— 1 Starček in dvanajst ovac I ) (PripoTedJra.) I iromak oče je imel tri sinove, 9 kalerirai je ieV\ ubožno žiTotaril. Časi jirn je tako zatesnilo, da so se snjrti komaj ubranili. Neki dan poz6?e oče svoje tri sinove pred sč in jim reče: pŠinovi moji dragi! tako Mii ne moremo dalje ž.ircli, od poniaujkanja poginemo. ako se kako drugaee n» prebijemo med sretom. Jaz mialim tak6. di bi vaak izmed vas gel po svetti, morda bi kaj zaslniil, da bi si vsaj za nekaj časa bčdo odtisnili iz biše. Krf' porečete vi k temn?" — nKaj porečemo mi, oče ? Vasa Tolja natn je Z4*. poved in radi greino rsi trije, da vidimo, komu botle sreea mllej^a/ — Alf o& ne dade, da bi Sli tsi trije sinovi najedenkrat od hige; kaj bi bilo i, njim ubogim .itareem, ako Iji ostal ssin dumi brez podpore in postrežbe. Zatorej sklciifjo, da gre najprej najstarejši sin po aretu. Najstarfj.ši sin hodi dolgo in dolgo po širopem svetu — ali nikjer n^ najde Cloveka, d» bi mu pomigel. Naposled sreča ptarSka. rKam greS, ljubi moj f" vpraSa ga siarčck. — „Trij« bratje smo domi s starim ooeton), pravo siromaštvo, da se Bogn nsmili," odgovori sin, nzatorej grem po sfafai,, ne bi li kje naSel službe, da bi si kaj zaslužil." — ,,Dobro, ljnbi moj, dobro," reSe mo atar&k, rtak tni jih u'«g^!y in ^n^ i tei jfti ^« Y"^^1 izpred oči; kajli vfdi, da te liočem pošteno plačati. Nikamor mi jififlH zaganjaj, nego pusti jih, da id6 kamor in koder jih je volja, one se tudi nriM sauie znajo pasti. Evo ti torbice, 7 njej iiuaš vsega, 6esar ti je trebi; n&I vzeini tudi piSialko, da si roalo posviraS in veselje delaš na paai." 1 Slnga požene ovce na pašo in svirajoč na piSčalko, veselo koraka 2» njimi, koder koli so se pasle. Za nekaj easa pride z ovcami do neke vdkn-V tem bipu poskafejo V3e ovce naravnoat v vodo ter plarajo na 6no strail reke. Kad bi bil Ltidi siromak »iii za njioji sel, ali kak6: reka jt? bila široka I in zel6 globoka. Kaj mn jfi storiti ? Slilo začoe jokati in Tzdihovati : rO Bojfi I kaj bode zdaj z menoj, ako se mi ovce ne vrnejo!" — Dolgo jtj hodil ob I bregu gori ia doli ter žalostuo pogledaval na drugo stran. Naposled leSa f 1 seuco pod neko drevo in kmalu prav trdo zaspi. Spal je dolgo iu dolgo« I skoraj do večera. Kadar se pod večer prebudi, prvo iuu je bilo pogledatl DAl drugo sLran, ali glej cuda! njegove ovce so uM tukaj, ravno so se približv I vale brpgu in tako lepo ao plavale proti njemu. nAj, hvala ljubBmti Bogo, 1 da ste se mi povrnile, moje lepe ovčice!" tako je vzdahnil in vcae)o zapisk&I 1 na piSdalfco ter polagoma vračal ovčice domtiv. J Tu ga je užž čakal starfek. rNTu. ali mi si napasel ovce!" — PoVftj« kako ti je bilo? kako se ti jo godilo? Daj, po?ej mi vse, kar si videM na paši P" ' 1 1» Sin priporedije vse: kako je svirajoS na pišSalko korakal za ovcami n do neke raks; kaVo so ovce reko preplavale. a on ni mogel za njimi, .,r je bila reka Siroka in zel(5 globoka: kako se je do sita razjokal in ni-dsled v scnci pod nckim drereaoru sladko zaspal, a prebudifši se pod vd&r, ^ledal svoje ovcet kako se napasene vračajo preko vode; ali on veoder ne ineje, kje so se tako napasle in kod ao hodile ! rI)obro, dobro Ijubi moj.u reče mu starček. nA zdaj mi povej, kaj si -iiš za svojo slnžbo, ker ti je leto nii poteklo. Dam ti, kar si izbereS -. ali večno izveličanje ali pa denarjev?" Sircmak sin rece Da to: nEj, dobri moj starSek, znsm, da bt nam treba i!a tudi večnoga izveličaaja, ali mi smo velifci siromaki, ilaj nam satorej jsi denarjev !" — In starrak ma je dal denarjev, kolikor jib je mogcl nesti. Ko je iiajstarejSi sin priSel domii?, Tai so se ga radorali, ker je tako ¦pih denarjev zaslužil. Za nekoliko Sasa odpravijo arednjega brata po sretn, njemu se je ra?no tako godilo, kakor najstarejšemu. Naposled reče tndi najmlajši brat: nHajdi, aaj tudi jaz poskusim svojo .-¦rečo po svetu '." — Gre po istera potu, po katerem 8ta šla ojegora poprejaoit ¦ Iva brata, in tako idoe, razmišljuje sain v sebi, kako se mu bode godilo na. ^m širocsm svetu. Pri tej priči sreča tndi ou prijaanega starčka. ,,Kam, prijatelj moj Ijubi," vpraša ga stareek, ,,kaui tako zamišljen ?" ,,Grem po Bvetu, da si pri dobrih ljndoh poiSiiem kje kacega zaslužka. Trije bratja smo domri s starim o^etom ter uimamo toliko, da bi se prehri« nili. Dva moja brata sta ili hodila po svetu ia prinesla lepih denarjev, & zilaj grem tudi jaz iskat svoje sreče." ,,Dobro, dobro, Ijubi moj, ako le hoiSeS, takij pri meni dobiš službo." ../Jakaj ne bi fiofei? Baif stopini k ram t anižio, ako aem ie vaSoga 'iAii sposoben.11 ,,Ali zoag ovce pasti ?'1 ,,Nn, če bi tega De zoal, potlej bi bilo slabo za roene !u ,,Nu, ker znaš ovce pasti, pojdi z menoj, da ostaaeš pri meni 1" To rekSi, odpelje ga starček s seboj. Druzega dne mu izroči ovce v varstvo, rekoč: ,,Evo ti mojili ovic Eakor vidiš, imani jih ravno dvauajst. Dobro m\ jih pasi iu ne pusčaj mi jih izpred oči; pla6al te bodem požteoo. Nikamor mi jih ne zaganjaj, pusti jih, da gred6, kamor in koder se jim poljubi. Tukaj imaiS torbico in piščalko, da si prikratiS čas." Najmlajši brat otide z ovcami; ovce grediS lcpo redoma po svojem potu, a oii polagoma za njimi svirajoč na piSčalko. Tak6 dospojo do reko; a kadar tu, ovce Dararnoat v vodo. — Najmlajši brat se ne poinislja dolgo, nego hitro zgrabi jediio orco za runo ter ž njo srečno preplava na drngi kraj reke. Potlej zopet svirajoo na pižčalko koraka za ovcanii. Tako idoS pride z OTcami ua lep zelea travnik, Da katerem je lepa trava rasla, visoka do pastt, a po travi se je paslo sila ovac, ki so pa vse bile tsake in sube kakor hrti. ,,Moj Bog !u reče najmlajši brat, ,,kako je vender to, da so te ovce na tako lepej iD bobotnej travi tako suhe in slabe !u ¦ To rekši, šel je dalje za svojirai ovcami, katere niti pogledati niso hotelo te I 8 I H6 trave, nego šle so dalje, kakor bi jih kdo za seboj Todil. Šle so na dnig invnik, kjer je bila trava sicer majbeaa, a zeltf sočnata in tečna, kajti ovce, pas66 se na tem travniku, bile so tako lepe in debele, kakor bi si jih bil kdo iz najlepše črede oalaSč odbral. Tukaj se je tndi teh dvanajst ovae sstavilo in paslo po srojej volji, da jih je bilo le veselje gledati. Iu koder koli so te ovce pohajale, povsod je sad njimi preletavala vrlo lepa in mihi ptičica. Kadar so se do sita napasle, vgdignile so se stlne o sebi in vrnile po 6nem potu, po katerem so bile prišle. Prišedii do reke, preplavale so vodo, in najnilajši brat poprijel so je jopet za runo jedae ovce in tako tudi on preplaral. Barno pod rdfier pofrnil 8e je z dobro napasenimi ovcami donniv. StiriSek ga je vai pred bišo 6akil. ,,Ku, ali si ovee dobro napasel ?lt ,,Sem, liTala Bogu, in se kako dobro!" ,,Ali si storil vae, kakor sem ti ukazal? Ali se ti je kaj poseboega prigodilo ? Daj, povžj mi!" ,,Storil sem vse, kakor mi ste ukazali ter sem šel vedno za oveaini." To rekši, začel je pripovedovati vse, kar se mu je prigodilo; kako je vodo preplava]: kako so prišli na lep zeleu travaik, kjer je bobotna trava rasla, ali ovce ao bile sube in slabe, in njegove ovce se Lft niso hotele ustaviti; kako so šli poteui dalje Da (irug traviiik, kjer je riisla slaba trava, ali ovce so bile lepe ia debele, ia vedao jib je neka lepa ptičica obletavaLa. ,,Dobro si opravil, ljubi uioj, iu zeltf sem s teboj zadovoljea,'1 pobvalil ga je starfiek. ,,Povej mi samo, kakšno plačilo si želis za avojo službo, ker leto ti je poteklo in treba jo, da te plačam. Plaiiilo ti dam po tvojej volji, ali večno izveličanje ali pa deuarjev ? Izb^ri!" „0 piedobri moj st&rček," odgovori siajmlajSi bvatov, ,,resnica je, da smo trije bratje s starim očetom pusto siromaStvo; ali moja atarejia dva brata sta si uže toliko pribranila, da se bomo uže nekako prebUi; zatorej prosim te, bodi tako dober in daj ti nieni rajSi večno izvelidanje !" ,,Dobvo. sin moj Jjobi! želiš si večnega izveličanja, bodi ti, zaslužil si ga, ker si poSten in bogoljuben mladenis, katereiDU je več do vi-enega iz-veličanja, nego li do pos?etiiega blagl A vrhu tega dobiš tudi še denarjev. Glej, sin raoj ljubi, jaz sem Jezus; moje ovce, katere si pasel, to so oni nioji nčenci, ki radi za inenoj hodijo ; travnik z bohStno travo je posvetno ve.ielje in slast, a suhe ovce na njem, to so sinoTi tega sveta: a travnik 8 slabo travo, to je krepiist in poštenje, in dobro vzrejene ovoe, to so krepostni, bogoljubni Ijadjč. Ptičioa, ki je obletavala ovce, to sem bil jaz, ker jaz ostaueui s svojimi ovcami na yeke !u Tako je govoril starfiek. Potem je blagosiovil uajmlajsega brata, dal ma tudi denarjev, kotikor jib je nesli mogel, in na njem 80 se izpolnile besede sv. pisma : ,,Isčite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vae drugo vam bode dodano." M. St.