UDK 37.091.64(497.4Litija)«1920/1940« 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: 15. 10. 2013
Nataša Kolar*
Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja
na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji
School exercise books in the 1920s and 1930s j^om Šmartno pri Litiji Primary School
Izvleček	Abstract
Avtorica v prispevku predstavlja na prime-	On the basis of the preserved family exercise
ru ohranjenih družinskih šolskih zvezkov del	books, the article presents part of the lessons
pouka od 4. do 6. razreda v dvajsetih in tride-	in years four and six in the 1920s and 1930s
setih letih 20. stoletja v osnovni šoli Šmartno	at the primary school in Šmartno near Liti-
pri Litiji v osrednji Sloveniji. V družinskem	ja, in central Slovenia. Most of the exercise
arhivu se je ohranilo največ šolskih zvezkov	books preserved in the family archives are for
za pouk slovenščine, matematike, srbohrva-	Slovene, Mathematics, Serbo-Croat, Natural
ščine, naravoslovja, zemljepisa in zgodovine,	Sciences, Geography and History; there are
manj glasbe in lepopisa in risanja. Na osnovi	fewer for Music, Writing and Drawing. The
primerjave predstavlja spremembe pri vse-	article describes changes in the content of les-
bini pouka tako pri metodi poučevanja kot v	sons both with regard to the teaching methods
načinih zapisov v zvezkih. S tem prispevkom	used and the ways of making notes in exer-
poskuša avtorica dopolniti vedenje o zgodo-	cise books. The article adds to our knowledge
vinskem razvoju šolskega zvezka kot učnega	about the historical development of exercise
pripomočka v slovenski šoli.	books as a school aid in Slovenian schools.
Med obema svetovnima vojnama je bilo središče občine Šmarno pri Litiji sestavljeno iz krajev Šmartno in Ustje. Upravno je občina spadala do leta 1922 v okraj Litija, po tem letu, ko so sprejeli Zakona o obči upravi, ki je uvedel ime srez, pa v srez Litija.1 Po podatkih Krajevnega leksikona Dravske banovine je v tem obdobju v občini, v velikosti 5836 hektarjev, živelo v 25 vaseh 3311 prebivalcev.2
Šolstvo ima v Šmartnem pri Litiji dolgoletno tradicijo. Kraj je dobil prvo šolo, enorazrednico, leta 1665,3 ko so začeli otroke poučevati branja, pisanja, računanja in
* Nataša Kolar, mag. zgod. znanosti, muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptuj; natasa.kolar@pmpo.si
1	Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 308.
2	Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 319.
3	Šmartno nekdaj in danes, Šmartno pri Litiji, december 1995, str. 21.
verouk. Po ustnem izročilu so otroke sprva poučevali v kapeli na Pungrtu, kjer naj bi učili stiški menihi, pozneje pa v zasebnih hišah in mežnariji.4 Prvo šolsko stavbo s štirimi učilnicami je Šmartno dobilo leta 1876.5 Leta 1926 je šola postala šest razredna, popolna osemletka pa leta 1958. Novo stavbo šole so v Šmartnem dobili leta 1964. Njena podoba se je zaradi vse večjega števila učencev in načina metodike poučevanja večkrat spremenila; dograditve in posodobitve šole so potekale med letoma 1972 in 2003, ko je bil dokončan prizidek, ki je omogočil enoizmenski pouk in uvedbo devetletke. Veliko pridobitev, tako za učence kot krajane, pa pomeni tudi bazen v novem delu šole.6
V kraljevini Jugoslaviji, do leta 1929 kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, so svoj prvi šolski zakon, ki je poenotil osnovno šolo, imenovano narodno šolo, sprejeli 5. decembra 1929. Uvedli so splošno in obvezno osemletno osnovno šolo in skupen pouk za dečke in deklice.7 Po prvi svetovni vojni so v kraljevini do tega zakona z dopolnitvami učili še po nekaterih členih avstro-ogrske šolske zakonodaje.8
Na primeru ohranjenih družinskih šolskih zvezkih predstavljamo v nadaljevanju učni proces v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja v osnovni šoli Šmartno pri Litiji. Po pregledu šolskih zvezkov opazimo, da so jih uporabili oziroma popisali do konca (kar v sodobnosti ni več običaj, saj marsikateri delovni zvezek ostane nepopisan). Čeprav so bili uporabljeni za določen predmet, je razvidno, da so zapolnili prazen prostor s podobno temo oziroma predmetom, s to razliko, da so obrnili zvezek in pisali z zadnje strani. Predvsem vidimo v ohranjenih zvezkih združljivost zemljepisa in zgodovine ter naravoslovja in higiene.
Ohranjeni družinski zvezki so iz druge polovice dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. Predstavljajo del vsebine pouka od 4. do 6. razreda, nekaj zvezkov pa je ohranjenih tudi iz Obrtno-nadaljevalne šole v Šmartnem, ustanovljene 1898 in delujoče do 2. svetovne vojne,9 in tudi iz Državne meščanske šole v Litiji, kamor so hodili otroci po končani šestletni šoli v Šmartnem. To so šolski zvezki za slovenščino, nemški jezik in srbohrvaščino.
Največ je ohranjenih šolskih zvezkov za pouk slovenščine, matematike, srbohrvaščine, naravoslovja, zemljepisa in zgodovine, manj glasbe, lepopisa in risanja. Za predmet risanje so ohranjeni posamezni listi risb, iz katerih je razvidno, kaj so vse risali: rastline, geometrijske like, ornamente in drugo.
Pri pouku slovenščine, hrvaščine, računstva so imeli ločene zvezke za šolske naloge, šolske vaje in domače naloge. Zvezke s šolskimi vajami so še razdelili v zvezke za slovstvo,
4	Eli Damjan, Litijsko šolstvo skozi čas, Litija, 2000, str.19.
5	Šmartno nekdaj in danes, Šmartno pri Litiji, december 1995, str. 21.
6	Osnovna šola Šmartno pri Litiji. Dosegljivo na http://www.smartno-litija.si/predstavitev/ osnovna-sola, dne 24. 10. 2013.
7	Jože Ciperle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, str. 71.
8	Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1970, str.438. (Osnovna šola na Slovenskem, 1970)
9	Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 320.
Risanje v šoli, šolsko leto 1934/1935 (vse ilustracije so iz družinskega arhiva).
kjer so si zapisovali podatke o pesnikih, pisateljih, umetnikih, na primer: Simon Gregorčič, Oton Zupančič, Rihard Jakopič,10 in slovnico tako slovensko kot srbohrvaško, ki je bila dopolnjena z vajami iz slovnice in nareka oziroma prostega spisa. Nato so imeli zvezek za pisne vaje, kjer so vadili pisanje s pisanjem raznih pesmi in tudi dogodkov iz zgodovine, predvsem jugoslovanske in se tudi na ta način seznanili z zgodovino kraljevine Jugoslavije. Pisne vaje v srbohrvaščini so imeli kombinirane v cirilici in latinici, tudi tu opazimo vaje v pisanju na osnovi zgodovine Srbije. Pri slovenščini so imeli posebej še zvezek za šolske naloge, kjer med temami šolskih nalog ali prostih spisov opazimo naslednje teme: počitnice, štiri letne čase (jesen, zima, pomlad, poletje), božični čas in drugo. Po pregledu slovenskih zvezkov ugotavljamo, da velike razlike med temami v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja ni bilo, v glavnem so se ponavljale. Med temami poudarjamo za dvajseta leta dve, in sicer spis z naslovom Bratom onkraj Karavank, ob peti obletnici plebiscita (1925) in Majski izlet v Moravče (1925), za 30-leta 20. stoletja pa omenjamo spise o sejmih v Šmartnem, Martinov in Valentinov, in Kako mi ugaja v novem razredu, v katerem zasledimo podatek, da je Osnovna šola Šmartno bila šest razredna in da je bilo v šolskem letu 1934/1935 v razredu 35 učencev.
10 Po predpisanem učnem programu iz leta 1932 sta bila med imeni jugoslovanskih pisateljev iz Slovenije omenjena samo dva, in sicer Prešeren in Cankar. To pomanjkljivost so slovenski učitelji popravili sami, saj so v okviru svojega podajanja programa seznanili šolarje z vsemi glavnimi slovenskimi pisatelji in pesniki ter tudi umetniki. Osnovna šola, 1970, str. 443 in 444. To smo opazili tudi v obravnavanih zvezkih (op. av.).
Spis v zvezku ob peti obletnici koroškega plebiscita, 11. oktober 1925.
Iz kratkih prostih spisov izvemo o določenih navadah in običajih v kraju, in sicer o sejmih v Šmartnem. Tako postane lahko v luči otroškega razmišljanja in dojemanja sejemskega dogajanja v spisu, šolski zvezek tudi vir za zgodovinske podatke o sejmih in dogodkih okrog njih, ki so bili značilni za Šmartno.
Pri računstvu so posamezni zvezki za pisanje snovi, algebre in geometrije, in tudi mešani zvezki, kjer so napisane šolske vaje, šolske naloge in domače naloge; vse v enem zvezku.11
Pri zvezkih predmeta lepopisje opazimo ob posameznih ponavljanjih pisanja črk in besed tudi pisanje različnih verzov pesmi tako v cirilici kot latinici. Prizadevali so si, da je bila pisava razločna, preprosta, nepretrgana. Lepopis je bil posebej ocenjen v šolskih zvezkih, predvsem opazimo to pri slovenščini, srbohrvaščini, računstvu, pri drugih predmetih manj.
Šolski zvezki predmeta naravoslovje (fizika, kemija, biologija) vsebujejo predstavitev človeka, živalstva in rastlin (botanike). Pri opisu spoznavanja zgradbe in delovanja človeškega telesa vidimo pri nekaterih temah kot dopolnilo in ponazorilo tudi preproste risbe človeških organov: uho, srce, zobe in drugo. Razlika v zvezkih med 20-timi in 30-timi leti 20. stoletja pri spoznavanju človeškega telesa je bila v tem, da je ta tema v tridesetih letih spadala v predmet higiene in ne naravoslovja kot v dvajsetih letih.
11 Obseg učne snovi za računstvo in geometrijo je bil v učnih načrtih od leta 1883 dalje z malimi spremembami zelo ustaljen. Več o tem v Osnovna šola na Slovenskem, 1970, str. 529.
is v zvezku za predmet higiena, skica ušesa,
šolsko leto 1934/1935.
Risba v zvezku: zem severne in južne Amerike,
22. 6. 1925.
Pri pouku zemljepisa12 so v obravnavanem obdobju učenci za prepoznavanje in razumevanje kontinentov in držav sami risali celine in države. Za kontinente so ohranjene risbe Severne in Južne Amerike, Azije in Afrike. V zvezek so si ob risbi zabeležili osnovne značilnosti celine oziroma države, naravne posebnosti, gospodarske panoge, število prebivalstva in drugo. Iz zapisov je razvidno, da so dobili osnovne takratne podatke o obravnavani temi.
Iz zvezkov predmeta zgodovina razberemo, da so spoznali kaj uči veda zgodovina, po podani uvodni razdelitvi zgodovinskih dob in kratkim opisom prazgodovine so začeli zgodovinsko snov podrobneje spoznavati z Egipčani. V tridesetih letih 20. stoletja so še posebej imeli zvezek za zgodovinski pregled kraljevine Jugoslavije in njenih banovin.
12 V višjih razredih narodne šole so po učnem načrtu obravnavali celine in pojme iz občega zemljepisa. Osnovna šola, 1970, str. 555.
Sklep
Po pregledu in primerjavi šolskih zvezkov v obravnavanih desetletjih 20. stoletja ugotavljamo, da so učni predmeti ostali nespremenjeni, nekoliko so se spremenile le metode poučevanje in načini zapisov v zvezkih. To je najbolj vidno pri predmetu zemljepis, v dvajsetih letih 20. stoletja so kontinente risali na posamezne liste in države skicirali v zvezke, v tridesetih letih 20. stoletja so si verjetno s šablono pomagali pri risanju držav v zvezek. Spoznavanju zgodovine kraljevine Jugoslavije so namenili velik poudarek, kar je razvidno pri več predmetih, ne samo pri zgodovini ampak tudi pri slovenščini, srbohrvaščini in zemljepisu, saj smo v zapisani učni snovi pri navedenih predmetih zasledili posamične kratke zgodovinske teme o razvoju Jugoslavije.
S prikazom šolskih zvezkov kot virom za področje izobraževanja, nastalih v okviru takratnega šolskega oziroma pedagoškega procesa Kraljevine Jugoslavije, poskušamo s tem prispevkom dopolniti vedenje o zgodovinskem razvoju šolskega zvezka kot učnega pripomočka v slovenski šoli.
Viri in literatura
Arhiv družine Kolar, Šmartno pri Litiji.
Jože Ciperle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski
muzej, Ljubljana 1987. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937.
Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969, Ljubljana: Slovenski šolski muzej 1970. Osnovna šola Šmartno, Šmartno nekdaj in danes, izdano ob 330. letnici šolstva v
kraju, ur. Valerija Kepa, Šmartno 1995. Osnovna šola Šmartno pri Litiji. Dostopno na:
http://www.smartno-litija.si/predstavitev/osnovna-sola, dne 24. 10. 2013.