati kakšno knjigo, jo je takoj odložil. Boje se, da bi resno ne zbolel. Ko pa je v letalu, je popolnoma miren. Izrazil je željo, da bi mu bilo dovoljeno le delati predpisane letalske ture, a pri sprejemih in ceremonijah, ki jih prirejajo njemu, naj bi ga kdo drugi nadome-stoval, on je tega do grla sit. Žal, da se njegova želja ne bo mogla spolniti. Col. Lindbergh namerava v petek poleteti v Južno Ameriko, obiskal bo tudi Cartageno, Colombia. V nedeljo je bilo poročano, da se je Lindbergh z letalom smrtno ponesrečil, kar pa se je izkazalo kot neresnično. NESREČA PRI DELU. Texarkana, Ark. — V Og-den, Ark., oddaljeno 12 milj od tukaj, je na železniški progi nastala eksplozija gasolina, ki je bil v tanku na tovornem vozu. Trije delavci so bili pri priči mrtvi, več drugih je bilo težko ranjenih. pa OGENJ POVZROČIL $50,000 ŠKODE. Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v plesni dvorani znani pod imenom Niles Tavern, na Milwaukee ave. in Wauke-gan cesti. Škoda je cenjena na $50,000. KRIŽEM SVETA. — Chicago, 111. — Na Center in Larrabee cesti je Peter Sarnecki, star -10 let. motor-man, popravljal nekaj pri kari, v tistim hipu pridrvi mimo neki avtomobil, ki podere Sar-neckija na tla, bil je na mestu mrtev. Neprevidnega avtomo-bilista so aretirali. — Chicago, 111. — Dva ban-dita sta napadla na Wentworth ave., Peter Peka, ki živi na 366 West 25. cesti. Groz)la sta mu z revolverji in ga ranila na roki, vendar se mu je posrečilo pobegniti. Kana ni nevarna. — Green Bay, Wis. — Demokrati devetega kongresnega distrikta so vsi za Al Smitha iz Newyorka, katerega bodo podpirali, pri nominaciji za predsedniškega kandidata. — Pariz, Francija. — Predsednik Gaston Doumergue, bo imel zadnjo besedo glede Gaston Guyota, milijonarja morilca, katerega je sodišče obsodilo na smrt. Upajo, da ga bo Doumergue pomilostil. — Ottawa, 111. — Joseph Ivosneski, star 44 let, je valil sod gasolina, ki pa je eksplodiral. Kosneckija je vrglo 35 čevljev daleč proč. ko se je pobral, je bil le malo opraskan, drugače pa popolnoma nepoškodovan. — Hillsboro, 111. — Enno T. Henkel, star 24 let. bivši pomožni blagajničar pri Farmers' National banki, je pone-veril $8,600, nakar je podtaknil ogenj, da bi izbrisal sled, bil je aretiran. Zagovarjati s? bo moral radi poneverbe in požiga. -o- NAPAD NA BASTILE PONESREČEN. AKCIJA ZA KARLOV PO-VRATEK. Pariz, Francija. — Semkaj je prišlo iz Carigrada poročilo, da so se tam naselili nekateri prijatelji bivšega romuskega prestolonaslednik Karla, z namenom, da bi od tam vodili propagando za povratek princa v Romunijo. Vest je vzbudila mnogo pozornosti, dasi ni verjetno, da bi bila resnična. SANDINO JE DOBIL OJAČENJA. Deset tisoč komunistov je navalilo v Parizu na Sante jet-nišnico, nameravali so osvoboditi dva tovariša, kar pa je policija preprečila. Pariz, Francija. - V Sante jetnišnici se nahajata dva komunistična poslanca, katera so pa tovariši, 10,000 po številu, hoteli rešiti na svobodo. Namera se jim ni posrečila, policisti, katerih je bilo nad 7,000, so množice razgnali. Komunisti, v katerih vrstah so bile tudi ženske, so korakali po ulicah in demonstrirali. ^>Q<><><><><>^^ Ameriške čete bodo 2 vsem modernim orožjem, ki ga imajo na razpolago, sledili Sandinu in njegovim pristašem v gorovje. Managua, Nicaragua. — Vojaštvo Zed. drž., ki se bojuje v Nikaragui proti uporniškem generalu Sandinu, o katerem je že bilo poročano, da so ga ubili, je dobilo ojačenja. 1000 mož je prispelo v Nueva Segovia s poljskimi topovi in vsem potrebnim orožjem. Sandino ima svoje postojanke v gorah dobro utrjene in skrite, katerih tudi letalci ne morejo izslediti. Stric Samovo vojaštvo bo iskalo gnezda upornikov, kar pa bo silno težavno. Ako se Sandino ne' bo podal poprej z lep?, je pričakovati, da bo tudi med ameriškimi vojaki precejšno število mrtvih, predno bodo iztrebili gorovje upornikov. Pešci so odšli iz mesta Leon v nedeljo, potovali bodo osem dni po divjih krajih, predno bodo prišli na določeno mesto. Poprej mirno mestece Leon. je danes vojaško taborišče. Te dni je skozi vozilo veliko število vozov natovorjenih z municijo in provijantom za vojaštvo. Kakor se sliši, je Sandino dobil ojačenja, pridružila se mu je precejšnja skupina pristašev, ki so oboroženi z puškami. -o- NESREČA Z REVOLVERJEM. Chicago. III. — Ko je Stanley Jusczyk, star 30 let, tesar, stanujoč na 1207 W. 123. cesti, govoril s skupino svojih prijateljev, mu je, da ni tega čutil, izmaknila njegova sedemletna hčerka revolver, ki ga je nosil zadej v žepu. Dekle je sprožilo, strel je zadel Jusczyka v trebuh, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. i Iz Jugoslavije* SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ZAZNAMUJE VELI-KE USPEHE, KER JE DOBRO O R G A NIZIRANA IN IMA ZMOŽNE VODITELJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Politični pregled. Leto 1927 je prineslo Sloveniji v političnem oziru marsikaj novega. Volitve v oblastne skupščine meseca januarja so končale v obeh slovenskih oblastih z nepričakovano sijajno zmago Slov. ljudske stranke. Zaupniki in volilci se niso zastonj trudili. Mariborska, kakor tudi ljubljanska oblast sta vkljub skromnemu začetku in še bolj skromnim sredstvom pričeli z velikim gospodarskim delom. Volitve v narodno skupščino 11. septembra so zopet prinesle presenetljivo lep uspeh. — Slov. ljudska stranka je glede števila glasov, ki jih je dobila, celo napredovala, dasiravno so se vse nasprotne stranke kakor besne vrgle na njo. Organizacija stranke s svojimi izvežbani-mi zaupniki in zvestimi volilci je na sijajen način pokazala, da Slov. ljudske stranke niti združeni nasprotniki ne morejo zdrobiti. Ko so v Belgradu videli, da je ogromna večina Slovenije v taboru SLS, so me-rodajni krogi zmago SLS upoštevali in so Slovensko ljudsko stranko vabili v vlado. Državno gospodarstvo je bilo tedaj popolnoma zavoženo. Slovenska ljudska stranka mora sedaj sodelovali pri popravilu te porušene zgradbe. In ona tudi z veseljem sodeluje. Uspela je, da dobijo slovenske oblastne skupščine življensko silo s tem, da se jim iz državnega proračuna dajo vsaj nekatere svote za kmetijstvo, za bolnišnice, za ceste, regulacije in druge važne gospodarske panoge. — Slov. ljudska stranka je posebno veliko napredovala tudi pri občinskih volitvah v mestih in trgih. Zavzela je najtrdnejšo demokratsko trdnjavo —Celje. -o- Aretacija dveh internacionalnih vlomilcev v Zagrebu. V Zagrebu sta bila zasačena dva neznanca, ko sta hotela vlomiti v lokale pošte VI. Enemu se je posrečilo pobegniti, bil pa je kmalu prijet, ker ga je izdal njegov tovariš. V obeh neznancih so spoznali internacionalna vlomilca 25Ietnega Josipa Miška in 231etnega Ja- RAZGLAS ST. 3.- VELIKA TEKMA SLABIH CAS0V. "Slabi časi" odmeva od vseh krajev. Brez dela ta, brez dela oni, brez denarja ta, brez denarja oni. Kaj začeti! Časa preveč, denarja premalo. Pa zakaj bi ne začeli z veliko splosno tekmo za nove naročnike na dnevnik AMERIKANSKI SLOVENEC. Amerikanski Slovenec angažira in sprejme v službo vse in vsakogar, naročnike in nenaročnike, moške in ženske, stare in mlade, da stopijo v njegovo službo za dobo dveh mesecev, (od 1. februarja do 31. marca 1928) da nabirajo nove naročnike zanj za lepo plačilo in s tem tudi tekmujejo za bogate nagrade. Vsi, ki ste brez dela in imate čas, u-porabite ga za nabiranje novih naročnikov in s tem nekaj zaslužite. Tekma slabih časov, naj slabe čase spremeni v dobre čase. Vsi marljivi delavci, na delo! Pri agitaciji se sme uporabiti vsako pošteno sredstvo, pismeno ali ustmeno. Vsakdo sme iti na agitacijo kamor hoče, tu ni nobenih meja, nobenih pravil, samo dobite čim največ novih naročnikov in zaslužite čim največ denarja in nagrad. » Če ima Vaš prijatelj list A. S. že naročen, nagovorite ga, da list naroči tudi svojcem v stari kraj. Če lista sam še nima, pregovorite ga, da ga naroči. . Vsakdo si sme najeti tudi pomagače, ali več prijateljev se lahko združi skupaj m organizira, da skupno delajo za zmago enega tekmeca. V dostih slučajih je to priporočljivo, ker v zdiiiženih močeh je zmaga. Zlasti tudi naši zastopniki lahko veliko narede na ta način. Pazite na nadaljno oznanilo v jutrajšni številki! - AMERIKANSKI SLOVENEC! romila Nikla, oba iz Češkoslovaške. Oba sta priznala, da sta nameravala vlomiti v lokale pošte VI ter da sta pred več meseci vlomila v trgovino Miroslava Šveske v Pragi in ugrabila 95,000 Kč. S tem denarjem sta se napotila v Jugoslavijo in prispela v Zagreb 17. novembra. Ko sta iskala nameščenja, sta sklenila zopet pričeti vlom. Policija nadaljuje preiskavo. Smrtni slučaji. V Mariboru je umrl Franc Berolt, živinski trgovec, star komaj 45 let. — Umrla sta še 681etni železničar Ferenc Fra-njo in 45 let stari uradnik Bost-jančič Anton. -o- Umrla je v Zlatoličju pri Ptuju po večletnem bolehanju v 65. letu svoje starosti posestnica Marija Petek. Da je bila pokojna daleč naokoli globoko spoštovana in povsod priljubljena, je pokazal tudi njen pogreb. -o- Himen. Poročil se je rudniški inže-njer g. Alfred Rogl z gdč. Lor-či Rupnikovo, rudniško uradnico v Trbovljah. Smrtna kosa. V Domžalah so pokopali gospo Frančiško Muler, soprogo posestnika in vinskega trgovca v Stobu.— V Ljutomeru je preminul 16. decembra veleza-služni šolski ravnatelj g. J. Ro-bič, ki je dosegel starost 78 let. Rajni je bil rojen pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ter je u-čiteljeval pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah in 30 let Ljutomeru do svoje upokojitve, -o- Požar. V noči od petka na soboto, 17. dec. je izbruhnil ogenj pri posestniku Heflerju v Trnju pri Brežicah. Lesena in s slamo krita hiša je bila takoj vsa v ognju in je pogorela do tal. — Skoda je velika, ker niso mogli kaj prida rešiti. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:' 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10.000 Din .$ 9.40 18.50 46.25 92.00 182.00 100 Lir ___________________$ 6.10 200 Lir -----------------$11.90 500 Lir ----------------$28.75 1000 Lir ........................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v, teh cenah 2e vrač«- Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POBILJATVE IZ ŠTARB6A KfcA-JA V AMERIKO. Pisma ha po lil j ke naslovite na: ZAKRAJŠEK & CESARK, 455 W. 42nd ST„ NEW YORK, V. T. •i'-'-' «-a. t AMERIKAttSKI SLOVENEC Sreda, 25. januarja 1928. AMERIKANSKI SliOVENEC Prvi in najstarejii tlovenvki list * Ameriki. UttaiMrtjco lata 1*91. Izhaja vsak dan nxan nedelj, po-nrikUkoy in dne ver po pra mikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov medništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: 45.00 _ &50 Za celo leto_____ ...— Za pol leta —-------- Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pot leta_____— 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. $5.00 . 2.50 Subscription: For one year -------- For half a year--------- Chicago, Canada and Europe: For one year------—$6.00 For half a year----------3.00 POZOR:—številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ubogim siromakom se gre za biti ali ne biti. Zato prispevajmo po možnosti gmotno in kdor more tudi v blagu. Kadar je sila, v kakoršni se nahajajo ubogi premogarji, je vsaka pomoč dobrodošla. Pomagajmo jim, da ne omagajo! Pomagajmo jim, da bodo vzdržali v častnem boju za svoje življenske pravice. Ošabni in preobjeti kapitalisti, ki na mile prošnje odgovarjajo "k vragu s humaniteto!" pa naj si zapomnijo, da ima tudi potrpežljivost svoje meje. Kaj, če bi ae vse delaystvo zganilo in odgovorilo kapitalistom tako! In čisto "opravičeni so, da bi tako storili. Ako se nihče ne zmeni za uboge premo-garje, za tisočere in tisočere lačne in v pomanjkanju trpeče uboge premogarske družine, tedaj ni samo opravičenost na strani vsega delavstva, ampak naravnost sveta dolžnost istega, da nastopi v obrambo ubogih premogarjev in zahteva z vso odločnostjo takojšno ureditev premogarskega vprašanja. Samo, ako delavstvo hoče, pa prav v kratkem doseže rešitev tega vprašanja. "To Hell with Humanity." Nič kaj lep in prijeten naslov ne nosi ta današnji uvodni članek. Vendar zapisali smo ga, da z njim pokažemo naši javnosti grdo trdovratnost pennsylvanjskih operatorjev. Znano je, da so lastniki premogokopov v Pennsylvania i prve dni tega meseca dobili sodni jsko dovoljenje, da smejo vsak čas po obvestilu prav kratkega roka izgnati iz kompanij-skih hiš stavkarske družine. Z izgonom so začeli takoj operirati in veliko število premogarskih družin so spodili s silo iz stanovanj. Unijski voditelji so se za stvar takoj zavzeli in pomagajo, kolikor pri danih razmerah morejo. Toda kar naenkrat zgraditi dovolj stanovanjskih barak za stavkarske družine, ni mogoče na noben način. Zato so unijski voditelji zaprosili milosti pri raznih premogarskih kompanijah. Tako poroča neki Lawrence Dwyer v brzojavu na kongresnika Viktor Bergerja iz Wisconsina, da naj posreduje na kak način pri vladi, da se prepreči izgon v tej hudi zimi revnih premogarskih družin toliko časa, da se poskrbi za nje zadostna stanovanja. V svojem poročilu navaja ta-Ie slučaj: "Apeliral sem na generalnega poslovodjo Edwards cd Vista Coal Co., da naj bi v imenu humanitete oclgodil izgon vsaj za par dni, da bi se moglo postaviti dovolj stanovanjskih barak za stavkarske družine." Odgovor je baje dobil: "To hell with humanity", po naše: K vragu s humaniteto . . . Ta neolikani in surovnjaški odgovor pokazuje vso grdo trdovratnost lastnikov premogokopov. Torej, k vragu z vsakim usmiljenjem! Lakomnost je potrdovratila njih srca, da so trša od kamna. Niti nedolžni otroci se jim ne smilijo več, ampak ven iz naših bajt! — vpijejo siromašnim premogar-skim družinam. Kaj pravi k temu civilizacija dvajsetega stoletja? Ameriška vlada vse to vidi, pa se dosedaj še ni oglasila, niti ni zganila z mezincem, da bi se to vprašanje rešilo. Predstavniki hodijo v Nikaragvo, na Kubo in vsepovsod. Za vse se brigajo, za lastne razmere cloma, kako se postopa s trpini delavci doma, tega nihče ne vidi. Kongresnik Berger je zadnji teden povzdignil svojo besedo v obrambo premogarjev. Naj prvo je prečital zbornici brzojav, ki ga je prejel od Dwyerja iz Brownsville, Pa., unij-skega uradnika tamošnjega distrikta, kar je dvignilo med kongresniki ne malo ogorčenje. Nato je pa začel žigosati te gnile in nesramne razmere, ki se dogajajo v Melonovi državi, Pennsylvaniji. Med drugim je povdaril tudi to-Ie: "Stavka je dandanes pripoznano sredstvo vsepovsod kot edino orožje, s katerim more nastopiti delavski razred za obrambo svojih pravic. Stavka se smatra kot zarota samo v dveh državah na svetu in ste Rusija in Italija. Toda zdi se mi, da je stavka tudi zarota v MeUonovi državi, v Pennsylvaniji . . . Rusija, Italija in Pennsylvania je zares velika kombinacija — toda mislim, da je to nečastna kombinacija..." Bergerjev nastop je vplival in se pričakuje vladne preiskave v premogarskem vprašanju. Brezdvomno, ako niso zastopniki v kongresu zastrupljeni po kapitalistih, morajo forsi-rati takojšno preiskavo, kajti kar se godi z revnimi premogarji po Pennsylvaniji, resnično presega že vse meje človečan-ske potrpežljivosti. Iz vsega tega je razvidno še jasneje, v kako žalostnem položaju se nahajajo premogarji stavkarji. Kako nujno potrebujejo izdatne pomoči in kako nujna potreba je, da vsi po svojih možnostih pomagamo z vsemi sredstvi, ki moremo. KAKO SE GIBLJEJO ROJAKI NA EVELETHU? Eveleth, Minn. Božične praznike smo tudi tukaj na Evelethu prav slovesno obhajali. Imeli smo sv. mašo polnočnico, katere se je u-deležilo toliko ljudstva, da je bila sicer velika cerkev skoraj premajhna. Pred" sv. mašo so uprizorile male, belo oblečene deklice ganljiv prizor. Prikorakale so iz žagreda pod vodstvom dveh krilatih angel je v, pojoče vedno glasneje ono staro, a vedno novo pesmico "Sveta noč . . in to v lepem slov. jeziku. Pred oltarjem so obstale in zapele drugo kitico imenovane pesmi. Nato sta jih an-gelja peljala pred jaslice na stranskem oltarju, kjer so skupno s cerkvenim zborom zapele tretjo kitico. Nato so deklice zapele še eno božično pesem v angleškem jeziku. Vse kretanje in pobožno obnašanje angeljev in deklic je bilo tako ganljivo, da se je marsikateremu zrosilo oko. Naš č. g. župnik je pač pravo zadel s tem prizorom, ki je toliko povzdignil slovesnost polnočne sv. maše. Med polnočnico, kakor tudi pri obeh drugih sv. mašah se je posebno postavil naš cerkveni pevski zbor, ki je z malimi izjemami pel same slovenske pesmi, med katerinji smo slišali tudi moške in ženske solospeve in to prvikrat v naši cerkvi. Zato smo bili pa tudi kar očarani, ko se je oglasil zdaj ta, zdaj oni solospev. Pesmi sta poleg organistinje na orgije spremljala tudi dva mlada fanta prav lepo z goslami. Vsa čast našim pevcem in pevkam, ki sedaj tako napredujejo v petju, kar je bilo posebno opaziti tudi pri deseti sv. maši, ko so tako pravilno izvajali latinsko mašo, zloženo od Rev. R. J. Sorin. Staro leto smo tudi pri nas slovesno pokopali in zdaj gledamo plahi na pragu novega leta 1928 v bodočnost. Prete-čeno leto je bilo posebno ugodno pri gospodarstvu naše cerkve. Ne samo, da so se popla-- ' čali vsi zaostali računi prejšnjega leta, se je tudi dolg znižal za en tisoč dolarjev. K temu uspehu so seveda pomagale v prvi vrsti razne veselice, ki so jih prirejali naši dobri možje in vrle žene v preteče-nem letu v korist naše cerkve. Posebno lepo se je obnesel bazar, ki je prinesel, kakor Se nam je naznanilo, celi tisočak. Vse priznanje gre našim možem in ženam naše fare, ki so toliko vneti za napredek naše slovenske cerkve, katera je sedaj popolno prenovljena in res ena najlepših v škofiji. Tudi pri naših društvih je bilo v pretečenem letu ves,elo gibanje, ki se bo gotovo nadaljevalo tudi v novem letu. Imamo tukaj tudi novo ustanovljeno Žensko Zvezo, ki je pravi blagoslov za naše ženstvo, seveda če se vršijo seje prav mirno in složno. . maškare, le pripravite se, ker nagrada je pripravljena, in sicer gotov denar; nagrade bo vsak vesel. Torej, rojaki in rojakinje v mestu in okolici, ne zamudite lepe prilike in udeležite se naše veselice. Ker veste, da Slovenski Dom potrebuje denarja za olepšavo in popravila. Dvorana mora zgledati tako, da bo v polni meri odgovarjala svojemu namenu. Zato pa potrebujemo veliko denarja. Udeležite se v velikem številu, nobenemu ne bo žal, ker zabave bo dosti in za postrežbo bo skrbel odbor. Imeli bomo tudi na maška-radi trgovca, ki bo imel ma-škaradne obleke na izbero, lepe in grde, po nizkih cenah. Kdor se bo hotel maskirati, bo to lahko storil tam, v par minutah se bo preoblekel in to le za par kvodrov. Tudi urednika tega lista vabim na veselico in prilagam tem potom vstopnico. Ako niste še bili v Kaliforniji na počitnicah, le primahajte jo na našo zabavo! Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Mrs. Bara Kramar. jatelj. Vsem naše čestitke! To je znamenje, da mladina prihaja za nami. Mrs. F. Prelesnik # iz Ogles-bya je morala te dni v bolnišnico Matere Božje v La Salle. Želimo ji, da bi skoraj ozdravela in se vrnila k obitelji do- Mlit KAJ JE NOVEGA V LA SALLE IN OKOLICI? mov: Uzmoviči v tukajšnem mestu nimajo nobenega rešpekta niti do policajev šerifov. Te dni je šel šerif Kemmery v baptistov-sko cerkev na tretji ulici, kamor. spada kot član označene sekte..Med tem ko je bil v cerkvi, so na ulici tatje obrali kar se je dalo njegov avtomobil in odnesli neznano kam. Ko je prišel iz cerkve, se je nemalo začudil temu činu. Tudi na o-stalih avtomobilih so bili pokradeni razni kosi. Šerifu so se pa seveda ljudje muzali, češ, glejte, še šerifa so . . . Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Opazovalec. -o- OBLETNICA SMRTI. Dne 5. februarja 1028 bo eno ieto, odkar nas je zadela strašna nesreča. V rudokopu sta bila ubita moj ljubljeni soprog in skrbni oče ter sin, oziroma brat JOE in ANTON STEBLA I. Spominjamo se, kako veseli smo ju pričakovali, kot navadno, kdaj se vrneta z dela clo- Uganka št. 23. — Katera žival je čisto mački podobna, pa vendar ni mačka? — Kaj je to? — Onega ali ono, ki ga (jo) bo sreča objela, bo dobil (a) primerno nagrado od "Ledig fanta" iz West Allis, Wis. Dekleta, na delo! — Rešitev bo objavljena okrog 6. februarja. t * * Uganko št. 22 so pravilno rešili: Margaret Ceglar, St.Louis, Mo.; P. Selack, Cleveland, O.; Mrs. John Bajuk, Willard, Wis. — Odgovorov je prišlo 19, ali pravilni so bili samo trije, gori navedeni. Ostali so večinoma odgovarjali, da je treba iti prej spat, drugi: da je treba naviti budilko itd. Pravilna rešitev pa je ta-le: Zapisati je treba, predno greste spat, na eno stran postelje st. 2 in na drugo št. S, pa se gotovo zbudite med 2. in 3. — Sreča je objela to pot Margaret Ceglar iz St. 'Louis, Mo. La Salle, HI. Odkar stojijo premogokopi zaprti in ne obratujejo že od lanskega leta 1. aprila, se pre- cej pozna v življenju našega [pričakali, smrt je zamahnila m I Ncmc^cče. — Slaven kipar ie sedel v gostilni med meščani, mov. A nismo ju omenjeni dan ..poalušajtef mojster", mu rekel neki mesar, "ali bi mi mesta. Ni več tistega prometa, [J"ima pretrgala nit življenja pr. ihoteli na5)raviti lep nagrobnik, kakor je bil. Po tovarnah dela-|delu v jami. Strašna nesreča bom urnrl?» __ "Zakaj pa jo. V cementovkah.obratu jejo, j nas je zelo potrla in veliko solz I,,,. _ «Vegte( lep kip angela toda dela se ne dobi, ker jih smo pretočili. A vse zaman — ;in snodl.j na, {s: Tu počiva me-preveč čaka na vsako delo, ki [črna zemlja ju pokriva. Zgubi-|sar *in poštenjak." — "To la sem moža in sina, vedno ju I ga kdo nudi. j1" — ....... * ^....;nemogoč Med premogarji je revščina, j imam pred očmi in nikjer ni- jkipar-Saj vsak zna, ne delati toliko j mam obstanka. Spominjam se ..Rer časa, mora poiti vse. Zlasti, |i« v molitvi in prejemam svete !(hl kjer je več otrok kmalu poide- j zakramente jo viri. Zato smo v tukajšnji llažbo. naselbini z veseljem zaznali, ; O, le ko smo prejeli pismo od poslov- no spanje nega odbora pomožne akcije za revne premogarje iz Chica-ge, da so na delu za pomoč rev- Naši možje nameravajo prirediti dne 5. februarja veliko plesno veselico v Oreškovičevi hali ob pol 8. zvečer v korist naše cerkve. Že zdaj vabijo, da bi se te prve veselice v no-' odbor' ki bo stvar sprejel 1R 1)0' vem letu v korist naše sloven- tem skrl>e1' da se bo i>ravlfno : razdeljevalo med naše slov. premogarske družine. Vse priznanje vrlemu listu A mer. Slo- kar mi je v to- • počivajta in svita več-saj sveti križ nam govori, da vid'mo se nad zvezdami ! Žalujoči ostali: je " je izjavil odločno "Zakaj pa ne?" — bi potem vsakdo mislil, počivata v vašem grobu d\ ! nim premogarjem. Izvolili smo Cecil. Stebla], soproga in mati, j Louis, Joe, Ana, F.isle ske cerkve vsi udeležili in pripeljali seboj znance tudi iz drugih mest po Range. Za malo vstopnino 50c za osebo jim bodo naši možje preskrbeli razne zabave za srbeče pete, za sušo v grlu in Bog ve, kaj še vse. Zato pa le skupaj zopet dne 5. februarja vsi Sio-venci, Hrvati, Poljaki, Slovaki in drugi od blizu in daleč. Ne bo vam žal, nikakor ne. Zadovoljni se boste razšli! Poročevalec. -o- VESELICA SLOVENSKIH DRUŠTEV V S. FRANCISCU. San Francisco, Cal. Približuje se veseli dan za nas Slovence in Slovenke v S. Franciscu. Ta dan bo 12. febr. 1928, ko bodo imela vsa slov. društva v San Francisco veselico, ki bo v prid Slov. Domu. To bo maškaradna veselica v Eagles Auditorium, 175 -Golden Gate Ave. Pripravljene so lepe nagrade za najboljše maske, pa tudi za najgrše. Torej brata ; Mary. Cilka, j in Josefir.a, otroci. Pueblo, Colo., 21. ja 1928. Bal se .ie njegove pozabljivosti. — Janez: "Včeraj sem bil pri zdravniku in mu povedal. dn sem postal strašno po-zabljiv." Miha: "Kaj ti je rekel?" Janez: "Že takoj v začetku, preden mi je napihal recept, je -o- vencu, ki se tako vneto zavzema za uboge premogarje in se je tudi prvi izmed vseh slovenskih listov oglasil še lansko leto, da je treba premogarjem na pomoč. Delavci si naj to zapomnijo in naj tak list tudi podpirajo. V odbor so izvoljeni Frank Mišjak, Anton Kastigar, Joe Bregač, Rudolf Terdin in Matt Urbanija. Tajnik tega odbora je Anton Kastigar, 1146 Seventh St., La Salle, 111. Vreme se spreminja. En čas imamo prav lepo, pa spet pritisne bolj mrzlo. Posebno hude zime razven nekaj dni okrog novega leta, nismo imeli. Kaj je novega v okolici? Na Oglesby bodo imeli 27. januarja svoj dan graduantje Washington šole. Med graduanti je tudi več slovenskih deklet in dečkov. Med temi so: Frank Dernik, Sargi Jereb, G. Jereb, Mary Kernez, Frances Koma-tar, Mary Mišjak in Viljem Pri- ;dejal: Tako, tako, potem mi pa plačajte kar naprej!" PORABA CA J A V ZED. DRZ. j Lansko ieto .-mo v Zed. drž. j V vojaški šoli. — Narednik: porabili okrog milijon funtov j "Vi, Polikarp Mohovt, kako se manj čaja, kakor leto poprej, j je imenoval oni slavni vojsko-Vsaj toliko manj se ga je uvo- j ziio. Vendar smo ga tudi omenjeno leto posrebali H>0 mili- jonov funtov, kar znači. da so Stric Samovi otroci čajepivci. Čaj poznajo že 1000 let. Že j -[vodja, ki je podjarmil skoro ves svet?" Mohovt molči. Narednik mu pomaga: "No, Na-na-na . . ." Mahovt st spomni in krepko pred tisoč leti so bili kitajski kemiki tega prepričanja, da je zavreta voda v krajih kjer razsaja malarija veliko bolj zdrava, kakor pa sirova. Vrele vode same so se pa hitro naveličali piti. Poskušali so po malem dajati v vrelo vodo različna peresa, tako so prišli do Ča-ja. Okus se jim je dopadeL nakar so vsa druga zelišča, ki so jih dajali v vodo, zavrgli in se le čaja posluževali. V Zeci. drž. je okrog 73,000,000 oseb, ki pijejo čaj ali kavo. Lansko leto se je v Zed. drž. uvozilo za $330,000,000 vrednosti kave in za $222,500,000 čaja. odgovori: "Narednik!" Jecljavec. — Tujec, ki jeclja, hoče v trafiko: "Prosim, g-g-gospod, kje pa je tra-tra-tra . . ." Domačin: "Trgovino s trompe-tami mislite, kaj? Ta je takoj za oglom." -o- Popravek:—V št. 12. A. S. je bila objavljena smešnica pod naslovom "Štibrnik". To je bila navadna nedolžna smešnica in se ne tiče prav nič Blaža Štibernika v Chicagi, kakor tudi nobenega drugega* ne pod tem imenom. gllllllllllHIHIIIlillllllllllilllllillllllllllilH Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Zažgem si eno. Ko bi bil fotograf blizu, dal bi se bil slikati, da bi me videli, kako radoveden obraz sem naredil. Saj se je šlo pa tudi za veliko, da, velikansko zadevo, ki je pri moškem, vsaj pravem moškem, življenskega pomena. Saj pripovedujejo, da je bilo za časa vojske za moške glavno vprašanje — tobak. Fantje v trenčah so bili celi teden brez prave hrane. Pa če so imeli tobak, , nihče ni godrnjal. Imeti so pa lahko cesarski obed, pa brez tobaka — zanič je bil. Kisle obraze so fantje delali in godrnjali. Zato so vlade skrbele, da so imeli dovolj *ohaka, pa je bila vojska zadovoljna. Da, po vse*n, ,kar so Yojaki pripovedovali - ^ -_--- s fronte, bi bilo zanimivo, ko bi si kak pisatelj vzel nalogo in napisal knjigo o "Tobaku in svetovni vojni". Amerikanski vojaki so bili baje zato hrabri in so kajzerja naše-skali, ker so imeli dovolj tobaka. Zato so jim Kolumbovi vitezi pred vsem poskrbeli veliko in dobrih cigar in cigaret. So pač vedeli, kakšne so glavne moške potrebo in kaj navdušuje moške. Ženske "kofetek", nas moške pa dobra cigara ali cigareta, pa je Bosna mirna. Tako si lahko mislite, da sem bil strašno zainteresiran v to trabuko g. Aleša, prvo jugoslovansko. Zažgem jo. Potegnem s celim srcem enkrat, dvakrat, trikrat. Obdržim dim nekoliko v ustih, da bi dobil cel užitek potegljaja. Vzamem jo iz ust. Nekoliko poemakam. In — veste, kaj bi bil najraje naredil? Zavriskalt Da, zavriskal bi bil najraje. — Gotovo so se vse poteze obraza nategnile v izraz sladkega presene-r čenja! Dobra, prav dobra je bila. G. Aleš me je opazoval. Bog ve, če je opazil, kaj se je godilo v mojem notranjem. Najbrže ni! Toliko je vendar videl, da sem vesel, kajti tudi on se je sladko zasmejal, kakor se pač zna samo on. "Bodo?" me je kratko vprašal. "Bodo!" sem tudi jaz kratko odgovoril. "Prav dobre so!" sem kmalu dostavil. In pokadil sem eno in še eno in še eno. In velikansko državno življensko vprašanje je bilo rešeno. Kolumb se gotovo ni tako zve-selil, ko je zemljo zagledal, kakor sem se jaz, ko sem iznašel, da je jugoslovanski tobak prav tako dober, kafcor naš ameriški. Prav tako? Ne, še boljši je. Odkrito priznam, da so se mi te trabuke bolj dopadle kot najboljše ameriške, katere sem do ser daj kadil. Morda nisem tako dober poznavalec tobaka in zato ne kompetenten sodnik. Morda! Nič ne bom tajil, da sem začel kaditi šele, ko sem bil 40 let star. Zato si p-a v nič ne domišljam, da bi bila moja sodba sodba kakega tobačnega iave-denca. Zato prav rad dovolim, da se vzame ta moja sodba kot moja sodba t. j. sodba moje osebnosti. Ako je kak Amerikanec našel jugoslovanski tobak drugačen, in je njegova sod- ba drugačna, morda negativna, kar pustim mu veljati. Samo toliko bi morda k taki nasprotni sodbi dostavil, da je bil me-rodajen morda tudi predsodek Amerikan-dk proti vsemu, kar ni ameriško. Jaz ponovim: jugoslovanske cigare so prav dobre in prav nič slabše, kakor so ameriške, da, v marsičem so še boljše. Zavojček s 25 cigarami, dar g. Aleša, je bil kmalu prazen. Trabuke so bile dobre. Trabuke so dolge, kakor so La Palina. samo za polovico so tanjše. Treba poskusiti še druge, sem si mi-lil. In šel sem k Filipičevemu očetu. "Imate kaj cigar?" „ "Seveda jih imam. Kakšne pa?" "Kakšne pa imate?" In pokazal mi je svojo zalogo. Portorike so za spoznanje manjše in nekoliko drugačne oblike, kakor so trabuke, in so po en dinar, t. j. dva ameriška centa. Viržinke so prav take, kakoršne so bile v Avstriji. O teh sem preje čul, da so zelo močne. Zato jih nisem vzel. Brazilke so podobne viržinkam, samo bolj rujave so in za spoznanje krajše. Drugače so pa narejene, kakor viržinke. "Dobro, poskusil bom za enkrat portorike. Bom videl, če so tako dobre, kakor so bile nekdaj." Portorike so precej slabeje kakor trabuke, vendar pa imajo vidno več nikotina v sebi. Ostal sem pri njih nekaj tednov. Prišel me je pa obiskat sošolec in prijatelj, g. Pavel Zajec, sedaj katehet v Ljubljani, velik prijatelj viržink. Ponudil mi je dve. Poskusil sem te. Dobre so tudi, vendar tudi nekoliko premočne za moje grlo. Slednjič sem pa poskusil brazilke. Po en dinar so. Prav poceni. V Ameriki bi jih prodajali najmanj po 10c. In pri teh sem ostal. Kakor nalašč so zame. Niso predolge, prav dovolj za en "smoke", pri tem pa lahke, prijeten duh in še prijetnejši okus. Škoda^ da ne morem vsakemu izmed mojih čitateljev tobakarjev vsaj po eno poslati tja čez lužo, da bi jih presodili, ali jih prav sodim ali ne. * * * (Dalje prih.) Sreda, 25. januarja 1928. AMERIKANSKI SfcOVRNEC gyoW^OOOOWOOWWtfOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQy Strut 3 Za p a dna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117'Emerson St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. ProS-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zd' avnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovane m, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! OCKKKK>00000(>^^ IZ URADA GL. TAJNIKA ZAP. SLOVANSKE ZVEZE. Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se uljudno naznanja, da se tudi jaz pridružujem ideji, ki so jo nekatere druge organizacije že vpeljale. In sicer glede prizadetih članov, ki se že tako dolgo nahajajo na sedanji stavki. Vedno sem pričakoval, da bo omenjena stavka kmalu končana, toda premo-garski baroni se trdosrčno drže svojih sklepov in zaradi tega se nekateri naši člani nahajajo v velikih stiskah in so vse podpore vredni, osobito pa še glede plačevanja njih asesmentov. Zato se danes prosi vse one člane, ki so tako srečni, da niso prizadeti vsled sedanje stavke, da začno nabirati dobrodelne prispevke in naj iste pošljejo na gl. urad Zveze. Vsa taka darila bodo prijavljena v našem glasilu Amer. Slovencu. Pomagalo se bo le onim članom, ki bomo imeli dokazila od društvenih odbornikov, da so v resnici podpore vredni. Vsi taki izdatki bodo ravno tako priobčeni v glasilu kot prejemki, da bo lahko vsak član čital, koliko denarja se je sprejelo in koliko in kam se je istega izdalo. V nadi, da se bo članstvo odzvalo ter nemudoma pričelo pobirati zgoraj omenjene dobrodelne prispevke, ostajam z bratskim pozdravom, Vam vdani, Anthony Jeršin, gl. tajnik Z.S.Z. Z AIM S~N I K. LETNE SEJE GLAVNEGA IN NAZORNEGA ODBORA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Seja se vrši dne 13. jan. 1928 v gl. uradu Z.S.Z. v Denver, Colo. PRVA SEJA. lirat r1. predsednik Anton Kochevar, otvori sejo ob 10. uri dopoldne. Navzoči so bili sledeči gl. uradniki: Anton Kochevar, gl- predsednik; Anthony Jeršin, gl. tajnik; Michael L'. Horvat, gl. blagajnik; Matt J. Kochevar. predsednik nadzornega odbora; George Pavlakovich, 1. nadzornik in Ma-i.v Gruiu, 2. nadzornica. Brat gl. tajnik čita zapisnik od zadnje seje; na podpirani predlog, isti sprejet soglasno. Nato brat predsednik imenuje brata tajnika, da piše zapisnik zborovanja. Rrat tajnik prevzame omenjeno delo. Brat predsednik poroča, da vsled slabega pota sta z bratom predsednikom nadzornega odbora, malo prepozno dospela v gl. urad. Toda omenjeno zamudo sta pripravljena poravnati danes zvečer, ako bo potreba. Nadalje poroča, da je kot predsednik Zveze vselej in povsod deloval po svoji najboljši pre-\ idnosti v korist Zveze ter njenih podrejenih društev. Poverjena mu afera pri zadnji seji, med bivšim članom John Javornik in bivšim tajnikom je bila rešena in zaključena z dnem 31. decembra, 1927. Kajti zadnji je povrnil ves denar do zgoraj omenjenega dne. Nadalje poroča, da korespondenca med njim in tajnikom je bila točna in v pravi bratski slogi. Na podpirani predlog, se poročilo predsednika sprejme. GL. TAJNIK PODA ŠESTMESEČNO POROČILO SLEDEČE: Od 1. julija do 31. dec. 1927, je pristopilo iz ml. odd., v aktivno članstvo .................................................1................................................. Čl. 20 Na novo pristopilo .................................................................................... " 84 Skupaj pristopilo v aktivno članstvo ...•......................................... " 104 Umrlo: 10; suspendirano: 53. Skupaj umrjih in suspendiranih_____ " , 63 Napredovali v članstvu v aktivnem odd. zadnjo polovico leta za.... " 41 Napredovali v članstvu aktivnega odd. prvo polovico leta 1927, za " 139 V celem letu 1927, smo napredovali, za ........................................ " 180 1. januarja, 1927, je bilo v aktivnem oddelku...................................... " 1808 31. decembra, 1927, je Zveza štela v aktivnem odd.......................... " 1988 Od 1. julija do 31. dec., 1927, je pristopilo v ml. odd......................... Čl. 38 Prestopilo v aktivno člonstvo: 20; susp. 9; umrla 2. Prest., susp. in umrl................................................................................................... " 31 Napredovali v članstvu ml. odd. zadnjo polovico leta 1927, za.... " 7 Napredovali v članstvu ml. odd. prvo polovico leto 1927, za.......... " 39 Napredovali v celem letu za ........................................................... " 46 1. januarja. 1927. je bilo v ml. odd............'............................................. " 732 31, decembra, 1927, jc Zveza štela v ml. odd..................................... " 778 31. decembra, 1927, je Zveza šlela v aktivnem odd...;....................... " 1988 Skupno število članstva, v obeh oddelkih, 31. decembra 1927 " 2766 Napredek v članstvu ni bil, kakor sem pričakoval, toda temu jc veliko kriva stavka, kakor tudi slabe delavske razmere v splošnem. Upam pa, da bo letošnjo leto za našo dično Zvezo, eno izmed najboljših let. kar smo jih še kdaj Lmeli. Zato upam. da bomo pti današnji seji povzeli akcijo, ki bo dalo članstvu povod, da začne agitirati ter se ne ustavi prej, da dosežemo število 3000 v članstvu odrasllega odd. Ker bomo ravno letos obhajaK 20 letnico obstanka Z.S.Z. je naša dolžnost, da napnemo vse svoje sile, da povzdignemo Zvezo do zaželjenega števila, v tekočem letu. Vsled številnih bolezni in operacijskih slučajev, smo vkljub izredne naklade, ki smo jo imeli v mesecu decembru, nekoliko nazadovali in sicer: V po&kodmnskem skladu nazadovali, v svoti.................................... $ 4.60 V bolniškem skladu smo tudi nazadovali in sicer v svoti................ 832.33 V smrtninskem skladu, smo napredovali, v svoti................................... $ 5,448.15 V rezervnem skladu smo napredovali v svoti........................................ 24.00 V onemoglem skladu Smo napredovali v svoti...____________________________________ 238.00 V stroškovnem skladu smo napredovali v svoti__________________________________ 801.51 Skupaj napredovali, v omenjenih štirih skladih....._____________________ $ 6,518.74 Skupaj nazadovali, v bolniškem in poškod. skl., kakor od zgoraj.... 836.93 Prebitek, v šestih mesecih Preostanek 1. julija, 1927 . _______ $ 5,681.81 _________ $80,248.97 Preostanek 31. decembra, 1927 ........................................................... $85,930.78 Dobi! sem samo en par pritožb od strani članov. Iste niso bile velikega pomena, ter sem jih potom korespondence mirnim potom rešil, v popolno zadovoljstvo prizadetim članom. Med gl. uradniki, ter odborniki, je vladala prava bratska ljubezen in harmonijo tako osebno, kot tudi potom korespondence, zato se ob tej priliki iskreno zahvalim, ker ste tako složno in bratsko sodelovali z menoj, z vseh ozirih. Upam, da bo enaka harmonija med nami, kakor tudi med celokupnemu članstvom tudi v bodoče, kajti le na ta način nam bo mogoče doseči za-željeni cilj, da bomo koncem tekočega leta lahko s ponosom zrli nazaj na uspeh, ki smo ga dosegli, v letu, ki bo Zveza praznovala 20 letnico svojega obstanka. (Za podrobnejši pregled finančnega poročila, glej šestmesečno poročilo.) Na podpirani predlog, se poročilo tajnika sprejme v celoti. POROČILO BLAGAJNIKA: Blagajnik poroča, da je tudi med njemu in ostalimi uradniki vladala sloga ter da je vedno in povsod gledal, da je bilo finančno stanje v najlepšem redu, ter da je denar takoj po prejemu od tajnika, v smislu pravil nalagal na ime Zveze. Dne 31. dec., 1927. se nahaja v blagajni aktivnega članstva.................. $85,930.78 Dne 31. dec.. 1927, se nahaja v blagajni mladinskega oddelka................ 2,888.81 In v blagajni neizplačanih posmrtnin ............................................... 2,346.77 Skupno premoženje, v blagajniški oskrbi.................... Na podpirani predlog se poročilo blagajnika sprejme. $91,066.36 Skupaj nazadovali, v omenjenih dveh skladih St. dr. 836.931 1. POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA: On poroča, da ves denar, ki se je investiral, za časa njegovega uradova-nja, kot preds. nadz. odb., se je rabil, za nakup zanesljivih obveznic, po visokih obrestih. Nadalje poroča, da se je zamenjalo $10.000 obveznic na Pueblo Conservancy District, za obveznice na Benedictine zavod, v Canon City, Colo. Omenjene obveznice prinašajo po 5^$% obresti, prve so prinašale pa le po 4poleg višjih obrestih smo pa tudi napravili dobiček pri prodaji istih v svoti $465, kar je razvidno v poročilu gl. tajnika. Nadalje poroča, do vse legalne stvari je reševal točno, ter da fe Pritekljevo zadevo rešil, brez. da bi Zveza dobila pri Surety Co. slabo ime. Vse to je bilo rešeno v popolno zadovoljstvo prizadetih strank. Na podpirani predlog se poročilo predsednika nadz. odb. sprejme. Nato poroča brat Pavlakovich, 1. nadzornik, da jc vedno gledal za procvit in napredek Z. S. Zveze, ter v vseh ozirih sodeloval z ostalimi souradniki. Nadalje poroča, da ga je brat tajnik vsakikrat vprašal glede investiranja denarja in kakor mu je znano, da za vsak nakup obveznic, je bil vselej ves odbor zadovoljen predno so se iste kupile. Na podpirani predlog se poročilo 1. nadz. sprejme. Sestra Grum, 2. nadzornica poroča istotako. da je bila vedno zadovoljna z nakupom obveznic, ki so se kupovale, koje so bile predložene nji po tajniku in predsednikom nadzornega odbora. Nadalje poroča, da vse obveznice so bile pregledane v varnostnem predalu, v American National Banki po njih, kakor tudi po računskem izvedencu ter iste najdene popolnoma tako, kot so vknjižene v knjigah tajnika in blagajnika. Na podpirani predlog, se poročilo 2. nadzornice sprejme'. Brat predsednik zaključi dopoldansko sejo ob pol eni uri popoldne. POPOLDANSKA SEJA. Brat predsednik otvori sejo s primernim govorom ob pol drugi uri popoldne. Prisotni so vsi, ki so bili pri dopoldanski seji. Brat tajnik predloži prošnjo brata Evanoff, člana društva "Grintovec*' št. 21, Ely. Minil. Po daljšem posvetovanju se gl. odbor zedini ter sklene sledeče: Ker omenjeni član nima nikogar, da bi bil odvisen od njega in ker se je za časa njegove bolezni nahajal v umobolnici, se v smislu ustave in pravil Z. S. Z., kakor zapopadeno. v členu 30, točki 12, na 71. strani ne more izplačati nobene podpore. Brat tajnik predloži prošnjo John Usnik, člana društva "Marija Pomagaj" št. 24. Salida. Colo. Omenjeni brat je bolan že od leta 1925 in brez vsakih sredstev, zato prosi, da bi se mu nekoliko pomagalo iz onemoglega sklada, da bi se mu na ta način nekoliko olajšalo pri plačevanju asesmenta. Gl. odbor je omenjeno zadevo presodil po svoji najboljši zmožnosti, ter mu soglasno odobril svoto $25 iz onemoglega sklada. Nato brat tajnik predloži račun zdravnika Snedeca, za preiskavo sestre Rose Pugel. Na podpirani predlog se omenjeni račun odobri. Toda v bodoče se svetuje društvam, da kadar sumijo, da član, ali članica simulira, naj iste peljejo, da se podvržejo zdravniški preiskavi, takim zdravnikom, ki niso v Zvezi z zdravnikom, ki zdravi take člane. Naprimer. Dr. Snedec in Dr. Heller, sta v Zvezi in ker Dr. Heller zdravi omenjeno sestro, bi društvo nesmelo njo dati zdravniško preiskali Dr. Snedccu. To naj bo v naznanje vsem društvam. Pritožbo od dr. "Sv. Janeza Nep." št. 11, Rockvale, Colo, prečitana. Omenjeno pritožbo jc vsled člana, ki se je vrnil na delo kot stavkokaz. Po kratkem razmotrivanju se gl. odbor zedini, ter odobri akcijo, ki jo je gl. tajnik že pod vzel glede zgorajšnje afere. Nadalje se narrči tajniku, da se tudi v bodoče ravna po pravilih. Brat tajnik prečita pismo od predsednika združitvenega odbora S.N.P.J. Po krati :cm razgovoru pride gl. odbor do zaključka, da se z zadevo počaka do prihodnje seje. Na dnevni red pride glede kampanje, za pridobivanje novih članov. Nato brat tajnik prečita pismo od dr. "Washington" št. 32, kojo društvo priporoča. da se novopristoplim članom ne računa nobene pristopnine in da tiaj se od $2 nagrade odvzame $1 in se ga vrne novopristoplemu članu, za zdravniško preiskavo. Ker omenjeno društvo jamči, da čc vpoštevamo njih nasvet se bo gotovo ustanovilo novo društvo v njih sosedni naselbini, zato brat tajnik priporoča, da se njih nasvet vpošteva. Po daljšem razmotrivanju se gl. odbor zedini ter pride do sledečega zaključka: Kampanja za nove člane se prične z dnem 1. februarja, t. 1. in se konča z dnem 30. junija, t. 1. V omenjeni kampanji so vsi novopri&topli prosti pristopnine, ki se ne zavarujejo, za več, kot $1 dnevne bolniške podpore. Člani, ki se zavarujejo za $2 dnevne holnške podpore, plačajo po $1 pristopnine v bolniški sklad. To velja za člane, ki pristopijo k že obstoječemu društvu. Člani, ki bodo pristopili k društvam. ki se bodo ustanovila med prvim februarjem in 30. junijem t. 1. ne plačajo nič pristopnine. Vsakemu novopristoplemu članu se bo povrnilo po $1 za zdravniško preiskavo in nrijavitelju novih članov se bo plačalo po $1 nagrade za vsakega člana. Torej pristopnina za nove člane, v zgoraj omenjeni kampanji, je samo po $1 za tiste člani, ki pristopijo k že obstoječemu društvu; vsi drugi člani, ki se zavarujejo samo za $1, ali nič boln. podp. ter oni, ki pristopijo k novoustanovljenim društvam, so popolnoma prosti pristopnine. Na vsa društva se pa apelira, da so previdni pri sprejemanju novih članov, ter da se ravnajo po pravilih, kakor zapopadeno, v členu 24, točki 5, na 54. strani, kajti pripetil se je slučaj, da je pristopil član v Zvezo, ki bi ga v smislu pravil ne smeli sprejeti, toda, kakor 'hitro se mu izda certifikat si ne moremo več pomagati. Želimo, da se število članov pomnoži, toda nadvse previdni pa moramo biti. da dobimo samo zdrave člane v našo sredo. Nato vstopijo različni agenti, ki prodajajo različne obveznice. Po pregledu njih cirkularjev, se jim naroči, da se odstranijo, ter da jim bo gl. tajnik poročal o rezultatu glede nakupa njih obveznic. Brat predsednik zaključi sejo ob šesti uri zvečer. VEČERNA SEJA: Brat predsednik otvori sejo ob 8. uri zvečer. Prisotni so vsi. ki so bili pri prejšnjih dveh sejah. Na dnevni red pride glede investacije, ter se odobri, da se kupi sledeče obveznice: $1,000, ali več ako mogoče na Elks doin Denver. Colo, prve vknjižbe po 6% obresti; $2.000 na Denver, Colo. University Stadium, prve vknjižbe po 6% obresti; S4.000 na fara v Brush, Colo. prv,p vknjižbe po 5J/2% obresti. Ker ni drugih cirkularjev. ki bi se dopadli odboru, se naroči tajniku in predsedniku nadz. odb. da naj pazita, naj takoj naznanita ostalim odbornikom, za koje naj podvzame odbor akcijo potom korespondence. Brat tajnik poroča, da je Victor Adding Machine Co. pripeljala računski stroj za poskušnjo. ter da jc omenjena družba pripravljena vzeti naš stari stroj in $65. Po daljšem razgovoru se gl. odbor zedini ter na predlog nadzornika Kochevarja. podpiran po nadzorniku Pavlakovichu, odobri, da se zamenja zgoraj omenjeni stroj, kakor predloženo. Ker je bil ves dnevni red izčrpan, brat predsednik zaključi se>o z nagovorom, da vsak uradnik ter odbornik vestno opravlja svoje delo, v slogi sodeluje z ostalimi souradniki itd. ob 11. uri zvečer. ANTON KOCHEVAR, predsednik. ANTHONY JERŠIN, raprsnikar. ŠESTMESEČNO FINANČNO POROČILO ZAPADNE 8U>Y. ZYBZ& Preostanek 1. julija, 1927 ___________________________________________________________________________ $80,248.97 PREJELI OD DRUŠTEV 1. JVLIJA X>0 31. DECEMBRA, 1987: 3L 1330.51 —.— 36.80 1368.70 335.00 462.80 3533.81 4. 151.14 —.— 3.24 118.20 2t.70 40.50 342.78 5. 942.71 —.— 20.24 768.90 194.20 257.35 2173.30 6. 182.90 —.— 3.94 181.10 3S.78 49.50 453.14 7. 862.93 —.— 17.70 599.10 163.00 222.90 [1865.63 8. 173.89 —.— 4.56 193.60 41.80 57.00 460.85 9. 517.06 —...— 13.28 521.10 117.60 176.60 1345.74 11. 191.38 —.— 4.78 194.80 43.90 59.75 494.61 12. 60.70 —.— 1.48 75.80 13.40 18.50 169.88 13. 87.54 —.— 2.28 89.40 20.90 28.50 228.62 14. 323.10 1.00 7.02 372.70 65.10 100.00 868.92 15. 192.96 —.— 3.16 174.80" 28.80 39.50 439.22 16. 943.71 1,00 23.46 858.10 215.30 298.25 2339.82 17. 187.30 —..— 4.86 227.90 43.80 61.00 524.86 20. 148.52 —.— 3.34 116.90 30.70 41.75 341.21 21. 346.49 1.00 7.40 391.80 67.00 92.75 906.44 22. 549.24 1.00 9.78 503.30 87.80 124.20 1275.32 23. 300.32 —.— 6.46 271.00 58.90 80.75 717.43 24. 110.01 —.— 2.28 81.60 20.90 41.90 256.19 25. 153.92 3XK) 3.46 191.30 32.80 45.05 429.53 26. 187.44 —.— 3.66 228.70 33.80 49.10 502.70 27. 118.51 —.— 2.18 154.70 19.40 27.25 322.04 28. 106.02 —.— 2.64 102.00 24.20 33.00 267.86 29. 270.07 6.00 6.08 212.30 53.90 77.80 626.15 30. 332.86 3.00 5.54 358.70 51.70 71.30 823.10 31. 64.52 —.— 1.56 75.00 14.30 19.50 174.88 32. 193.96 —.— 4.74 229.90 42.30 61.75 532.65 33. 53.28 —.— 1.64 58.60 15.20 20.50 149.22 34. 145.54 7.00 2.92 171.40 27.90 40.80 395.56 35. 71.02 —.— 1.76 84.80 15.80 22.25 195.63 36. 151.78 1.00 2.20 110.70 18.50 31.10 31528 37. 15.14 —.— .52 26.60 7.10 17.50 66.86 10439.57 24.00 238.08 9931.50 2170.40 3065.30 25868.85 Smrt. sklad 973.1U Rezerv, sklad One-. mogli sklad 23.12 Holn. sklad 828.10- Opera-cij. in poškod. 210.00 . Strošk. sklad 295.30 Skupaj vplačali 2329.62 RAZNI DRUGI DOHODKI: Bivši tajnik povrnil vso svoto spadajočo John Javorniku Minnequa Banka v Pueblo povrnila za J. Pritekel 400.00 Matt J. Kochevar plačal za Jos. Pritekel............................75.00 Plača Pritekljeva, za šest mesecev vrnjena........................25.00 Pueblo Sav. & Trust povrnila za Jos. Pritekel.... 122.00 OBRESTI: Od $36.500 prvih vknjižb po 6% ............................................................1185.00 Od $4,00 Elks Doma na prve vknjižbe po 6%............120.00 Od $2.000 Foster Bldg. po 6% ................................................................60.00 Od $5,000 Burlington Water Bonds po 6%........................150.00 Od $4,000 Las Animas School Bonds po 5lA%.... 105.01 Od $10.000 Pueblo Conservancy Bonds po 4-)4% 116.14 Od $2,000 Metropolitan Proper, prve vknjižb. 6% 65.00 Od $1,000 Fremont Co. School Bonds po 6%................30.00 Od $500 So. Canon School Bonds po 6%................................15.00 Od $500 Gunnison Co. School Bonds po 5%................12.50 Od $2,000 Pueblo Fountain Iniprov. Dist. po 6% 60.00 Od $2,000 St. Anthony's Hosp. prve vknjižbe 6% 60.00 Od $3.000 Trinidad Paving District po 6%........................90.00 Od $3,000 Roswell N. M. Imp. Bonds, za 5 in. 15 d. 6% .........................................................................................82.50 Od $2,000 Pueblo Public Improv. Bonds po 6% 60.00 Od $2,000 Denver University Stadium po 6%................30.00 Od $1,710.10 Minnequa Bank of Pueblo po 4%.... 34.20 Od Neizplačanih posmrt. po 1 % Minnequa Bank 11.09 Premija pri prodaji Pueblo Conservancy Bondih ............ 278.43 622.00 Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti V "Amerikanakem Slovencu 1" ZASTONJ NADUŠLJE-VIM MED ZIMO. Znamenita metoda, ki je za tiste, ki trpijo za naduho, katero takoj ozdravi. Pošljite takoj po brezplačno poskušnjo. Če trpite za naduho ko je mrzlo ali vlažno vreme; ako vas dugi ko dihate, nikar več ne čakajte, temveč naročite od Frontier Asthma Co., po poskušnjo, ki je zastonj. Ne glede nato, kako daleč proč živite ali če tudi ne verujete, da se dobi uspešno zdravilo za Asthino, naročite poskušnjo. Tudi če ste celo življenje trpeli na tej bolezni in vse poskusili, kar je zdravil, če ste že obupali, brez skrbi se poslužite te brezplačne ponudbe. Pošljite spodnji kupon še danes. Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHMA CO. 1166 F. Frontier Bldg. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno poskušnjo metodo na: PARNIKI 2286.44 465.00 Skupni prejemki od 1. julija do 31. decembra. 1927 ............................$ 29,520.72 ysota ...........................................................................................................$109,769.69 ŠESTMESEČNI IZDATKI Z. S. Z. Izplačali društvam od 1. julija do 31. decembra, 1927. dr. -Smrtnino porod. nagr. in poškodbe nove člane Skupaj 1. —.— 403.00 —..— 17.00 420.00 3. 1500.00 1417.50 650.00 6.00 3573.50 4. —.— 119.00 100.00 —...— 219.00 5. 1900.00 834.50 200.00 4.00 2938.50 6. —. — 56.00 —.— 2.00 58.00 7. —.— 881.50 375.00 7.00 1263.50 8. —.— 118.00 —.— —.— 118.00 9. —.— 482.00 275.00 4.00 761.00 11. 500.00 279.00 —.— 1.00 780.50 12. —.— 188.50 —.— _._ 188.50 13. —.— 60.00 —.— —._ 60.00 14. —.— 469.00 75.00 6.00 550.00 15. 1000.00 38.00 . —.— 4.00 1042.00 10. 1500.00 495.92 150.00 15.00 2160.92 17. —.— 423.00 100.00 2.00 525.00 20. —.— 20.00 —.— 1.00 21.00 21. —.— 780.41 —.— _._ 780.41 22. 1000.00 679.00 —.— 8.00 1687.00 23. - —.— 270.00 —.—. 2.00 272.00 24. —,— 286.00 50.00 _._ 336.00 25. —.— 154.00 —.— 22.00 176.00 26. —.— 327.00 —.— 3.00 330.00 27. —.— 54.00 —.— 2.00 56.00 28. —.— 613.00 —.— —.— 613.00 29. —.— 37.00 —.— 10.00 47.00 30. —.— 686.00 —.— 16.00 702.00 31. —.— 53.00 —.— —,— 53.00 32. —.— 165.00 200.00 4.00 469.00 33. —.— 63.00 " —.— 2.00 65.00 34. —.— 220.00 —.— 16.00 236.00 35. —.— 49.00 —.— —.— 49.00 36. —.— —.— —.— 14.00 14.00 37. —.— 42.00 —.— 16.00 58.00 7400.00 10763.83 2175.00 184.00 20522.83 RAZNI DRUGI IZDATKI: Premija na kupljenih obveznicah ............................................ Dozoreli obresti na kupljenih obveznicah ............................ John Javornik (kojo vsota je bila povrnjena po bivš. taj.) Jennie Cheplak (povrnjena svota po banki in drugih)...... Louis Sporar (povrnjena vsota po banki) ............................ Plača tajnika ............................................................ 720.00 Plača preds. nadz. odb............................................. 25.00 Dnevnice gl. predsednika in nadzornikov............* 60.00 Dr. J. F. Snedec, za pregled prošenj........................................ Vožnji stroški preds. in preds. nadz. odb............................... Najemnino pisarne .......................................................... Tiskovine ...................................................................... Poštnina, Express, Telegrams & Telefon ............................ Društvene potrebščine: Regalije, pečati itd......................... Glasilo ................................................................................. C. H. Fulton, računski izvedenec ............................................ Morrissey and Dickerson odvetnika ......................... Abstract Co. za 2 abstraeta na Videtichevo premoženje.™ Ledger (knjiga gL tajnika) ....................................................... Insurance Commissioner ...........................'....... Premijo za poroštvo tajnika št. 36 ______________________________________ Razsvetljavo pisarne .................................................................„ Kurjavo za pisarno ................................................................... Popravo Zvezinega pečata .......................................................... Razno, kot notarska potrdila in druge male potrebščine. 192.39 139.38 278.43 500.00 122.00 805.0(1 157.25 17.28 108.00 89.75 38.11 15.60 687.54 45.00 60.00 20.00 9.15 2.00 "2.50 5.30 12.50 5.00 3.90 >tittw>>fmnnwfvvmfm Sezoga potovanja v stari kraj se bliža in zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom bodete odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da Vam pomagamo pri odločevanju, ; navajamo tu najboljše parni-j ke, čas njihovega odhoda ter i njih evropski pristan: 27. jan. Aquitania ................Cherbourg 4. feb. Paris ................................Havre 7. feb. Pres. Wilson....................Trst I 11. feb. Leviathan ..............Cherbourg 24. feb. Olympic ....................Cherbourg 25. feb. Paris . ............................Havre j 25. feb. Saturnia (nov)...............'.Trst i 2. mar. Berengaria ............Cherbourg I 9. mar. Majestic ................Cherbourg 17. mar. He de France (nov)......Havre | Naše velikonočno skupno po-I to van je. 20. mar. Pres. Wilson .......- Trst 23. mar. Aquitania ................Cherbourg i 24. mar. Leviathan ...............Cherbourg 24. mar. Paris .............................. Havre 31. mar. Majestic ................Cherbourg 31. mar. Saturnia (nov) ............. Trst 4. apr. Berengaria ...........Cherbourg 7. apr. lie de France (nov) Havre 14. apr. Leviathan ................Cherbourg 18. apr. Aquitania ................Cherbourg 21. apr. Paris ................................Havre 21. apr. Majestic ...............Cherbourg 28. apr. lie de France (nov)....Havre Naše majniško skupno potovanje. 2. maja Mauretania ..........Cherbourg 5. maja Saturnia (nov) ................Trst Nase tržaško skupno potovanje 9. maja Aquitania ..............Cherbourg 12. maja Majestic ................Cherbourg 12. maja Paris .................................Havre 15. maja Pres. Wilson .................. Trst 19. maja lie de France ....... Havre 23. maja Mauretania ..........Cherbourg 30. maja Aquitania................Cherbourg 2. jun. Rotterdam ...............Boulogne 2. jun. Majestic .................Cherbourg 2. jun. Paris ................................Havre 9. jun. lie de France ................Havre Naše poletno skupno potovanje 9. jun. Saturnia ................................Trst Poleg navedenih pamikov je še dosti drugih. Pišite po naš VOZNI RED IN CENE vožnje na posameznih parnikih. Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo. Za nadaljna pojasnila glede skupnih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čim prej na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 455 West 42nd Street, New York, N. Y. Skupni izdatki od 1. julija do'31. decembra, 1927.................................. $23,839.91 Preostanek 31. decembra, 1927 ......................................... $85 930 78 ŠESTMESEČNO FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z. S. Z. Preostanek 1. julija, 1927 ............................................................................. $ 2,201.83 / PREJELI OD DRUŠTEV: št. dr. Vplačali vsoto Št. dr. Vplačali vs 1. 141.30 . 22. 16.20 3. • 110.80 23. 11.60 5. 65.25 24. 4.50 6. 8.35 25. 18.20 7. 16.45 26. 28.90 9. 46.45 27. 27.90 11. 10.65 29. 1.80 14. ' 24.80 30. 30.20 15. 14.40 31. .90 16. 53.20 32. 14.40 17. 20.40 34. 5.40 20. 17.85 37. 4.20 21. 25.20 Skupaj (Dalje na 4. str.) $719.30 DRUŽINSKA PRATIKA je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 26c za komad. Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Stran 4 ===== AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 25. januarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine pre vel Dr. Rudolf Mole. "Dam ti častno besedo, da se je ne polastim s silo, a besedo, ki jo dajem kot privatna oseba, vedno držim. V politiki je nekaj drugega. . . Sram bi me celo bilo, če ne bi znal sam kaj doseči." "Ne dosežeš." "Torej v najslabšem primeru dobim zaušnico, a od ženske to ni nič nečastnega. . . Ti pojdeš na Podlesje, kaj boš počel potem z njo ? S seboj je ne vzameš, tu je ne pustiš, zakaj sem pridejo Švedje, a treba je, da ostane dekle comme otage vedno v naših rokah. Ali ni bolje, da jo vzamem v Tavroge. . . h Kmi-ticu pa ne pošljem razbojnika, temveč poslanca s pismom: v tem mu napišem: oddaj mi pisma, a jaz ti oddam dekle." "Res je!" je rekel knez Januš, "to je dobro sredstvo." "In če mu je ne oddam popolnoma take, kakršno sem dobil," je nadaljeval Boguslav, "bo tudi začetek maščevanja." "Saj si vendar dal besedo, da ne boš rabil sile?" ** % "Dal in ponavljam Še enkrat, da bi me bilo >» •■ v t5 sram. "Torej moraš vzeti tudi njenega strica, močnika rosienskega, ki prebiva tu z njo." "Tega ne maram! Ta šlahčič nosi po vaši šegi najbrže slamo v škornjih, a jaz ne morem prenesti tega." "Ona ne bo hotela iti sama." "To bomo še videli. Povabi jo nocoj na večerjo, tla si jo ogledam in izprevidim, če se izplača, pehati se zanjo, jaz si pa med tem izmislim sredstva zanjo. Za Boga, le ne povej ji nič o Kmitičevem dejanju, zakaj to bi ga dvignilo v njenih očeh in utrdilo njeno zvestobo do njega. Pri večerji pa mi ne ugovarjaj v nobeni stvari, najsi govorim karkoli." Knez Januš je mahnil z roko in odšel, knez Boguslav pa si je podprl glavo z rokami in začel razmišljati o sredstvah. VITT. Na večerjo so bili povabljeni razen rosien-skeg mečnika in Olenke še odličnejši kej-danski oficirji in nekateri dvorjani kneza Bo-guslava. On sam je prišel tako nališpan in lep, da so se kar oči obračale za njim. Njegova lasulja je bila navita v umetne kodre; o-braz je do nežni barvi spominjal na mleko in rože; brki so se zdeli kakor svileni kosmi, a oči kot zvezde. Oblečen je bil v črno, kaftan je bil sešit iz suknenih in baržunastih pasov, rokavi so bili zapeti ob vsej roki. Okoli vratu je imel širok ovratnik iz prekrasnih brabant-skih čipk, neizmerne vrednosti, in ravnotake zapestnice. Na prsi mu je padala zlata verižica, a preko desne rame mu je vzdolž kafta-na šel od levega bedra sabljin pas iz nizozemskega usnja, a tako posut z demanti, da je bil videti, kakor proga menjajočih se lučic. Rav-notako se je bleščal od demantov tudi sabljin držaj, a na rožah njegovih čevljev sta se svetila največja, in sicer tako velika kakor dva lešnika. Vsa postava se je zdela vzvišena, a ob t n žlahtna in lepa. V eni roki je držal čipkast robec, z drugo roko pa je držal klobuk, ki je bil obešen po takratnem običaju na držaju ter ozaljšan z nenavadno dolgimi črnimi nojevimi peresi. Vsi, ne izvzemši kneza Januša, so gledali nanj z navdušenjem in občudovanjem. Knezu vojvodi so prihajala na misel mlada leta, ko je tudi on vzbujal na francoskem dvoru splošno občudovanje s svojo lepoto in bogastvom. Ta leta so bila že daleč, a zdaj se je hetmanu zdelo, da je oživel v tem krasnem vitezu, ki je nosil isto ime. Knez Januš se je tedaj razveselil in ko je prišel mimo, se je dotaknil s kazalcem bratovih prs. "Kar žar bije od tebe kakor od meseca," je dejal. "Mar si se tako oblekel radi Bilevi- čevne?" "Mesec lafiko povsod pokaže svojo luč," je odgovoril samohvalno Boguslav. In nato še je začel razgovarjati z Gancho-fom, pri katerem se je morda tudi nalašč u-štavil, da bi se bolje videl, ker je bil Ganchof nenavadno oduren mož. Lice je imel temno in razorano ocl osepnic, nos je bil podoben kra-guljevemu kljunu, brki so mu štrleli kvišku; podoben je bil duhu teme, a Boguslav je bil ob njem kakor duh svetlobe. Vtem sta vstopili dve dami: gospa Korfo-va in Olenka. Boguslav jo je pogledal z bistrim pogledom ter se priklonil najprej gospe Korfovi. Že je položil prst na usta, da bi po viteškem običaju poslal Bilevičevni poljub, ko pa je ugledal njeno vzcvetelo krasoto, a ponosno in resno, je v hipu izpremenil svojo taktiko. Z desnico je prijel klobuk, se približal gospodični, se priklonil tako globoko, da se je skoral upognil v dvoje, kodri vla-sulje so mu padli po obeh ramah, sablja je padla na tla, on pa je stal tako, mahal nalašč s klobukom in peresi v čast pred Olenko. Lepšega dvorskega poklona ne bi bil mogel narediti niti francoski kraljici. Bilevičevna, ki je vedela o njegovem prihodu, se je takoj spomnila, kdo stoji pred njo, zato je prijela s prsti za suknjo in mu ravnotako izkazala globoko spoštovanje. Vsi so občudovali njiju krasoto in ubranost manir, vidno že v samem pozdravu, a ne znano v Kejdanih, ker je kneginja Januševa kot Vlahinja rajši imela vzhodno razkošje nego dvorne običaje: a kneginjica je bila še majhna deklica. Vtem je Boguslav dvignil glavo, stresel kodre svoje vlasulje na pleča, krepko zacepetal z nogami ter živo stopil k Olenki; obenem je vrgel pažetu klobuk, sam pa podal gospodični roko. "Lastnim očem ne verjamem. . . in bržkone se mi sanja to, kar vidim," je govoril, spremljaje jo k mizi, "toda povej mi, lepa boginja, na kak čudovit način si stopila z O-limpa v Kejdane ?" "Dasi sem preprosta šlahčanka, a ne boginja," je odgovorila Olenka, "vendar nisem tako preprosta, da bi ne smatrala besed vaše knežje milosti za izraz dvorljivosti." "Ko bi tudi hotel biti naj dvori ji ve jši, ti tvoje zrcalo več pove nego jaz." "Več ne pove, a odkritosrčneje," je odgovorila ter stisnila ustnice po takratnem običaju. "Če bi bilo v tej dvorani vsaj eno, takoj bi te peljal k njemu. . . Medtem pa se oglej v mojih očeh in videla boš, če ni njihovo občudovanje odkritosrčno." Tu je Boguslav sklonil glavo in pred Olenko se zablisnile njegove oči, velike in črne kakor žamet, a sladke, presunljive in obenem žgoče. Pod vplivom njih žara je dekličin obraz zardel, povesila, je trepalnice in se mu nekoliko odmaknila, ker je čutila, da je Boguslav rahlo stisnil njeno roko k svojemu boku. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. (Nadaljevanje z 3. str.) OBRESTI: , Od $!,000 prvih vknjižb obveznic po 6%_______________________-___ 30.00 Od $1,000 Roswell N. M. Imp. bonds po 6%__________________ 27.50 $57.50 Vsota $ 2,978.63 ŠESTMESEČNI IZDATKI ML. ODDJ. Z. S. Z. Za pokojno sestro Rose Kramarich, cert. 615, dr. št. 5..____ 58.00 Za pokojno sestro Mira Orel, cert 550 dr. 23....______________ 50% povrnjenih asesmentov ........................................t___ 4.32 Premija na RosweTI N. M. Imp. Bonds __________________________ 27.50 Skupni izdatki od 1. julija do 31. decembra, 1927 .............................. $ 89.82 Preostanek 31. decembra, 1927 _______.;......_............................................... $ 2,888.81 Preostanek 31. decembra, 1927, v aktivnem oddelku ................... 85,930.78 V blagajni neizplačanih posmrtnin, v Minnequa Bank of Pueblo___ 2,246.77 Skupne gotovine 31. decembra, 1927 I n veti ta r ....................................................... $91,066.36 593.75 Skupaj ......................................................................................................... $91,660.11 PREMOŽENJE AKTIV. ODDELKA JE RAZDELJENO SLEDEČE: Smrtninski sklad .......................................... Bolniški sklad .................................................. Rezervni sklad ............................................... Poškodninski in operacijski sklad ......... Onemogli sklad ............................................. Stroškovni sklad ........................................... t _____ $76,871.03 .'.„. 2,125.99 ____ 3,110.00 535.70 827.23 _____ 2,460.83 Skupaj $85,930.78 x PREMOŽENJE AKTIV. ČLANSTVA JE INVESTIRANO SLEDEČE: Obveznice: Burlington Water po 6% .............................................................................. $ 5,000.00 Prve vknjižbe na Walsenburg Klks Home po 6% ................................................................4,000.00 Prve vknjižbe na Denver izboljšana zemlišča ter posestva, 6%______________36,500.00 Foster Bldg. odplačljive obveznice po 6% ..........................................2,000.00 Fremont County School District No. 14 po 6%____________________________________________________________________1,000.00 Gunnison County School po 5% ........................................................500.00 Las Animas School po 5J4% .......................................................................................................4,000.00 Metropolitan Properties prve vknjižbe po 6^%...................................2,000.00 Pueblo, Colo. Fountain Paving District po 6%...................................................2,000.00 St. Anthony's Hospital. Denver, prve vknjižbe po 6%...................................2,000.00 Town of South Canon, Fremont County Improvement po 6%__________________500.00 Trinidad. Colo. Paving District No. 20 po 6%..........................................3,000.00 Roswell X. M. Improvement po 6%...........................................................3,000.00 Benedictine Society of Colorado po ............................................10,000.00 University of Denver Stadium Inc., prve vknjižbe po 6......%________________2,000.00 City of Pueblo, Colo. Grand View Improvement po 6%............................................2,000.00 Skupna svota investirana v obveznicah............................... Bivši blagajnik na prve vknjižbe po 8% ..........................„............... The Minnequa Bank of Pueblo po 4%......................................... $79,500.00 3,952.62 1,755.39 Skupna svota na obrestih ................................................................... $g5 208 01 Na čekovnem računu, na American National banki brez obresti________ 722.77 Skupaj v aktivnem oddelku ................................................................ $85,930 78 DENAR ML. ODD. JE INVESTIRAN SLEDEČE: >»n prve vknjižbe obveznice po 6%......................................................... £ ],000.00 Roswell N. M. Improvement obveznice po 6% .................................... 1 000.00 Skupaj v ml, oddelku ........................................................................... $ 2,000 00 Na čekovnem računu brez obresti, Američan National Bank............ ^ 888.81 Skupaj v ml. odd.......................................... ................................ ^ 2 888 81 V blagajni neizplačanih posmrtnin .......................................................... 2 246 77 V blagajni aktivnega članstva .......................................................... __ 85*930 78 Zveza imela v oskrbi 31. decembra, 1927, v obeh oddelkih...... $91066 36 Inventar ....................................._............................................................... 593.75 Skupno premoženje 31. decembra, 1927, v Zvezini oskrbi............ $91,660.11 Bratovski predloženo Anton Kochevar, preds., Anthony Jeršin, tajnik, Michael P. Horvat, blag. Jan. 13, 1928 F. C. llandee. Certified Public Accountant of Colorado. Matt J. Kochevar. Chairman Board of Trustees; George Pavlakovich 1st Trustee, y Grum, 2nd Trustee. State of Colorado, I City and County of Denver \ S S Subscribed and sworn to before me this 13th day of January A. D. 1928. My commission expires July 6, 1930. (Seal) Frank J. Buchen, Notary Public. Sirom Jugoslavije. Z vrčkom mu je izbil oko. Dve veseli družbi sta pili vsaka pri svoji mizi v krčmi na Tržaški cesti v Mariboru. Pri eni mizi so se zabavali gostje s tem, da je vsak izpil kozarec in g a treščil praznega ob tla, da se je razletel na drobne kosce. Ko je zagnal ob tla kozarec gostilničar Dolničar, je odletel kos črepinje na sosedno mizo. Ta odlet glaževine so ' smatrali pivci pri sosedni mizi kot poziv za pretep in eden je udaril Dolničarja z vrčkom po očesu, da je moral ta v bolnico, kjer mu bodo morali odstraniti težko poškodovano oko. Duhovniške vasi. G. nadžupnik in zlatomaš-nik Janez Lenart pri Sv. Martinu v Slovenjgradcu je imenovan za častnega kanonika. — G. kaplan Anton Karo v Šoštanju pride za arhivarja k or-dinarijatu v Maribor. — G. Radovan Jošt, korni vikar mariborske stolne cerkve, odide v zagrebško nadškofijo. — Prestavljen je g. kaplan Janez Breznik od Sv. Urbana pri Ptuju v Šoštanj. -o- Vlomilci odnesli monštranco Marije Terezije. V selu Orlovcu pri Splitu so nepoznani zlikovci vlomili v cerkev in odnesli veliko zlato monštranco, ki jo je baje poda- rila cesarica Marija Terezija in je velike zgodovinske vrednosti. Vlomilci so odnesli tudi druge vrednostne predmete. — Skupno vrednost ukradenih stvari cenijo na 25,000 Din. -o- Smrt starega črnogorskega junaka. V Piperah pri- Podgorici je umrl 1051etni junak in zastavonoša Čiro Neškov Vučinič. Še kot starec se je udeležil svetovne vojne in je bil ponovno odlikovan. Prvič pa se je boril s Turki, ko mu je bilo 15 let. -o- Za dva milijona fižola gnije v pristanišču. V pristanišču sv. Petra v Splitu stoji pod milim nebom 80 vagonov fižola. Neki italijanski trgovec ga je naročil od nekega splitskega trgovca; med obema je nastal spor zaradi cene. Sedaj leži fižol, ki je vreden nad dva milijona Din., v pristanišču in gnije. -o- Nenavadna surovost. V splošno bolnico v Mariboru so pripeljali od Sv. Martina pri Vurbergu 391etnega po-sestnikovega sina Jurija Omika, ki mu je med prepirom tovariš Darko Kumer vrgel v glavo tak kamen, da mu je z njinj razbil glavo. Poškodovani Or-nik je ležal tri dni brez zavesti, a vendar upajo, da mu rešijo življenje. ^^^^^^oooooooo-ooooooo-ooooooo-oooo-ooooo PISANO POLJE ■^^H>O<>O^)oooj><>Oooooo<><>OOOOOOOOO^XK>O M laden Kostov: LJENINGRAD, MESTO SPOMINOV. (Dalje.) Hoteč ga še bolj prepričati, sem mu pokazal novinarsko izkaznico. Mladi mož mi je kmalu verjel, da nisem komunist ali agent GEPEU-a. Začel mi je odgovarjati, in ko sem mu rekel, da so moji vtiski o Rusiji uprav strašni, se je celo osme-lil do besed: "Še niste videli vseh strahot." Počasi in poti-homa mi je razlagal žalostno zgodbo svojega življenja. Njegov oče je bil profesor in soci-jalist. Ustrelili so ga 1. 1910. Mati in starejši brat sta umrla za časa lakote, on pa . . . "Zakaj niste hoteli preje odgovarjati na moja vprašanja?" sem ga vprašal. "Ali ne vidite, da vsi molče? Mar še ne veste, kaj ie GE-PEU?" Razgovarjala sva so del j časa. Tiste noči Tie bom nikdar pozabil. Točno ob 10. uri smo prispeli v Ljeningrad. Poslovil sem se od študenta, ostavil prtljago v kolodvorski garderobi 111 urno odšel v Ljeningrad. + * * Mesto Petra Velikega. Njegova zgodovina i«> zgodovina ruskega naroda v poslednjih stoletjih. Ljeningrad je ogromen muzej bolješviske revolucije in revolucije v marcu 1. 1917. Ljeningrad je veliki spomenik Ljeninu, očetu revolucije. Ljeningrad, rdeč. umazan, poln razvalin in bede, je simbol boljševiškega razkroja in veliki monument nemoči rdečega režima. Pred postajo je velik trg, nekdanja "Znamenskaja ploščad", zdaj "Ploščad Vossta-nija". V sredini je spomenik Aleksandra III. Vzlic strašni mr-žnji do carizma in ruske preteklosti, je ta spomenik ostal. Prebil je viharna leta meščanske vojne in še danes dokazuje. da je ruska revolucija kljub vsem strahotam vendar le ime- la meje in ozire. Seveda je carski spomenik zaznamovan s porogljivim napisom : "Pugalo." (Strašilo.) Takoj, ko pridete iz postaje, opazite ta napis in se spomnite ruske zgodovine. Na levo se začenja sloveči "Nevski prospekt", sedaj imenovan "Prospekt 25. oktobra." Širok buljvard, čisto evropski. Ustavim se pred nekdanjim dvorcem carja Nikolaja II. Na ogromnem trgu (zdaj "Ploščad Urickago") še stoji visoka "Aleksandrovskaja kolona". Trg je pust; med kamenjem poganja trava. Da, boljseviki niso brezobzirno podirali spomenikov preteklosti. vendar pa niti s prstom ne ganejo, da bi jih bili obvarovali pred zobom časa. Za vseh deset let boljševiškega režima ni bila v Ljenin-gradu zgrajena ne ena hiša. Povsod je ulični tlak razdrt in ceste razruvane. Hiše, ki so bile porušene za časa revolucije, niso še danes popravljene, zbog tega nudi ves Petrograd lice umirajočega mesta. Beračev in potepajoče se de-ce takisto opaziš na vsakem koraku dovolj — sicer pa te ta pojav spremlja po vsej Rusiji. ( Konec prih.) -o- IZ LONDONA VJDIJO V NEWYORK. London, Anglija. — Televizija. s katero se bavijo učenjaki, bo velikanskega pomena. Vodili so se že dalje časa tajni poskusi \ Londonu. Zdaj poročajo, da so bili uspešni, kajti videli so iz Londona v Ne\v-york. Videli so natanko postave ljudi, obraze in roke. le tako jasno ne. da bi se videle poteze človeka. Potemtakem, tip bo v vojnem času več potreba pošiljati naprej patrulje, i o delo bodo opravili s televizijo. -n- TUDI REKORD. Ear I L. Gavlor, iz Clifton-dale, Mass., je dosegel nov svetovni rekord s tem, da je držal sapo 1 ! minut in rive sekundi. POZOR!!! Izdelujem najboljša zdravila na svetiš! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, tla prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni. take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini,-je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih hi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, kateregn bi morala imeti vsaka družina. $5.00 ; vsakemu, 'ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, 111. "NTAJVAŽNEJŠE za zdravje je. da se varujemo zaprtja. ,— Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, •predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. JOS. SNIDER ▼ zvezi m Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjeno.«t. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. H. j • iVVii ' f . -j. " •■•:»* 1». h Lil ."i - JsiS: 4 . -