Naročnino mesečno 25 Din. z« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za iuozeiiistvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uf. 6/111 Ček račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7°>№ Zagreb štv. 34.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Telefoni nrednlštvai dnevna složha 2050 — nočna 299«, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku m Pomenljiv simbol Dunaj, 14. maja. Nikjer ni razvoj političnih dogodkov v srednji Evropi tako zanimiv kakor v avstrijski republiki. Delo pokojnega kanclerja Seipla ni ostalo brez uspeha. Seiplova politika je bila tako načelna kakor praktična. V načelnem oziru je pokojni kancler šel za tem, da bi se v borbi med marksistično dogmatiko in realnimi razmerami izkazala kot edino pravilna linija krščanskega socializma. Kancler Dollfuss je sedaj na tem, da žanje, kar je zasejal prelat Seipel. Pri tem mu je seveda nehote prišel na pomoč Hitler kot kancler sosednega rajha, ki je z močno roko izvršil to, kar si je bil prelat Seipel zamislil samo kot plod dolgega razvoja. Od 7. marca dalje, ko je bil Dollfuss sklenil, da izloči parlament in ga nadomesti z več ali manj prikrito diktaturo vlade, se pozicija avstro-mar-ksizma dan na dan ruši. Dokaz temu je strankarska konferenca avstrijske socialne demokracije, ki je pokazala, da so avstrijski marksisti popolnoma re-signirali na svoj dosedanji odločilni vpliv na avstrijsko republiko. Glavna skrb avstrijske socialne demokracije je sedaj, da ne bi s kakšno neprevidno taktiko provocirala režima, da z njo pomede tako, kakor je pomedel Hitler z marksisti v Nemčiji. Dr. Danneberg, ki danes vodi avstrijsko socialno demokracijo namesto bojevitega dr. Bauerja, je na tem kongresu izdal geslo, da je bolje ohraniti sedanje pozicije ali pa vsaj braniti glavne pridobitve avstrijskega marksističnega prgletarijata, kakor pa s parolo: »Vse ali nič!« riskirati še to, kar se je do sedaj doseglo. Vsakdo ve, kakšen teror je avstro-marksizem še pred meseci izvajal nad avstrijsko republiko. Tem bolj se mora vsak začuditi, kako hitro se je Dollfussovi vladi posrečilo demontirati strankarske postojanke avstrijske socialne demokracije. Vlada je razpustila vsegamo-gočni socialistični Schutzbund, ne da bi bil en sam socialni demokrat poskusil kakršenkoli odpor. Vlada prepoveduje socialistična zborovanja, kakor se ji zljubi. Marksistični dnevniki so podvrženi predhodni cenzuri. Vlada je prepovedala štraike in inozemski tisk je to komai registriral, dočim bi bila taka prepoved pred enim letom gotovo izzvala vihar ogorčenja in bi bila mogoče privedla celo do kakšne revolucije ali pa vsaj do puča. Vlada je tudi uvedla direktno pobiranje davkov po zvezni vladi, s čemer je avtonomija oosameznih deželnih vlad, okrnjena, ne da bi bili socialni demokrati mogli proti temu kaj storiti. Vlada je zlomila tudi vsak odpor socialistov proti ustavni reformi, proti reformi socialnega zavarovanja in proti proti-verskim odredbam socialne demokracije na šolskem polju. Seveda je treba reči, da je bilo reformno delo Dollfussove vlade zelo olajšano po notranjem razpadu avstro-marksizma samega. Baš zgled avstrijske republike je dokazal da je marksizem socialne demokracije v Evropi mrtev, da je izhiral na svoji notranji nedoslednosti, teoretičnih in praktičnih nasprotjih na svoji nemoči in pomanjkanju onih moralnih kvalitet, ki so potrebne za zmago vsake revolucionarne ideje. Avstro-marksizem torej ne tvori danes nobene resne ovire več, da ne bi dr. Dollfuss poizkušal realizirati onefia socialnopoliličnega načrta, ki ga je v načelu podedoval od pokojnega Seipla. V tem oziru je treba reči, da ima Dollfuss mnogo bolj konkreten in realen program, nego ga ima Hitler v Nemčiji. Avstrijski kancelar si je predvsem jasen v tem, da se mora dosedanji politični parlament nadomestiti z zastopstvom poklicno-stanovskih organizacij narodnega gospodarstva, kar n. pr. za Hitlerja še danes ni popolnoma jasno. Namesto dosedanje horicontalne razvrstitve družbe v delodajalce in delojemalce, ki odgovarja bistvu kapitalizma, naj stopi v smislu okrožnice »Quadrages:mo anno« vertikalna razvrstitev, ki vključuje vse, ki delajo v eni stroki, delavce in delodajalce. Gotovo je, kakor to poudarja bivši predsednik avstrijske republike, liberalec dr. Hainisch, da bi se dala ta družabna preureditev doseči najlažje v poljedelstvu, in da je taka družabna reforma jako težka v obrti, kjer nahajamo poleg malih obratov tudi take, ki so že popolnoma podobni industrijskim, kjer se je zavest stanovske skupnosti med mojstrom in pomočnikom že davnaj umaknila pravemu razrednemu nasprotstvu, toda že tarifne pogodbe med grafičnimi delavci in tiekarskimi podjetniki dokazujejo, da mogoče je stanovsko organizirati oba faktorja produkcije v smislu več ali menj vzajemnega sodelovanja in podružabljenega gospodarstva, ne da bi se zatrli privatna iniciativa in privatna last. Zato dr. Hainisch gotovo nima prav, če trdi, da se demokratični parlament poslancev, ki so izvoljeni od vseh brez razlike razredne ali stanovske pripadnosti na podlagi nekega splo'šnopolitičnega programa. ne bi da! nadomestiti z zastopstvom posameznih stanov, kojih medsebojno sodelovanje in izravnavanje medsebojnih interesov bi garantiralo vodstvo in kontrola države. Spremembe, ki jih je dr. Dollfuss v zadnjem času izvršil v svojem kabinetu, dokazujejo, da si hoče zagotoviti sposobne sodelavce, ki bi mu mogli učinkovito pomagati pri izvajanju stanovske uredbe družbe v smislu krščanskega socializma. Kar pa inozemstvo najbolj interesira, je zunanjepolitična usmeritev Dollfussove vlade. Kakšne so ideje, ki navdihujejo sedanjo avstrijsko vlado, in kakšne so smernice, za katerimi gre, so najbolj dokazale slavnosti ob priliki 250 letnice osvoboditve Dunaja od Turkov. Pri tej priliki so Dollfuss in njegovi prijatelji kakor tudi organizacije, ki stojijo za njimi, jasno izpovedale, da ima Avstrija čisto poseben smoter in čisto poseben smisel kot samostojna država. Avstrija ni Prusija, Avstrija je v svojem bistvu katoliška nemčka država. Njena skupnost Z nemškim narodom je kulturnega značaja. Avstrija se nikakoT ne more zliti v eno z nemško državo v politično-državnem smislu in mora kot posredovalec med Nemčijo in njenimi slovanskimi madjarskimi ter drugimi sosedi na jugovzhodu ohraniti svojo neodvisnost. Avstrijsko narodno poslanstvo se mora izpolniti samo v popolni svobodi in samostojnosti, če Avstrija ohrani svojo posebno politično in kulturno poslanstvo v razliki z nemškim rajhom — to je bil ténor slavnostnih dni, ko se ie obhajal spomin na zmago, ki so jo priborili avstrijski Nemci in njim sosedni narodi s pomočjo poljskega kralja .lana Sobieskega nad Otomani, sovražniki krščanske kulture in krščanske družbe. Mi avstrijski Nemci smo trdno prepričani, da je to bil jako pomenljiv simbol in da se je njegova sila ohranila do današnjega do«. Dr. F. A. Vzroki „miroljubnosti" sovjetske Rusije Kako je boljševizem upropastil bogato Ukrajino Na fisoče umrlo od gladu v bivši žitnsci sveta, v raju „črne zemlje" (Od našega dopisnika.) Varšava, 15. maja. Politična napetost med Ukrajino in Moskvo ni več latentna, ampak postaja bolj in bolj že predmet javnih razgovorov. Celo sovjetsko časopisje ne more več molče preiti tega za sovjetsko Unijo bistvenega vprašanja, čeprav ga zaenkrat obravnava v jako previdni obliki. Pred nekaj dnevi je oficijeiiii moskovski radio omenil, da vladajo na Ukrajini neke čudne nacionalistične tendence in da so ravno komunistične mladinske zveze (komsoinolei) nositelji tega gibanja. Moskovski govornik je napovedal, da ho vlada podvzelu energično čistilno akcijo na Ukrujini. »Urez usmiljenja bomo postopali, da za-tremo v kali vsako propagando nezadovoljnetev!« Ni dvoma, da gre tukaj za pravo nacionalistično gibanje Ukrajincev, ki pa nima morda svojega izvora toliko v nacionalnih motivih, kakor v gospodarskih. Komunistično gospodarstvo je namreč v teku let nekdaj najbogatejšo pokrajino ruskih dežel gospodarsko popolnoma upropustilo. Danes je bogata Ukrajina postala ozemlje, na katerem razsaja strahovita lakota. Noben del sovjetske unije ni gospodarsko tako propadel, kakor Ukrajina. Na tisoče ljudi gine za lakoto. In kakor pripovedujejo očividci, je povsod po vaseh opazovati grozne scene, kako sestradani prebivalci umirajo za lakoto. Pretresljivo je poročita zaneshivega očividca o tem, kaj je doživel v ukrajinskih vaseh. V ueki vasi, nedaleč od Kijeva, je videl kmetsko družino, ki je bila od gladu tako izčrpana, da niso mogli več zapustiti hiše. Sicer pa tudi ne hi nič pomagalo klicati na pomoč, ker tudi drugi nič nimajo. Poročevalec jim je razdal vse, kar je imel pri sebi in potem je pripovedovala od lakote čisto izčrpana žena: »Se pred enim letom je štela naša vas 700 duš. Danes nas je le 120. En del je pomrl, drugi pa so se razkropili po mestih, kjer upajo, da dobe vsaj krompirja... Mesa že več kot leto dni nismo videli. Pa tudi preje nismo dobili drugega, kakor konjsko meso. Svojih polj ne moremo več obdelavah, ker smo pojedli že vso živino. Traktorje dobe le komunistični kolektivi. To pomlad ni iz naše vasi nihče več posejal polja. Nismo imeli ničesar posejati. Vse zaloge so nam pobrali komunisti, ker nismo plačali davkov. Vaščani niso šli v kolektiv, zato so komunisti vas izropali, ljudi pa prepustili smrti.< Očividec pripoveduje, da je slične scene videl po vseh vaseh. Polno je otrok z nabuhlimi trebuhi, ker jedo škodljiva in neužitna gozdna zelišča. Vsepovsod delajo mladi ljudje vtis starcev, ker so tako izstradani. Povsod je dobil isti odgovor: >Ze tri mesece nismo jedli kruha. Hranimo se s krompirjem, ako ga je kje kaj ostalo na polju. Dober je tudi gnil krompir in gnila repa, samo da bi jo imeli.« Sovjeti namenoma pritiskajo na Ukrajino, ker je nevarna Vidi se, da sovjeti nalašč pritiskajo na Ukrajino, ker se jim zdi nevarna. Vasi so zapuščene, ker ljudje beže v mesta. Po vaseh je komaj polovica hiš še obljudenih. Toda tudi v mestih vlada lakota, ker zaradi slabih prometnih sredstev ni mogoče dobiti dovolj živine iz drugih provinc. Tudi v kolhozih in eovhozih, ki jih vlada podpira, vlada pomanjkanje. Preteklo leto so mnogo prepozno obsojali polja. Medtem, ko so moskovski telegrami javljali 100 proeentno posetev na Ukrajini, se jc v resnici preteklo leto izvršila posetev mnogo prepozno, kar je imelo za posledico seveda katastrofalno žetev. Letos bo še slabše, ker kmetom manjka posevkov. Tudi v kolektivih nimajo dovolj žita za posetev. Prav tako vlada silno pomanjkanje živine. Strah pred voin'mi zapletljaii Tako izgleda danes žitna zakladnica Rusije, bogata Ukrajina! Zato je razumljivo, zakaj so Ukrajinci nezadovoljni, zakaj opozicija vedno bolj narašča in odkod naraščajoče skrbi v Moskvi. Pod tem vidikom pa je tudi razumljivo, zakaj sovjeti na vse strani neprestano poudarjajo svojo miroljubnost. Zakaj tudi proti .laponcem, ki jih bolj in bolj odrivajo od Tihega oceana, nimajo drugega, kakor nekaj pohlevnih papirnatih protestov. Sovjetska republika je v notranjosti popolnoma gnila in tudi najmanjši vojni zaplctljaj hi utegnil prinesti razpad holjševiškega režima. V leni je iskati poglavitnega vzroka »miroljubnosti« Moskve. W. R. Albanija, italijanska koSomja . .. 150 milijonov za vpad Albancev dinarjev v Jugoslavijo (Razkrit a „Prava Lidu Ahmed Zogu, albanski kralj Praga, 15. maja. U. Večernik »Prava Lidu« je objavil sledeči senzacionelui članek o delovanju italijanskega generala Parianija v Albaniji : »Običajno je pravomočni zastopnik države v drugi državi diplomatsko akreditirani poslanik. To bi moralo veljati tudi za Albanijo, kjer naj bi zastopal italijanske interese italijanski poslanik. Toda dejansko je to drugače, ker zastopa italijanske interese v Albaniji vojaški agent general Alberto Pariani. Zanimivi so nekateri avtentični podatki o njegovem »delovanju«. „Delovawe" Hal. generala V nekaj letih svojega službovanja kot načelnik kraljevskega doma, kar pomeni v Albaniji načelstvo generalnega štaba armade, je general Alberto Pariani dokazal, kaj vse se da ustvariti, ako človek razpolaga s sredstvi. General Pariani ima na razpolago ogromni dispo-zicijski fond 40 milijonov lir (t54 milijonov Din) za vojaško — politične namene. S pomočjo tega denarja je italijanski general organiziral ogroin-j ni kader sebi vdanih ljudi v Albaniji, s kate-, rimi sistematično izvaja vse načrte italijanskega ! generalnega štaba jn povelja velikega fašističnega sveta, ne da bi se brigal za italijansko poslaništvo v Tirani. Približno polovica tega denarja gre za zgradbo betonirnnih utrdb po albanskih gorah, za betonske pločnike zn težko artilerijo med tem ko z drugo polovico plačuje skrbno razpleteno špijonsko službo. Njegova pisarna na cesti Kraljice matere v hiši bivšega predsednika albanskega parlamenta Koče Kote izgleda kakor kakšno veliko ministrstvo. Njegova pisarna ima zaposlenih SO uradnikov. ki so porazdel jeni po oddelkih po zgledu vojaških genernlštubov: gospodarski oddelek, operativni oddelek, zeml jevidski oddelek, lajno-pisemski oddelek, in slično. Elu oddelek ima samo nalogo, da vzdržuje stike s fašistično centralo v Rimu. Pomen te »pisarne« je takoj tudi razviden po osebah, ki prihajajo k generalu Parianiju. Semkaj prihajajo bivši ministri, poslaniki, albanski plemenitaši, agenti, trgovci, špijoni, tako da se lahko takoj izračuna kam gre druga polovica dispozicijskega fonda italijanskega generala. »Delovanje« tega generala se je poslednji čas že tako razvilo, da so se albanski patrijoti začeli upirati. Politiki čisto odkrito govorijo, da namerava general ustanoviti v Albaniji posebno Italo-fašistično stranko, toda oni še vedno verujejo v zdravo rodoljubnost albanskega naroda, ki bo Albanijo ohranil pred takimi nevarnimi eksperimenti. Napad na Jugoslavijo Posebno veliko aktivnost jc pokazal general Pariani preteklo zimo, ko je organiziral v velikem štilu bande sestoječe iz gorskih plemen, da izvrši nupad na Jugoslavijo. Razumljivo je, da pri tem ni sledil svojim lastnim inieijativam, ampak, da je jiostopal po navodilih italijanskega generalnega štaba po načrtu, ki je bil izdelan v italijanskem generalnem štabu in po knterem naj bi sc letošnjo pomlad izvršili hkrati organizirani napadi na Jugoslavijo iz Albanije, Bolgarije, Zadra in Madjarske. Ti napadi naj bi bili prepričali Evropo, da se Jugoslavija nahaja pred popolnim razpadom. S svojim denarjem je general Pariani žel velike uspehe in si pridobil zaupanje vseh obmejnih albanskih mogotcev ter jih pridobil, da noj bodo pripravljeni za napad, kadar bo izvršen celokupni načrt. Albanska vlada je imela preveč drugih notranjepolitičnih opravkov, do ni posvečala zadosti pozornosti delovanju togo generala. Morebiti je Panionijcv denar znal tudi odvrniti pozornost albanskih ministrov nn druge probleme. Toda, ko se je po Tirani začelo šuš-I jati o »pohodu na Kosovo«, ki ga je pripravljal general Parinni, so se tudi albanski vladni krogi začeli zavedati nevarnosti in nevarnih posledic generalovega delovanja. Tudi londonska in francoska vlada, ki sta bili o teh pripravah natančno poučeni, sto začeli pošiljati v Tirano resne opomine. Na željo kralja Zogua so bili takoj poklicani v Tirano vsi šefi gorskih obmejnih plemen na veliko [vosve-tovanje. kjer se je sklenilo, da se mora ljudstvo, ki je bilo naliujskano nroti Jugoslaviji, takoj pomiriti. Nekateri teh šefov so »ostnli« v Tirani, kjer se še danes nahajajo, da bi albanska vlada imela vse garancije, da se ne bodo udeleževali več »delovanja« italijanskega generala. Albanska vlada je spravila na varno posebno nekaj uglednih vodij iz okolice Debra. Izvršile so se tudi velike osebne spremembe v uredništvu in med častništvom na obmejnih postajah. Italijanska vlada je bila istotako moralno prisil jena, da izvaja posledice in je generala Pnrtinnija. kojega načrt je propndcl. odpoklical u v Rim, knr v albanskih krogih smatrajo za dokaz, da prihaja v Albanijo nov duh. ki zahteva, da se država popolnoma osvobodi italijanskega vplive. Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o Sokolu K. J. pred zagrebškim sodiščem Zagreb, 15. maja. i. Donos se je nadaljevala kazenska razpravo proti katoliškemu episkopatu radi znane sokolskc spomenice pred kazenskim sodiščem I v Zagrebu. Poleg katoliškega episkopatu je bil obtožen še župnik pri Sv. Marku. dr. Rittig in njegov kaplan Dragan Kociper. Epi-skopat je zagovarjal dr. Jondn. Dr. Jandn je, sklicujoč se na govor predsednika vlode, ki ça je imel v skupščini pri proračunski razpravi in pri katerem je orisal značaj in odnose cerkve do države, izjavil, do je vsako nadaljna razpravo v tej zodevi brezpredmetna ter je noto zapustil sodno dvorano. Ker so vsi nadškofje in škofje ugovarjali, da meščansko kazensko sodišče ni pristojno, da sodi episkopat, je sodišče v obširni obrazložitvi, v kateri omenja tudi konkordat. ki je bil sklenjen z bivšo nvstro-ogr-sko monarhijo, njihov zagovor zavrnilo. Po proglasitvi tega sklepa je zastopnik tožitel ja advokat dr. Govrončič izjavil, da z ozirom na visoki položaj, ki ga imajo obtoženi nadškofje in škofje v cerkvi in v družbi, nc zahteva, du jih sodišče koznuje in rodi tego urnika obtožbo. Sodišče je nato, sklicujoč nc nn § 276 zakona o krivičnem postopku, vse obtožence oprostilo. Japonci stalno prodirajo Peking, 15. mnja. ž. Japonci še vedno prodirajo po mundarinski cesti Džehoi—Peking. Po zadnjih vesteh so japonske čete zasedle Penčung. Povsod pn so naletele na hud odpor kitajskih čel, ki se v lepem redu umikajo pred močnejšim in tehnično sijajno opremljenim sovražnikom. Inozemski časnikarji poročajo iz Jenlo, da je disciplina kitajskih čet izvrstna, kar najbolj potrjujejo tudi njihove izgube. ki znašajo zadnje dni 3000 mož. V področju med Jenlo in Tungčaotn delajo Kitajci' obrambne nasilie, utrjujejo pa tudi področje okrog Pekinga, ki je že vse prepleteno z bodečo žico. Računajo, da bo že v teku tega tedna prišlo do hudih spopudov. Kitajsko uradno poročilo ia Pekinga potrjuje informacije, da so japonske čete prekoračile reko Luanho iu potisnile Kitajce na drugi breg. Pri tem so se razvile strašne borbe. Sedaj ni nobenega dvoma več, da je japonska ofenzivo imela za cilj Peking. Poveljnik kitajskih čet, general Hojungčing je izjavil, da je v borbah pri Nanljenmini padlo 3000 Kitajcev. General je prepričati, da bo nudil hud odpor japonskim četam pred samim Pekingom. Poveljnik jnponskih in mandžurskih čet Nishi se pripravlja na odločilen napad nn kitajske poštenjake v sektorju pri Minhunljunu. Odločilna bilk» z» pohod na Peking se bo vnela pri Tungčao, ki je od Pekinga oddaljen samo 10 niiii. Napetost med Arafrljo in Nemčiio Avstrija se s policijo brani nemških ministrov Gradec, 15. maja. AA. SnoČi okoli pol 9 se je pripeljal s svojo ženo v Gradec bavarski pravosodni minister dr. Frank. Tukajšnji hitlerjevci so mu priredili buren in silno navdušen sprejem. Že 4 km pred Gradcem je pričakovala ministra Franka velika povorka kakih 200 avtomobilov s hitlerjev-skimi zastavami. Med uradnimi osebnostmi ni nemškega ministra nihče pozdravil, temveč so prisostvovali sprejemu razen mnogoštevilnih pristašev samo člani vodstva tukajšnjih hitlerjevcev in zastopniki štajerskega hajmvera in tukajšnji nemški konzul, ki je v kratkih besedah pozdravil ministra. Čeprav so oblasti izdale vse mogoče varnostne ukrepe, prihod dr. Franka v mesto vendarle ni minil brez incidenta. Policija in vojaštvo sta bili ves dan v najstrožji pripravljenosti in sta zasedli vse važnejše centre v mestu; na glavnih križiščih ulic so bile razpostavljene tudi strojnice. Ko je minister Frank hotel v avtomobilu skozi centrum mesta, mu to ni bilo mogoče, ker je policija aretirala njegovega šoferja, tako da je moral iti peš do gra-ške rjave hiše. Med tem je neki mlad hitlerjevec skočil v avto in po stranskih ulicah odpeljal Fran-kovo ženo v hitlerjevski dom. Aretiranega šoferja je policija pozneje izpustila. Velika množica ljudi je pela himno >l)cutschland uber Alles«, vmes so se pa čuli vzkliki >Heil Hitler!« Frank se je nato zahvalil navdušeni množici in rekel, da je ganjen nad sprejemom naroda, iz čigar srede je prišel Adolf Hitler. »Fiibrer«, je nadaljeval Frank, bo v kratkem tudi sain prišel v Avstrijo, in Jedaj ga prav gotovo ne bodo aretirali. Glede zadržanja avstrijske vlade nasproti njemu, je dr. Frank izjavil, da stvar ne bo tako gladko potekla in da bo nemška vlada izdala primerne ukrepe, zakaj žalitve, ki so bile njemu namenjene, so obenem zadele tudi Hitlerja in vso nemško vlado. Kmalu bo prišel čas, je zaključil dr. Frank, ko bo nemška Avstrija ponosno in svobodno zedinjena. Dr. Frank odpotuje še danes dopoldne v Monakovo. Nemčija grozi z bojkotom Dunaj. 15. maja. ž. Spor med Avstrijo in Nemčijo se vedno bolj poostruje. Dr. Frank je včeraj pred časnikarji izjavil, da bo Nemčija izvršila de-maršo zaradi postopanja avstrijskih oblasti proti nemškim ministrom. Ni dvoma, da bo ta demarša v resnici izvršena. Tukajšnji narodno socialistični organ >Der Kampk poroča, da bo Nemčija proti Avstriji pričela z represalijatni in prepovedala nemškim izletnikom obiskovati letovišča v Avstriji, ki bodo tako utrpela veliko škodo. Avstrija je odgovorila, da znaša uvoz blaga iz Nemčije v Avstrijo nad 200 milijonov šilingov ter da bo ta višek Nemčije lahko uporabila za svoje letoviščarje v Avstrijo. Ce bo Nemčija delala svo- Dr. Frank grozi z represalijami jim državljanom težkoče, da potujejo v avstrijska letovišča, potem Avstrija ne bo mogla kupovati nemškega blaga. Nemčija bo torej proglasila bojkot, proti kateremu tako protestira, sama nad seboj. „Heil Hitler?" stane 80 Din „Dol z Dohlussom"! pa 400 Din Pariz, 15. maja. AA. Z Dunaja poročajo, da je dunajska policija pri včerajšnjih demonstracijah i predpisovala denarne globe po tej-le »tarifi«: za 1 vzklike »Živel Hitler!« IO šilingov, za Živel Hitler! I Dol Slarhemberg!« 14 šilingov in za vzklik :>Doi ! Dollfuss!« 50 šilingov. Protest nemške vlade Dunaj, 15. maja. tg. Danes popoldne se je zgla-sil nemški poslanik dr. Rith na Ballhausplatzu, da se po nalogu evoje vlade pritoži pri zveznem kanclerju dr. Dollfussu zaradi dogodkov pri prihodu nemških ministrov na letališče v Aspernu. Doznava se, da stoji avstrijska vlada na stališču, da so nemški ministri, katerih prihoda niso prijavili ali pripravili po običajnem diplomatskem potu, prišli na Dunaj samo kot privatniki v svrho politične agitacije. Razpust hitlerjevcev Dunaj, 15. maja. tg. Govori sc, da nameravajo vladni krogi razpustiti S. S. in S. A. oddelke narodno socialistične stranke zaradi dogodkov ob priliki včerajšnjega naetopa Heiinwehra na Dunaju. Misli se tudi na to, da avstrijska vlada prepove nošenje znakov, s katerimi se manifestira pripadnost h kaki radikalni smeri, tako n. pr. kljukasti križ in tri pšice. Avstrijski konkatrdaS Dunaj, 15. maja. ž. Za binkoštne praznike ho odpotoval v Rim avstrijski državni kancler dr. Dollfuss, kjer ho osebno podpisal konkordat s sv. sto-lico. Obenem ho najbrž odšel v Rim tudi nemški državni kancicr Hitler. Na direktno vprašanje, če se bo dr. Dollfuss sestal s Hitlerjem, jc odgovoril, da z njim nima sestanka v Rimu. da pa ni izključeno, da se sestaneta, ïe se bosta obenem mudila v Rimu. in posojilo Dunaj, 15. maja. ž. Francoski poslanik je davi nepričakovano odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom jc dve uri ktrtiferiral s finančnim ministrom dr. Buresrhoin. Dr. Buresch je danes izjavil časnikarjem. da bo vprašanje posojila Avstriji vsekakor rešeno še v teku tega tedna. Razvoj Male zveze v Podonavju Titulescu hvali Madjare Resolucije avstrijske krščansko-socialne stranke v Salzburgu Na občnem zboru krščanskih socialcev v Salzburgu je bila sprejeta sledeča resolucija: Občni zbor z velikim zadoščenjem pozdravlja dejstvo, da se je Narodni svet, ki je tolikrat radi opozicionalnega stališča strank oviral nujne sklepe v korist naroda in države, z izključno krivdo opo-zicionalnih strank sam izključil od sodelovanja. Od prevrata so se krščanski socialci vedno prizadevali, da pripravijo temeljite reforme gospodarskih, političnih in parlamentarnih razmer in da napravijo konec zlorabljanlu demokracije in parlamentarizma s temeljitim novim redom, ki odgovarja idealu krščanskega ljudstva in ki nam zagotavlja krščansko državo, ljudsko državo, nemško in avstrijsko domovino. Zato občni zbor izraža veselje in v imenu avstrijskega naroda toplo zahvalo kanclerju dr. Dollfussu, ki je odločno, krepko, pogumno in brez odlašanja začel graditi novo Avstrijo. Dela, ki jih je po lastni izločitvi parlamenta izvedla vlada v dveh mesecih in ki so vsem pošteno ustvarjajočim državljanom pomoč v največji stiski, — so v vsem narodu utrdila zaupanje in prepričanje, da so vladni možje pripravljeni in tudi v stanu, hitro in učinkovito pomagati. V imenu brezposelnih, gospodar- Papen grozi z oboroževaniem Nemčiie Ves svet se dviga proti Hitlerjevi Nemčiji fnatŽZ: LrattT London, 15. maja. ž. Grozilni govor podkanc- ■ Jcrja Papena, ki ga je imel v Miinchenu in v ka- j terem je pozival nemško ljudstvo, naj se upre tiraniji inozemstva, kakor tudi vesti irancoskih listov o proizvodnji težkih topov v nemških tovarnah, so povsod povzročili veliko razburjenje. Vsi angleški listi so pričeli najostrejšo kampanjo proli Nemčiji in odkrito govorijo o novi vojni v Evropi. Današnji angleški tisk je zelo razburjen radi splošnega položaja, ki je nastal v Evropi. ' Ameriški načrti proti Nemčiji Pariz, 15. maja. tg. Ameriški posebni odposlanec Norman Dawis jc imel danes dolg razgovor s Paul-Boncourjcm. Čuje se, da je prinesel francoski vladi senzacionalne predloge, »Intransigeant« je zvedel od enega izmed najbližjih sodclavccv ameriškega delegata sledeče: Razorožitvena konferenca jc odgodena do četrtka, ker ie svet prisiljen počakati na Hitlerjev odgovor, ki bo v sredo. Norman Dawis pa želi, da na vsak način reši razorožitveno konferenco, dasi ji Hitlerjev govor lahko zada smrten udarec. Čc bo Hitler pred državnim zborom izjavil, da se bo Nemčija takoj oborožila in uporabljala orožje onih kategorij, ki so po versaillski pogodbi prepovedane, potem sc bo razorožitvena konferenca brez vsakega uspeha razšla. Treba je zato, do nasprotna stran že prej ne pripravi samo odgovora na Hitlerjev govor, temveč da pripravi eelo napad, t ,j. treba je pripraviti izjavo, ki naj bi jo podpisale skupno Anglija, Francija in morda tudi Ameriške Združene države. Ta skupna izjava bi uničila učinek Hitlerjevega govora. Morda bi se pridružila tudi Italija. Na vsak način, tudi če bi bilo težko, pripraviti tako izjavo do srede, je po- Zagrehška vremenska napoved: Oblačno, hladno in nestalno vreme. sko trpečega kmetskega ljudstva in za svojo eksistenco borečih se stanov izrekamo vladi zahvalo zlasti še zato, ker je znova poživila zavest pristnega nemškega avstrijstva, ponos na vrline našega naroda in na njegove zasluge za ves nemški narod in krščanski zapad. Val tople domovinske ljubezni znova poživlja vsa srca. Zavest zgodovinskega poslanstva naše domovine in pa da je ona čuvarica, vrata in most krščanske nemške kulture v vzhodni in srednji Evropi, je danes bolj živa kot kdajkoli. Vsi dobro misleči odobravajo pokristjanjenje našega javnega življenja, zlasti šolske in vzgojne politike. Bližnja bodočnost bo posvečena zgraditvi krščanske nemške avstrijske kulturne države na pridobitvah novega časa. ; Občni zbor stoji na stališču, da more voditi v boljšo bodočnost le močna državna avtoriteta, ki ima voljo do vodstva države in ki tudi brezobzirno, če je treba, nastopi proti razdiralnim elementom. Zato smatra občni zbor da je upravičen, ne le v strankinem imenu, ampak tudi v imenu vseh, ki ljubijo Avstrijo, izraziti zveznemu kanclerju dr. Dollfussu in njegovi vladi iskreno pripadnost in neumorno sodelovanje. trebno, že sedaj pripraviti odgovor na nemško izjavo, katero naj bi takoj podale v Ženevi zbrane države. Samo itaiija zvesto hram Nemčijo Rim, 15. maja .tg. Poostritev mednarodnega položaja, ki je nastala radi stališča Francije io posebno radi zadnjega govora ministrskega predsednika Daladiera, daje povod italijanskim listom, da vedno resneje svarijo Pariz pred zadnjimi konse-kvencijamL Poskus, naprtiti odgovornost za izid razorožitvene konference Nemčiji, je vsekakor popolnoma ponesrečil v Italiji. »Tcverc« piše da::«s popoldne, da je postopanje Francije naravnost zločinsko. Zvečer p,a se oglaša oficijozni »Giornale d'Italia«, ki sprašuje Francijo, kam pravzaprav namerava. Dasi je pri tem misliti tudi na vzroke notranjepolitične taktike, vendar s tem ni popolnoma pojasnjeno stališče Daladiera. Ali naj se zopet začne medsebojno tekmovanje v oboroževanju? Daladter je brez vsakega pridržka glede Ženeve naglasil voljo Francije, da hoče ostati pripravljena na vseh frontah. Zato bi se lahko sklepalo, da je Francija že zapustila razorožitveno konferenco in si v nasprotstvu z Ženevo prisvojila popolno svobodo v politiki oboroževanja. Navedeni list beleži tudi govorice, ki se širijo v Franciji o preventivni vojni, in nadaljuje potem: Posebno zagonetna je ta politika nasproti Nemčiji. Dogodki v Ženevi so to zagonetko le še poglobili. Vsak nepristranski opazovalec mora ugotoviti, da se zopet pretirava v svojem postopanju proti Nemčiji. Nemčija se je razorožila v smislu mirovne pogodbe in bi bilo torej absurdno, siliti na to, da bi se Nemčija v vojaškem pogleda šc bolj omejevala. Vse to kaže samo, da gre ves francoski manever za tem, da bi se vsa odgovornost za eventualni polom razorožitvene konference zvalila na Nemčiio. Budimpešta, 15 .maja. I. Tukajšnji listi se obširno bavijo z izjavo romunskega zunanjega ministra Titulcsca, ki jo je dal v Temešvaru na potu v Ženevo. Titulescu je v svoji izjavi, ki se v glavnem nanaša na romunsko-madjarski gospodarski sporazum, predvsem poudarjal pomen gospodarskih problemov za vse podonavske države, kadar stojijo pred političnimi vprašanji. Titulescu (c Izjavil, da obstojijo med državami ki se politično nc skladajo, dobri gospodarski odnošaji, Prav radi tega pa moramo ceniti trud madjarskega prvega ministra, ki je jasno izprevidcl skupne gospodarske interese obeh držav. V najbližji bodočnosti se nam obetajo velike politične spremembe v Evropi, ki bodo pomembne za ves svetovni položaj. Nadalje je romunski zunanji minister omenil Malo zvezo ter poudaril, da nima nobenih agresivnih namenov. Dejal je ,da delajo na to, da se med državami Male zveze skoraj dosežejo gospodarski sporazumi, ki bodo zadovoljili vse zainteresirance. Pri sedanjih razburkanih političnih strasteh v Evropi, je končal Titulescu, jc treba navezati čim tesnejše gospodarske stike med državami ter s trgovinskimi sporazumi utrjevati mir v Evropi. Sestanek Male zveze 2onova, 15. maja. tg. Zunanji ministri Male zveze dr. Beneš, Titulescu in Jevtič, ki so včeraj dospeli v Ženevo, so imeli danes triurno konferenco, na kateri so ugotovili enotno stališče svojih držav glede razorožitve, svetovne gospodarske konference in glede konference Male zveze, ki bo koncem meseca v Pragi. Razgovori se bodo prihodnje dni nadaljevali. O današnji seji ni bil izdan noben ofi-cielni komunike. O podrobnostih se zaenkrat v zastopniških krogih Male zveze najstrožje molči. Kakor pa doznava Vaš dopisnik, je bil glavni predmet današnjih razprav pakt štirih velesil, za katerega se Italija še vedno zavzema. Nacionalistični pokret (K ustanovitvi Jugoslovanske narodne stranke in Jugoslovanske nacionalistične organizacije) Odobritev pravil JUNAO ali JUgoslovanslte NAcionalne Omladine ter objava programa Jugoslovanske narodne stranke so znamenja, da smo v naši državi dobili pokret, Iti hoče »pod novim na. slovom in z novimi metodami začeti boj za stare cilje« (»Pobeda« 15. maja), pokret, ki po zgledu nacionalističnih gibanj v drugih državah teži za nacionalno obnovo države in naroda. Naš nacionalistični pokret se torej oslarija za enkrat na dva stebra, ki imata oba svojo opredeljeno funkcijo. Najprvo je mladinsko nacionalistično gibanje, razpršeno še in nekoliko neorientirano, ki se pojavlja v vseh delih naše države pod različnimi imeni in še pod različnimi uniformami. JUNAO je hotela te razpršene udo zbrati v en sam enoten in enotno organiziran pokret in je deloma tudi uspela, ker se jo pri njej včlanilo nekaj pristašev bivših srbskih nacionalističnih organizacij in tudi članov bivše organizacije jugoslovanskih nacionalistov. Nacionalistični pokret pa je hotel poleg mladinskih krogov nekoliko zajeti tudi še delavske kroge in kmetskega Človeka ter se prvemu predstavil v obliki narodnega delavskega pokreta drugemu pa v obliki narodnega kmetskega ljudstva. Oprt na te tri osnovne organizacije hoče nacionalistični pokret imeti v Jugoslovanski narodni stranki svojega političnega predstavnika in bojevnika na političnem polju. »Jugoslavija«, ki izhaja tedensko v Belgradu in je eden med številnimi nacionalističnimi glasili, ki so zadnje čase vzklili po vsej državi, objavlja v številki od 12. maja v tem pogledu zelo poučljiv uvodnik pod naslovom »Nacionalistični pokreti in Narodna stranka«. Iz tega članka lahko razberemo, Itako so se poslednja leta začeli pojavljati ločeno drug od drugega razni nacionalistični pokreti po vsej državi, pokreti in pokretiči, ki so imeli svoj omejen delokrog in tudi svoja lokalna glasila. Narodna stranka, ki se je ustanovila dne 2. majnika, je računala s tem, da bo lahko vsa ta gibanja in vse te pokrete izkoristila v svoje namene in je tudi zastavila svoje moči, da bi se raztreseni udi zbrali v večje enotne organizirane skupine, kar se ji je očividno posrečilo, če prav razumemo ustanovitev JUNAO. V tem članku beremo tudi, da je ta »stranka izšla iz teh mnogo-brojnih nacionalističnih mladinskih gibanj, ki zahtevajo notranje in zunanjepolitično preorientacijo našega političnega življenja, obnovo našega gospodarstva, prerojenje stvari in ljudstva.« Jugoslovanska narodna stranka no stremi, tako izvaja člankar, da bi si pridobila kakšno parlamentarno večino, ki bi bila po številu sposobna za kakšno kompromisno vlado. Ona hoče samo ustvariti enotno osnovno linijo, po kateri bi se moralo kretati vse parlamentarno življenje, kar bi pomenilo, da bi vsako strankarsko udejstvova-njc, ki bi tej osnovni liniji no odgovarjalo, bilo onomogočono, kadar bi Jugoslovanska narodna stranka dosegla, da oktroira državi in narodu svojo osnovno politično linijo. Iz tega razloga je ta nova nacionalistična stranka »iskala opore med mladinskimi pokreti, ki po vsej državi, naj si bo pod tem ali drugim imenom, imajo slične želje in istovetne nacionalne cilje«, toda ne samo opore bo iskala, ampak ona bo tudi oporo nudila od zgoraj vsem tem pokretom, da se združijo v enotne disciplinirane skupine, kajti »na veliko žalost eo mnogi teh nacionalističnih pokretov še preveč osamljeni, da, naravnost tuji drug napram drugemu, nimajo nobenega enotnega osrednjega vodstva, nobene osrednje pisarne in nobenega medsebojnega sodelovanja. Vsie imajo isti cilj, vse prevevajo isti ideali, a nikjer ni pravega sodelovanja, nikjer prave medsebojne organi one povezanosti«. Jugoslovanska narodna stranka bo predvsem torej gledala, da si s pomočjo tesne združitve teh pokretov ustvari močno ploskvo, na katero se bo pri zasledovanju svojih političnih ciljev mogla naslanjati. Sicer pa to izrecno izjavlja tudi uradni program nove stranke v prvem oddelku, ko pravi, da se bo Jugoslovanska narodna stranka »naslanjala na jugoslovansko mladinske organizacije, v pre-pričaniu, da bo pri mladini, ki ni opredeljena po starih strankarskih geslih, vodno našla iskrenih in požrtvovalnih solrudnikov.« Zanimivo bo vedeti tudi to, da imajo ti nacionalistični pokreti, ki se sedaj organlzatorično zbirajo, sodeč po uradnem programu Jugoslovanske narodne stranke v petem poglavju, zunanjepolitično zelo širok program, ki sega preko mej naše države, kajti »Jugoslovanska narodna stranka smatra, da je v Jugoslaviji prostora za vse Južne Slovane in da mora naša država zaradi tega z vsemi sosedi živeti v dobrih in prijateljskih odnošajih.« Uvodoma smo rekli, da segajo ti mladinski nacionalistični pokreti z dvema postranskima vejama tudi med delavstvo in med kmetsko ljudstvo in dn iščejo tudi tam trajna opirališča. Zakaj ta trditev in odkod dokazi? To izhaja čislo jasno iz zadnjo številke »Pobede«, glasiln jugoslovanskih nacionalistov, ki izhaja v Zagrebu in ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, Gosposka ulica 3. »Pobeda« objavlja v številki od 15. maja namreč »naša pravila«, ki se izkažejo, dn so pravila OR-ganlzacije Jugoslovanskih NAcionalistov (Orjuna) in ki jih jo državna oblast sedaj tudi potrdila. Tam beremo med ostalim, »tla pojde Orjuna г novimi metodami proti starim ciljem, dn so pričenja nacionalistično-soclalni pokret«, ki bo idejno In stvarno širši od fašizma nli od Hitlerjevega narodnega socializma, ker bo deloval za »jugosloven-sko osećnrtjc in »e bo trudil iztrebiti v temelju vsako vrsto korupcije in izkoriščevanic skupnosti od strani poedincev«. Ta organizacija bo Imela po pravilniku tri oddelke: 1. ideološkega, 2. delavskega, 8. kmetskega. Ljubljanski dopisnik »Pobede«, Ivo B. trdi v svojem dopisu, da »čo je Orjtme bila kedaj potrebna, je gotovo danes« in da »postimo starino naj umira na razvalinah svojega templja«. Mladina pa, da »drugo delo ogromne zgodovinske važnosti, da zgradi popolnoma novo gospodarsko stavbo, za novo, srečnejše življenje in za novo splošn« človeško kulturo« — kot govori Hitler v svojem »Mein Kamf«. Ljubljanski »Pohod« k temu novemu zbiranju do sedaj še ni zavzel končnega stališča, ker spada tudi med one »mnogoštevilne pojave mladinskih pokretov«, o katerih govori belgrajska »Jugoslavija«, da jih bo treba organično med seboj povezati. Ni dvoma, da se bo tudi »Pohod« in kar on idejno predstavlja, v kratkem času priključil gibanju, ki se je začelo okrog Jugoslovanske NAcdonaHstične Organizacije (Junao) in Id dejansko ne predstavlja nič drugega, kakor pomladek nove Jugoslovanske narodne stranke. Narodna odbrana, strelske družine in drugo slično, pa so avtonomno ustanove, ki organ izato-rično še nimajo ničesar opraviti z nacionalističnimi organizacijami, ki smo jih zgoraj navedli. Iz vsega tega bi sledilo, da stojimo pred šlrokopotezno akcijo nacionalno socialističnega gibanja, ld ga bo izvedla nova Jugoslovanska narodna stranka po vsej državi in ki bo v notranjepolitičnem oziru izzvala še zanimive posledice. Nova uredba o prometnem davku Belgrad, 15. maja. AA. Finančni minister je na podlagi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet v soglasju z ministrom za trgovino in Industrijo in ministrom za poljedelstvo izdal naredbo o izpremeinbah in dopolnitvah uredbe in tarife skupnega davka na poslovni promet. Ta uredba predvideva: Osebe, ki na podlagi potrdila pristojne zbornice uvažajo iz inozemstva blago, oproščeno skupnega davka na poslovni promet, nato pa to blago prijavijo kot blago za kombiniran skupni davek, plačajo za te proizvode skupni davek po stopnji,, ki velja za uvoženo blago. Podobno je treba ravnati s podjetji, ki so se doslej posluževala takih potrdil. Določbe tarife, ki se ji izpremene ali izpopolnijo določbe dosedanje tarifo skupnega davka na poslovni promet, so sestavni del te uredbe. Uredba stopi v veljavo z objavo v Službenih novinah, izvajala pa se bo od 10. maja 1933. Za blago, ki bo na dan 10. maja 1933 neocari-njeno na carinarnicah, bodo veljale nove stopnje tarife o skupnem davku od tega dne dalje. Za vse nabavke za državo ali za samoupravni, telesa po 15. maju 1933 na podlagi pogodb do tega dne bo treba plačati stopnjo skupnega davka po dosedanji tarifi, razen če ni večja od nove. Najvažnejše izpremeinbe v izpremembah in dopolnitvah tarife o skupnem davku na pošlo «li promet se nanašajo na uvoz alkohola, parfimerije, tekstilne industrije in na plefarske izdelke. Vrhu tega je v novi tarifi določena stopnja skupnega davka na poslovni promet za trgovske in ušurne mline (mline na merico). Ti mlini (trgovski in ušurni) plačajo skupni davek po stopnji v stopcu 4, to je 0% za vsako količino moke, ki jo izroče v promet. 0 prodanih količinah je treba izdati vsakemu kupcu račun na uradnem obrazcu. Če prodajajo v lastnih trgovinah, potem izdajo te trgovine same račune in izroče pristojni davčni upravi davek za te mline. Osebe, ki trgujejo z moko ali pridelujejo moko na obrtni način, morajo na zahtevo oblastev dovolili vpogled v trgovske knjige in račune o nakupu moke. V nasprotnem primeru se bo od njih pobral skupni davek po stopnji iz stolpca 4, to je 6% zn vee ugotovljene količine in za promet oziroma potrošnjo moke za ves čas. za katerega se ne more dokazati z računi, dn jo bila stavljena v promet oziroma potrošena in zanjo plačan davek. Ce pa davčna oblast ugotovi na podlagi zbranih podatkov ali na drug način, da so te osebe stavile v promet oziroma predelale moko, ne da bi zanjo plačale davka, bo davčna uprava precenila velikost tega prometa in pobrala davek po stopnji iz stolpca 4, to je 6% od teh oseb. Ce te osebe kupijo moko od drugega mlinarja, morajo o tem predložiti prijavo davčni uprnvi in navesti prodajalca in vrednost kupljenega blaga. Če prodajalec ni trgovec, jo trebn po tej prijavi takoj plačati tudi davek iz stolpen 4, to je 0%. Kdor tnko ne ravna, pade pod določbe prejšnjega odstavka. Ušurna moka za osebe, ki niso kmetovalci, spada pod davek po stopnji v stolpcu 4, lo je 6%. nn podlagi prodajne ceno za mlin. Če se dotičnl mlin ne bnvi s prodajo, eo vzame za osnovo borzna cena moke. Belgrad. 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je vpokojen vetr. Ferdo K e r n, ravnatelj veter i nnrsko-bnkleriološkega zavoda v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnji. Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah in na vzhodnem robu Alp bo zaenkrat še iz-prcmcnliivo vreme, ki pa sc bo počasi boljšalo. V južnih Alpah bo menjaje oblačno, brez večjih padavin. Dnevna temperatura bo narasla morda že nad 15 stopinj. Kako so našli truplo ponesrečenega S. Wisiahat Nevarno in naporno reševanje med plazovi in viharji Hh ■(■ Aleksander Wissiak (l'hoto Lloris.J Ljubljana, 15. maja. Kakor smo že poročali v ponedeljski izdaji, s e je reševalni ekspediciji SrD posrečilo najti Wissiakovo truplo na Planjavi. O napornem delu reševalne ek.spedicije smo se danes informirali pri vodji reševalne ekspedieije, zdravniku dr. Bogdanu Breclju, vodji reševalnega odseka pri osrednjem SPD. G. dr. Bogdan Brecelj nam je pripovedoval: »O nesreči smo bili obveščeni že v petek. V soboto popoldne pa nam je reševalna postaja naše podružnice v Kamniku sporočila, da je to izredna nesreča, da sama ne more onrn-viti reševalnega tlela in da je zato potrebno, dn prične z delom na? osrednji reševalni odsek pri SPD, kateremu ie načelnik g Hudnik. vodja sem pn jaz. Pričeli smo takoj z organizacijo reševalne ekspedieije in nismo prav nič oklevali. Za tako posebno nesrečo so predvsem potrebne precejšnje priprave, zlasti veliko število ljudi in pa orodja, kakor n. pr. lopat. Vse to nain je pripravila še naša reševalna postaja v Kamniku, katere načelnik je g. Koželj iz Kamnika, vodja pa g. Erjavec v Stranjah, m Napotili smo se najprej v Stranje, kjer nas je g Erjavec že pričakoval, nalo pa smo ponoči odšli v Kamniško Bistrico. V Kamniški Bistrici so se nam pridružili še Skalaši, tako dn nas je bilo vsega skupaj okoli 25. Iz Kamniške Bistrice smo odšli ob 2 zjutraj in smo ob 4 prišli na Kamniško sedlo. V pastirski koči smo še zakurili in si skuhali čaj. Do pastirske koče ni bilo nič snega, ko smo pa prišli tja. je naenkrat pričelo zopet snežiti. Bilo je hudo mrzlo in okoli nas so tulili viharji. V temi in mrazu smo se odpravili na kraj nesreče, ki je bil približno pol ure oddaljen od pastirske koče. Našli smo tnm plaz, pod katerim je ležal nesrečni Sandi. Plaz je bil približno 50 metrov širok, 100 m dobr ter 3 metre debel. Z iskanjem trupla smo pričeli prav sistematično. Najprej sem postavil na primernem mestu stražo, ki je morala ves čas budno paziti, ko bi se kje v strminah odtrgal nov plnz tako, da bi se mogli rešiti pred nevarnostjo, ki bi nam v tem primeru grozila. Saj je bilo nevarno, da nas nov plaz zasuje vse skupaj. govi. Todn bilo je vse brezuspešno. Zato sem ponovno razpredelil reševalce v sporedne črte tako, da je bil reševalec od reševalca oddal jen dober meter ter smo pričeli ves plaz pregledovati od zgoraj navz< loi. P! uz smo tako pregledovali od 4 zjutraj do opoldne. Toda bilo je vse brezuspešno. Ljudje so bili že izmučeni in so že skoraj obupavali, da bi našli truplo ponesrečenega planinca. Vendar sem odredil, da moramo plaz še enkrat pregledovati. Ko smo prišli tako do srede plazu, je Hudnik naenkrat začutil, da drog ni naletel na običajni odpor, kakor gn daje navadno -neg, temveč, da je drog naletel na nekaj elastičnega. Vzkliknil je: »Stoj! Tu bo nekaj!« Pristopili smo in pričeli pregledovati tisti dol sneg«. V globini približno poldrugega metra smo naleteli na nogo ponesrečenega Sandija. Previdno in počasi smo odkopavali sneg in smo tako bilo je okrog I popoldne odkopali truplo. Nesrečni Sandi je ležal v snegu poševno z glavo navzdol. Medtem ko je bila noga poldrugi meter globoko, je bila glava dva metra globoko v snegu. Sondi je ležal v snegu kakor zabetoniran. Sneg je bil južen, gost in moker. Revež se je najbrže v snegu takoj zadušil. Ugotovil sem, da je imel Sandi zlomljeno desno nogo v stegnu in levo nogo pod kolenom, na plavi pa je ime! manjše poškodbe in sicer nnj-orže od derez, ki jih ni imel na nogi, temveč Trboveljski otroci med Cehi Poslal sein tudi nekaj ljudi pogledat v žleb, ( kjer je strmoglavil Sandi navzdol za primer, j če bi truplo obviselo v žlebu. Nato smo pre- gledali ves plaz in ga razdelili v pasove ter pričeli iskati truplo. Najprej smo ugotovili, da trupla ni v levi spodnji tretjini plazu. Že reševalna ekspedicija kamniške podružnice je na.šla v tej spodnji sredini krvave srage in pa okrvavljeno rokavico. Ves plaz smo razdelili sistematično ter ga presekali z vzdolžnimi in prečnimi jamami, vmesne snežene kose pa smo sondirali z dro- Požrtvovalni in pogumni reševalci delali v na večji življenjski nevarnosti obešene na hrbtu. Sandi je umrl samo zato, ker se je v snegu v hipu zadušil. Poškodbe pa niso bile smrtne. V mokrem snegu ni bilo prav nobenega zraku in tudi nobene možnosti, da bi se rešil. Tudi če bi bili v bližini kaki izkušeni planinri. ki bi ga bili mogli takoj odko|>ati, ga ne bi bili več našli živega. Smrtni boj nesrečnega Sandija je trajal morda le nekaj trenotkov. Nekaj drugega pn bi bilo. če bi Sandija odnesel tnkozvan »prašni plaz«. V tem primeru bi Sandi morda imel v mehkem in suhem snegu kaj zraka in bi njegov smrtni boj trajal dalj časa. v primeru takojšnje pomoči pa bi ga ?e mogli rešiti. Naši nosuči so truplo naložili na nosilnice in ga prenesli v Kamniško Bistrico Od tam na so g« davi prenesli do Kamnika jutri zjutraj pripeljejo truplo v Ljubljano, kjer bo pogreli. Omeniti moram, dn je imela ekspedicija uspeh le zaradi velike vztrajnosti, požrtvovalnosti in naporov reševalcev. Če hi opoldne odnehali z iskanjem trupla, bi Sandija najbrže ne našli niti do zgodnjega poletja. Danes je namreč v planinah zapadel nov sneg in bi morali počakati, da se stali ves sneg. To bi pa trajalo še mesec dni. Hvala gre le discipliniranosti reševalcev, i ki so ves čas ubogali ter žrtvovali zadnje na-I pore, samo da so mogli truplo še ob pravem j Ča.su odkopati in to spričo lastne nevarnosti in ob največji izčrpanosti vseli svojih sil.« Iz Prage v Kraljevi gradeč in Oiomuc Olomouc. 12 maja. Slovo od Prage je bilo prav prisrčno. Kakor pri dohodu, tako je dalo mesto tudi pri odhodu za prtljago in za prevoz na postujo 2 velika avtobusa. Le neradi smo se ločili «xi prijateljev, ki so nas spremili na kolodvor. Med njimi je bil tudi zastopnik na.šegu poslaništva dr. Pretnar, Češkojugoslovanska liga in naši akademiki. Da smo ee pri tej priliki tudi fotografirali, še celo večkrat — je samo ob sebi umljivo. Vsi večji češki listi so prinesli poročilu o koncertih in njih kritika o glasbenem, so bile večinoma zelo laskave. Pozno zvečer, že v temi smo 10. maja prišli v Hradec Kraljevi. Tudi tu nas liga prijazno sprejela še bolj pa tamošnji Jugoslovani in med njimi celo Slovenci, katere najdeš menda po vsem svetu. Nastanili so nas v Študentov-skem domu, kamor so nus pripeljali radi oddaljenosti od kolodvora mestni avtobusi, le isti večer je, vsaj spremstvo sklenilo prijateljstvo z raznimi odličniki mesta. Dopoldne 11. maja je bila pri nabito polni dvorani in est-glednliši Popoldne je bil ogled mesta in njegovih zani- nega ilišča matineja za šolsko mladino. mivosti. Mesto obstoji iz starega in novega dela. katera loči reka Lalm. Posebno zanimiv je novi del, ki je baje najmodernejše mesto v Češkoslovaški. Javne zgradbe, kakor mestno kopališče, šole, nova kat. cerkev so res tako moderno obsežno in praktično zgrajene, da tudi od spremljevalcev še nobeden ni videl kaj podobnega. Šolski otroci so po matineji napravili primerno reklamo za večerni koncert zato je bila dvorana tudi to pot polna. Koncert sam je sijajno uspel in ljudje niso našli besed, da izrazijo svojo zadovoljstvo. Ker nam je dopoldne 11. maja preostajalo časa smo se poslužili kor-porativno higijenskih mestnih ustanov. Pošteno smo se okopali v 40 m dolgem, kurjenem zimskem bazenu mestnega kopališča. Kakor na plaži v Crikvenici v juliju, je izgledala slika, katero so umetno povzročeni valovi še podob-nejšo naredili. Da smo .se še težje ločili od tako domačega Kralj. Gradca, smo se sešli — seveda samo spremljevalci in prijatelji — na povabilo čike Grguševiča junaka iz Like, v njegovi vinarni na čašo »Slovaškega«. Otroci bogato obdarovani, mi pa židane volje smo jo mahnili na lepo Moravsko, v starodavni Olo- cert so določili veliko lepo dvorano v mestni reduti. Liga je poskrbel«, da je bila zvečer dvorana polna najodličneiših domačinov. Koncert je prav lepo uspel. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Več ločk so morali mladi pevci ponavljati. Prejeli so razven raznih darov, krasen zlat lovorov venec s trakovi v naših narodnih barvah. Zvečer pa je bil prijateljski sestanek v narodnem domu, kjer se je g. župan v vznešenih besedah zahvalil mladim pevcem za izredni užitek, ki so ga nudili meščanom. Z zahvalo u\ lep sprejem in res veliko gostoljubnost. smo zaključili ta res lep večer. »Pravo Lidu«, »Ćeske Slovo«, »Narodni Osvo-bozeni« in drugi češki listi od 10. in 11. maja pri-občujejo kritike koncerta otroškega pevskega zbora iz Trbovelj, ki ga je imel v Pragi. Kritike izpovedujejo v splošnem mnogo toplih simpatij do Jugoslovanov, posebno pa še do otrok naših rudarjev. Ob tej priliki priobčujejo nekateri listi članke o gospodarskem staniu in prirodnih lepotah Trbovelj v Sloveniji. Tako na pr. piše »Pravo Lidu«, da so skorai vsi rudarji Slovenci, ljudje mirnega in delavnega naroda, ki posvečajo mnogo pozornosti lastni izobrazbi. To dokazuje tudi izredno veliko število društev in raznih kulturnih domov. Bratovska skladni-ca ima lastno bolnišnico, ki je ena najbolj modernih v vsej državi. Za izobrazbo mladine in rudarskega naraščaja skrbe osnovne šole, meščanske šole, rudarska in druge podobne šole. V nedeljo seka* smreko in se ponesrečil Nesreča na Mnli planini. Kamnik, 15. maja. V nedeljo zvečer so pripeljali k zdravniku dr. Polcu v Kamnik, mlajšega posestnika iz vasi Sv. Primož. Pri sekanju si je po 9io je moiic. Kot povsod tako so nas tudi tu sprejeli zastopniki lige. mesta ter par tu živečih Jugoslovanov. Nastanili so nas po šolah, za kon- Prapretno nesreči prizadejal nevarno rano in ma manjkalo, da ni izkrvavel. Na Mnli planini je v nedeljo po|x>klne sekal smreke in pomagal prijatelju pri gradnji nove pastirske koče. Čeprav je bil izurjen drvar, mu je sekira nenadno odskočila in se zasadila v levo nogo pod gležnjem. Udarec je bil hud in mu je prebil čevelj ter presekal kite in žile. Vsled močne krvavitve je zelo oslabel in prijatelji, ki so mu priskočili na pomoč, so mu s težavo ustavili krvavenje in gn prenesli v dolino. Zakaj ni denarja? K občnemu zbora Hranilnice in posojilnice v Metliki. Metlika, 14. maja. Denar bi radi šteli. Pa še rajši ga bi imeli. Pa kaj hočemo, ko ga pa ni. Knjižice so: zadolžne in vložne, a kaj ko vam za nikako pisano številko nikjer nič ne dajo. Hranilnice si s svojimi upniki nič ne pomoreio, vložnikom ie denar zamrznil, tako, da ga niti solnce niti mraz ne otaja. ,. mora pa kar vol iz hleva — kot tisti Rajkotov, ki je moral kar naravnost v karlovški semenj, — pa niti ne iz toplega hleva ampak kar iz težke brazde! Res, težki časi so to. Denarja ni. Pa vendar so nekateri, ki imajo, ni jih veliko, a dobe se. Denar stiska doma, da ga mu bo tudi krava požrla ali miši, za dolg mu pa ni mar. Morda misli, da mu bo dolg prepadel! Še nikdar v zgodovini niso prepadli dolgovi, denar je pa že velikokrat. Dolg je le vsak dan večji in lahko pride v roke drugemu upniku, ki bo vse drugače iztirjal. Zato ni modro tisto odlašanje ker s tem dela tak dolžnik škodo sebi in vsej javnosti, ker ji po krivici odteguje denar. Vrni, kar si dolžan, je tudi zapoved, ki je v sv. pismu večkrat napisana in je zapoved pravice in ljubezni. Zato ie tisti, ki bi dolg mogel vrniti, tat in bo moral tudi za to odgovor dajati. Brez denarja pa seveda nobena hranilnica ne more izplačevati vložnikom. To so bile misli tega občnega zbora, ki se je vršil 13. maja, denarja pa za to in ni ga tudi ne bo nič več. Le če bodo vsi dolžniki pokazali dobro voljo, se bo to nekoliko poznalo. Vol za 850 riinarjev Metlika, 14. maja. Kostelcu, po dom. Rajkotu iz Drašič se je primerilo, kar se je že tudi premnogim drugim, da ni imel s čim plačati Kako bo siromak! Nikjer nič ne dobi, odkod bo dal! Zaplenili so mu torej vola in hajdi z njim kar v Karlovac na semenj. Takole 1400 Din je bil vreden med brati. Prodan je bil za 850 Din. Pred nedavnim so bili v podobnih okoliščinah prodani čevlji — veliko parov — po 30 Din. Na Smuk! Metlika, 14. maja. Na Oljsko goro jo je Gospod ubral na vnebo-hodni dan. Iz dolinskega prahu je povedel svoje zveste, da jim od tam pokaže pot še naprej v nebo in da jim naroči, kar treba. Pa bomo pohiteli tudi mi, fantje iz vseh belokranjskih strani, na Smuk tam gori nad Semičcm, da se od tam ozremo še bolj na visoko, da pa pogledamo od tam tudi nazaj doli na našo lepo deželico, ki leži pod Smukom kakor razgrnjena dlan. Ob pol 10 se zberemo v Semiču in potem hajd na noge le v korak! Eno klobaso v žep, za pijačo je poskrbel Gospod Bog, denarja pa na Smuku treba ni. Torej: klobaso in kruha in dobre volje, pa se na Smuku gotovo vidimo. strašna smrt v tujini Tucquegnieux, II. maja. Lani so nekateri naši delavci zapustili rudnik v Aumetzu ter se odpravili iskat sreče in zadovoljnosti » na kmete« v Južno Francijo. Mimogrede bodi nmenjeno, da sc sedaj vsi kesa jo in se razočaranj vračajo. Med delavci, ki so odšli, je bil (udi Alojz J e r ni a n č i č . doma iz Tržišča (Vrtača) nn Dolenjskem. Fant je bil priden in varčen. V prostem času je zabava! tovariše s svojo harmoniko, ki niso niti od daleč slutili, kako trpi Jermančičeva duša, med tem, ko se oni veselijo in plešejo. Ni bil pijanec in zapravi jivec, kakor drugi, zato si je prihranil vsotico denarja in sanjal o zakonski srci, ki jo bo užival s svojo nevesto, ki je živela v domovini. Ona pa se je poročila z drugim. Od tedaj J.oj/.e ni bil več vesel. V soboto 29. aprila t. 1. pa je našel g. K.. pri katerem je omenjeni stanoval, pismo, v katerem sporoča Jermančič, da je kriv njegovi neizbežni usodi »dolgčas in pa ona, ki ga ni počakala«. Sedem dni nato so ga potegnili mrtvega iz nekega ribnika. Očividec piše, «In je bil to grozen prizor. To bi nilo kratko poročilo o strašnem koncu mladega Slovenca. Dva nauka moremo posneti iz te nesreče. Predvsem je treba zopet zaklicali: Ne v tujino! Prazen je izgovor, da v domovini ni kruha. Kdor bi hotel doma tako težko delati, kakor v tujini, bi ga lirez dvoma naše! tudi v domovini. No, da nam ne bi kdo očital neresnico! jubnosti. naj priznamo, dn je v mladostnih lotili res bolje v tujini — za onega. ki misli, da je uživanje vse na svetu. Kaj pa na starost. Pretresljivo je gledati betežne starce, ki so pustili vse svoje moči v tujini, a nn večer svojega življenja so vendar prisiljeni zateči se k svoji materi domovini. Le inalo-kuteri ima kaj prihranjenega. Računajmo s prihodnostjo. kadarkoli izrečemo kako sodbo in kadarkoli se odločilno za nov način življenja. Drugi nauk pa bi bil: Ne igrajte se z ljubeznijo, ker ljubezen je sveta stvar! Mirkova zadnja povest Tako si tedaj, naš ljubi Mirko, moško držal beseodo negovale ljube domače roke. Zares: prelepa ie letalčeva smrt, ko v srcu še cveto in na livadi klije maj. T. J. Ljubljanske vesti: Poročilo gledališkega ravnatelja g. O. Župančiča Državne proračunske dotacije, ki so glavni finančni temelj Narodnega gledališča, so sc gibale takole: leta 1931—32 smo prejeli skupno 4,665.074 Din, leta 1932-33 3,752.634 Din, tore] za 905.440 Din manj, in leta 1933-34 3,017.952 Din, kar zopet pomeni zmanjšanje za 741.682 Din. Plače so znašale leta 1931-32 5,315.142 Din, leta 1932—33 4,541.024 Din in v tekočem proračunskem letu 1933—34 po sedanjem stanju 4,224.000 Din, dočim znaša državna dotacija za to proračunsko leto. kot zgoraj omenjeno, le 3,017.9o2 Um. ta-ko imamo primanjkljaja na plačal, 1,206.048 Din. Ta primanjkljaj bomo krili - kakor v P^šnjih letih _ iz dohodkov predstav z zneskom бОО.СОО Din dalje iz banovinske dotacije v znesku 3j.WU Din' in iz mestne dotacije (po odbitku računov za elektriko in vodo) 204.000 Din, skupno 2: zne:skom 839.000 Din. Nepokritega ostane torej 367.048 Uin. Tako številke. . Mesece in mesece sem se trudil na vseh odločilnih mestih v Belgradu in v Ljubljani, da bi ohranil Narodnemu gledališču za proračunsko leto 1933—34 vsaj isto dotacijo, kakor v minolem letu, v trdnem prepričanju, da so plače osebja Narodnega Gledališča v Ljubljani radi občutnih rcdukci] v teku zadnjih dveh let padle pod minimum v vseh panogah napram njihovim sovrstnikom v Zagrebu in Belgradu. Ko so kljub vsemu mo)emu prizadevanju pred menoj stale nove številke kot neizprosna dejstva, mi je bilo jasno, da brez rcdukci) plač in deloma osebja ni mogoče uravnovesit! finančnega stanja Narodnega gledališča. Nadal|n,e odlaganje bi vedlo v katastrofo. Mesečna rcdukciia znaša okroglo 30.CC0 Din in je po nji velika večina članstva zelo težko in občutno prizadeta. Zmanjšek redno državne dotacije me je silil znižati plače v glavnem na isti odstotek, to jc za 13%, vendar to ni bilo splošno izvedljivo. Članom, ki îmaio zgoli prejemke po uradniškem zakonu, so morale ostati plače neokrnjene, hotel se nisem dotakniti prciem-kov do 1000 Din. fzvzcl sem iz redukcije ravnatelja drame in opere, režiserje in kapclnike, ker so imeli žc tako nižje plače kakor njihovi vrstniki v Zagrebu in Belgradu ter nosijo veliko odgovornost in "sega njihovo delo tudi v počitnice, ko morajo pripravljali novo sezono. Nekaterim glavnim soh-stom sem znižal plače samo za 6.5%. Način izvedbe te redukcijc se jc večkrat obravnaval z zastopniki Združenja igralcev in godbenikov na vse njihove predloge nisem mogel pristati. Eden teh predlogov se glasi, da mora vse solistično osebje imeti vsaj nekaj gledališke a°k!ade. Kakor je ta princip zdrav in so gledališke doklade tudi psihološko utemeljene, ga za sedaj ni bilo mogoče prevzeti, kakor tudi ne predloga, naj se nekatere nepravilno odmerjene plače popravijo, to je izboljšajo v trenutku, ko sc drugim krčijo. Obljubil ,a sem, da sc po gledaliških počitnicah, ko prebre-ilcmo najtežje mesece, v katerih prenehajo dohodki iz predstav, in ko bo finančno stanje, če nc boljše, vsaj jasnejše, te razlike v okviru možnosti izravnajo. Ostanek primanjkljaja 30.000 Din naj bi krili TA TEDEN NOT1RAMO: ZA VAS DOM: BI.AGO ZA ZASTORE: Filet s svilo 150 cm Sir........ švic. etainin vzorčusl 150 cm lir. Din 53.— Svil. filet vzorčusl 150 cm Sir. Din 83.— Svic. etamin ccru in t>cl 150 cm šir. . . UNOLF.J: TISKAN IN INLAID Tekač 65 cm šir.......... Tekač 90 cm šir.......... 200 cm šir............. Inlaid 00 cm šir...... Inlaid 200 cm šir...... Linolej gladek 200 cm šir. . PREPROGE: TEKAČI Cenejši profesor g. Grafenauer Franc. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. Primorski akademiki! Drevi ob 20 vsi na članski sestanek, ki bo v novem društvenem lokalu. Gledališko ulica 12 (pritličje). Predavanje »O južni Tirolski« bo zelo zanimivo. Poizvedovanja Našel se je na poti od Sv. Jošta proti Škofji Loki žepni nož z miniaturnimi fotografijami, vdelanimi v držaj. Kdor ga je izgubil, ga dobi v trafiki v Škofji (Fiignerjevi) ulici. Izgubljen denar in naočniki. Dne 14. t. m. je bil ob pol 8 zjutraj na poti od Glavnega trga do Frnnkopanske ulice izgubljen 50 dinarski ko-vanec. — Dne 14. t. 111. opoldan je bil v mestnem parku najden zlat ščipalnik (očala) vreden okrog 150 Din. ' Kulturni obzornik Za naš Narodni muzej Narodni muzej v Ljubljani, ki je bil v nedeljo slovesno odprt, je doživel zadnje čase (vsaj v kulturno zgodovinskem oddelku) precejšnje izpremem-be, zato je prav, da spregovorimo o njem nekaj besed. Marljivi ravnatelj, gosp. dr. Joe. Mal, ki s svojim bistrim očesom sledi sleherni priliki za nakup novih dragocenih predmetov, je Narodni muzej že tako obogatil, da predstavlja ta danes bolj zakladnico redkih starih umetnin ko muzej; zlasti velja to za obrtni oddelek, ki je tako izpolnjen z deli raznih umetnostnih razdobij, da leže posamezni predmeti radi pomanjkanja prostora tudi v arheološkem in narodopisnem prostorju. Prav tako je premnogo vrednostnih predmetov deponiranih še v skladišču in čakajo ure, ko bo vzrasel v Ljubljani poseben obrtni muzej. Isto upanje hranijo tudi predmeti narodopisnega značaja, ki so skriti v kletnih prostorih. Kakor licejska knjižnica, tako skriva tudi naš muzej mnogo redkih sivari n. pr. bronast askos z ročajem itd., katerih pa tujec ne bo cenil, dokler jih ne bo videl v zaključenem prostoru, v smiselni razporeditvi (kolikor je bilo mogoče, je ravnatelj Mal to storil), zato mora biti naš neprestani klic: novo zgradbo za licejsko knjižnico, novo za obrtni muzej, novo za etnografski muzej! Za obrtni muzej se zlasti zavzema Zbornica za trgovino in obrt, ki daje mnogo podpore pri nakupu novih predmetov, prav tako banska uprava. Pri preuredbi muzeja je zlasti mnogo pomagal ravnatelju dr. Malu slikar Tratnik, predvsem v prostorih za likovno umetnost. Od tu je bilo namreč oddanih 82 slik iz muzejske lasti in 11 slik iz škofijskega muzeja — Narodni galeriji. To se je zgodilo iz tega namena, da bo imela NG, najvišji forum za slov. slikarsko umetnost, ves izbor slovenskega upodabljanja od renesanse do danes. Tc vrzeli v muzeju pa je bilo treba izpolniti s slikami iz ekladi&č. Izmed muzejskih slik novega in starega nastanka so prišle sledeče v NG: Jakopič, Vas pozimi, Križanke pozimi, Žena s cvetjem: Sternen: Hiša v soncu; Jama: Drevesa ob vodi, Hiša v sne- gu; Grohar: Sejalec, Na sediu, Holm; Vavpotič: Žene v cerkvi, Gerbičev portret; J, Šubic: Pred lovom; Ažbe: Zamorka. Dalje: Kobilica, Kiinl, Kurz v. Goldenstein, Karinger, Langus, Pernharl, Gla-dich, Potočnik, Bergant, Janša, Herrlein, Jelov-šek, Layer itd, V škofijskem muzeju pa so zasto-j pani Metzinger, Bergant in Potočnik, nekaj slik (iz renesanse) pa ne pozna svojih avtorjev. Narodna galerija ho poslej pač lahko razkazovala domačinom in tujcem povezano razvojno vrsto slov. j slikarske umetnosti od njenih začetkov do danes! V oddelku za likovno umetnost kani ravnatelj ! Mal urediti galerijo portretov vseh znamenitejših I slovenskih mož kakor tudi topografskih slik posameznih slovenskih mest v vseh različicah. Za zdaj pa so v tem prostoru razpostavljeni na novo kupljeni predmeti iz obrtnega področja, med katerimi jih je nekaj radi svoje redkosti izredno dragocenih. Za cerkveno kakor tudi za svetno umetnost in obrt je dal ravnatelj Mal izdelati nove omare, v katerih je vzorno razdelil posamezne drobnejše predmete, tako da ne izbegne očem najdrobnejši delec. Tudi tu je mnogo novih pridohnin. Naj omenim gotski žepni oltarček (14. stol.) iz svinca, ! romanskega Kristusa (12. stol), ki je bil v 16. stol. pritrjen na knjižne platnice, gotski hožjepotni znak 1er razna ljudska votiva. Dalje vidimo gotskega sv. Lamberta (iz Lancovega pri Radovljici), gotski krstilni pladenj in kadilnico (iz Puchcnsteina v Dravski dolini; od tu ima Nar. muzej mnogo novih predmetov, katere je kupil ravnatelj Mal lani v jaseni, na dražbi, ostali novi predmeti so iz Novega Celja, Maribora, Velenja itd.). Zanimiv je napol gotski sv. Boštjan, sladkornica z ljubljanskim grbom, dalje okovi, ščitki, ročaji i. t. d. za mobi-Iijar (in bodo našli obrtniki bogate motive!!, Keramično posodje (največ iz Puchcnsteina) je povečini last zbornice. T11 so bogati primeri iz dobe slovenskih romanj v Kelmorajn. Samo orenjski motivi. Redkost je evangelistovski vrč in vrč z grbi nemških volilnih knezov, ali čaša zadnjega stiškega opata. Nov je porcelanski lonček z Napoleonom in njegovo ženo (na krožniku). Nov je tudi predal za jugoslovanski obrtnoetni del, kjer je razvrščenih premnogo predmetov iz jugosl. etnografskega področja. Poseben prostor ima cinasto posodje, last Trgovske zbornice. Ta kupuje zdaj predvsem take predmete, ki bodo prešli nekoč v obrtni muzej. Izmed vezenin, ki so prišle zadnje čase v muzej, moramo imenovati sloviti Hasanov plašč, ki ga je poklonila ljublj. stolnica. Mimogrede sem trgal iz vzorno razstavljenih zbirk posamezne predmete, ki so novejšega datuma, a nisem omenil, da je vsaka zbirka (bodisi keramičnega, cinastega, steklastega itd. značaja) popolna celota, zaokrožena v sebi in nudi slehernemu glodalcu celotno sliko dotične umetnosti. To je seveda delo marljivega ravnatelja dr. Mala, kateremu je pomagal slikar Tratnik. — Naj ob tej priliki poudarim veliko vrednost in kulturni pomen Narodnega muzeja med Slovenci, pa naj bo lo obrfni, narodopisni, prirodopisni ali arheološki oddelek, vsi ti hranijo v sebi prazgodovino in zgodovino naše domovine, etnografska svojstva našega naroda, živalske vrste, ki tu žive itd. Kakor je slov. univerza naš ponos, mora biti tudi Narodni muzej; in vsa stremljenja marljivih delavcev v njem moramo zvesto spremljati ter jih končno tudi gmotno podpreti, bodisi s starimi predmeti, ki jih dedujemo že od hogve koliko generacij, bodisi denarno! Prav tako naj stori svojo dolžnost mestna občina (po zgledu banske uprave in Zbornice) in seveda država! Potem bo kmalu ludi Ljubljana, kakor vsa večja kulturna mesta, razkazovala svojcem in tujcem v impozantnih zgradbah vso kulturno preteklost in sodobnost svojega naroda. Pri tem delu pa nc sme držati noben pravi Slovenec križem rok! L. G. Nove slike pri A. Kosu V Kosovi trgovini z umetninami (Mestni trg) je do srede tega mesccn, ko se bo priredila večja kolekcija Ferdn Vesela, videti nekaj novih del naših starejših in mlajših slikarjev, nastalih večinoma v lanskem poletju. Izmed impresijonistov bi bilo omeniti posebno M. Sternena s tremi krajinami iz. Dalmacije ter zlasti eno s skico za fresko, predstavlja,|očo žensko glavo. Troje podob ima razstavljenih It. Jakopič, med njimi zanimiv Ženski ! akt, ki je skica za večjo delo. Nova dela razstavljajo tudi L Vavpotič, M. Gaspari in Л. Zupanc-: Sodnikova. Od mlajših je posebej omeniti dvoje : cvetličnih tihožitij Fr. Pavlovca (Lilije, Poljske rožo), menda prvič vidim več slik F. Koširju (Kra-j jine), študije po arhitekturah in starinskih moti-' vili razstavlja M. Robičcva, primerno se uveljavlja edino delo Maksa Sedeja (Madona). Ostalo razstavo izpolnjujejo starejše slike in kipi, med njimi Jamove, Tratnikove in druge. R. L. Pevski nastop ljublj. srednjih šol. Preteklo nedeljo dopoldne se je vršila v dvorani hotela Union pevska prireditev, na kateri je nastopilo devet pevskih zborov in orkester drž. učiteljske šole. Spored izvajanih skladb je bil sestavljen pred-vse inv slovenski bazi, kar je priznanja vredno. — Celoten vtis je pokazal veliko resnost, ki jo posveča dijaštvo plemeniti glasbeni umetnosti. Izvajanje je bilo z malimi izjemami prav hvalevredno. Predvsem pa zasluži priznanje požrtvovalno prizadevanje dijaštva, ki svoj prosti čas tako plodonosno nalaga v umetniško udejstvovanje, ki plemeniti človeka iu ga dviga iz mrtve vsakdanjosti. Dvorana je bila dobro zasedena. Nemška umetnost bodočih desetletij. Minister Goe'obels je sklical tc dni ravnatelje vseh vidnejših nemških gledališč kakor tudi znamenitejše igralce v berlinski hotel Kaiserhof, kjer jim je razkril naloge in ciljc sodobne nemške (predvsem gledališke) umetnosti. Poleg poudarka, da se umetnost ne sme oddaljiti od naroda, iz katerega izhaja, sicer bo njen obstoj opravičeval le goli larpurlar-tizem, pravi smoter umetnosti pa bo otemnel — naglaša Goebbels predvsem misel, kako bo lice nemške umetnosti v naslednjih letih. »Nemška umetnost bodečih desetletij bo junaška, jekleno romantična, stvarna, brez slehernega sentimenta, narodna z mogočnim patosom, skuf.na, dolžvostna, vso državo obsegajoča — ali pa jo sploh ne bo. ,, Sicer ne bomo posegali v umetniško ustvarjanje, toda radi bi, da se veliko kolo časa ne hi ustavilo pred vrati gledališča, marveč da bi se zakotrljalo tudi v notranje proslore. Mi hočemo umetnost vrniti narodu kn narod umetnosti. Го pa se bo zgodilo le tedaj, če bo umetnost prisluškovala srcu naroda, če bo slednjega zajela, razumela, oblikovala ... Le z narodom zvezana umetnost bo zavzela ves svet, zakaj pričala bo o nemškem čuvstvovanju in oemikl miselnost:..,« Po zgoreli grmadi knjig in po odstavitvi največjih nemških kulturnih tvorcev iz Pruske akademije umetnosti bo pač lahko ustvarjati vsenemško kulturo. Koliko pa I10 v teh delih umetniškega duha, je kajpada drugo vprašanje. Italijanski Marmetti bo pač dobil štab epigonov ,,. Koroški Slovenci v Kranj, 14. maja. Malokatero društvo je bilo v Kranju deležno tako slovesnega sprejema, kakor koroški Slovenci-pevci, ki so prišli k nam na obisk in prinesli eeboj svojo najdražjo dediščino, svojo narodno pesem, katero goje v Itožu v Ziijski dolini, v Podjuni, ob Dravi in Gosposveti iz rodu v rod. Zato nič čudnega, če smo vsi Kranjčani hoteli videti, sprejeti in pozdraviti te vrle koroške pevce, ter slišati njihovo globoko prelepo in milo pesem. Okrog 3 popoldne je cesta iz mesta na kolodvor oživela. Cele množice in procesije so romale na postajo, kjer se je zbralo nepregledno število občinstva. Navzoči so bili razni predstavniki uradov in oblastev in zastopniki raznih korporacij, vsa Šolska in gimnazijska mladina s svojimi učitelji in profesorji. Bil je veličasten pogled na to številno pestro množico, ki je od trenutka do trenutka čedalje težje pričakovala prihoda Korošcev. Ko je gorenjski vlak z Jesenic zavozil v postajo in obstal pred občinstvom, se je dvignil val navdušenja med množico, ki je viharno pozdravljala do-Sle goste. Godba je zaigrala v pozdrav, zatem pa je gimnazijska mladina pod vodstvom prof. Švikar-Siča zapela koroško narodno: >Tam kjer teče bistra Žila«. Koroške pevce je nato v imenu tujsko-prometnega društva pozdravil njegov načelnik, svetnik dr. Ogrin. Za pozdrav se je zahvalil O g r i s Janko, posestnik iz Bilčovsa in odbornik kršč. socialne zveze v Celovcu. Pozdravil je navzoče predstavnike in množico v imenu koroških pevcev, v imenu prosvetne centrale v Celovcu, ki združuje 30 slovenskih pevskih zborov in končno v imenu vseh koroških bratov in sester. — Gimnazijci so zapeli še znano koroško narodno: >Gor čez izaroc, iu sprejem na kolodvoru je bil končan. — Pevci z godbo na čelu in vsa mladina in množica so odšli v sprevodu proti mestu in nato na pokopališče, kjer so se pevci poklonili spominu pesnika Prešerna. Prol. Kolar je bral pesniški, s citati iz Prešernovega venca »Krst pri Savici« prepleten govor, korošlti pevci pa so zapeli: >Pojdem v rute«. — Poklonili so se nato tudi spominu pesnika Jenka ob njegovem grobu, kjer je zopet govoril prof. Kolar. Tudi prizoru na jjokopališču je prisostvovala velika množica. S pokopališča je sprevod krenil nazaj v mesto pred Narodni dom, kjer je vsa ljudskošolska mladina v špalirju poleg številne množice pričakovala Korošce. Pred stopniščem Narodnega doina je koroške pevce pozdravila Rozman Nika, učenka petega razreda. Korošci so nato med vrstami mladine odšli v dvorano in se takoj pripravili za koncert, ki so ga priredili ljudskošolski in gimnazijski mladini. Ta je vso prostorno dvorano in balkon napolnila in z velikim navdušenjem sprejela nastop pevcev, ki so mladini odpeli celo vrsto svojih pesmi. Med koncertom je Tanja Sajovičeva izročila pevcem velik šopek nageljnov. Dva dečka sta tudi deklamirala. Koncert, namenjen mladini, je trajal približno eno uro. Korošci so nato odšli po mestu in k večerji. Koroške pevce 38 po številu vodi pevovodja Pavel Kernjak. Zbori so doma iz Št. Ilja, Logevesi in Bilčovsa, ter so drugi pevci, kakor oni, ki so pozimi peli v Ljubljani. So to večinoma preprosti in skromni fantje in možje, ki se ob nedeljah snidejo pri lepi pesmi. Snoči so priredili koncert na Jesenicah, davi pa so odšli na Brezje in v Radovljico. Ob nabito polni dvorani Narodnega doma so zvečer ob pol 9 priredili koncert svojih narodnih i pesmi. Mariborske vesti: Za zgradbo ceste k sv. Urbanu Bivši pr®iesor zažgol očetu hišo Prokuplje, 14. maja. Vee Prokuplje, to je malo mesto blizu Niša, je presenetila v soboto zvečer strašna vest, da je slikar Borivoj Vučkovič, odpuščeni profesor risanja svojemu očetu Milivoju, državnemu ekonomu v pokoju, iz golega maščevanja zažgal hišo. Množica ljudi je odhitela na kraj dogodka in tam videla, kako je vsa Milivojcva hiša že v plamenih. Pred gorečo hišo pa je hodil mladi Borivoj s puško dvocevko na ramah in grozil, da ubije vsakogar, kdor bi hotel preprečiti požar in gasiti hišo. Celo orožnikom, ki so ga skušali prijeti, je zagrozil s puško: »Ne igrajte se s svojim življenjem, uničujem samo lastno premoženje!« Ko je bila hiša žc v takih plamenih, da je nikakor ni bilo mogoče več rešiti, je Borivoj zagnal puško v ogenj, nakar so ga orožniki prijeli. Borivoj je zažgal očetu hišo iz togote in ma-Sčevanja. Pred časom je bil nastavljen kot profesor risanja na neki gimnaziji, pa je bil odpuščen. Prišel je domov ter živel pri očetu in materi. Oče ima 1300 Din mesečne pokojnine. Zaradi svoje divje narave se je vedno prepiral s starši ter jc hotel biti sam popoln gospodar v tej hiši. Zlasti je bil ljubosumen na mlajšega brata, ki je nekje v bližini učitelj, in pa na svojo nečakinjo, ki je živela pri Vučkovičevih in je hčerka pokojne Bori-▼ojeve sestre. Pred kratkim se je tako spri z oče- Koteditr Torek, 16, maja: Janez Nepomuk, mučenik; Ubald, škoi. — Zadnji krajec ob 13.50. Hcrschcl napoveduje veliko dežja. Drzen vlom v Halozah Sv. Barbara v Halozah, 12. maja. V noči od srede na četrtek so neznani lopovi vlomili v Paradižu v poslopje, kjer je preša in gosposke sobe lastnika bivšega višjega revidenta v Ptuju g. Rud. Mionia. Pokradli so vso posteljnino, galico, vino in žganje, ki ga je viničar dal hraniti kot svoj députât oskrbniku Emeršiču Janezu. Zraven tega so oplenili tatovi kuhinjsko kredenco vsega porcelana in kuhinjske posode. Razbili so celo leseno škropilnico, vzeli sesalko od nje, vse gumijeve cevi, mnogo ključev in žabic in poškodovali vsa vrata. Oskrbnik je imel srečo, da tisto noč ni spal v poslopju, sicer bi ga bili ubili. Zločinci so neznani. Preiskava proti morilcu Markovsču Belgrajska policija energično nadaljuje preiskavo proti morilcu in bivšemu bančnemu ravnatelju Miliajlu Mankoviču. Na dan prihajajo zanimive f>odrobnosti. Tako je ugotovljeno, da se je Markovič seznanil z Miljkovičem v kaznilnici v Po-žarevcu. Miljkovič je moral tam krmiti svinje. Ko je mesar klal prašiče, poznejši morilec Markovič tega ni mogel gledati. Iz Sremske Mitrovice se javlja neka priča, to je neki šofer, ki je bil 10 dni v službi pri podjetiu >Adrija«, čegar ravnatelj je bil Markovič. Povedal je, da sla se Miljkovič in Markovič pogajala z neko starejšo gospo za garažo v njeni hiši. šofer pravi, da je bila ta gospa milijonarka Mitričevička, ki jo bila pozneje na grozen način umorjena. Iz tega bi so dalo sklepati, da sta Markovič in Miljkovič dobro poznala Mitričevičko in da sta jo na enak način umorila kakor trgovca Stankoviča, ki eta ga izvabila tudi pod pretvezo poslovnih zvez. Pri Markoviču oziroma njegovi ženi je policija našla revolver in nekaj drugih stvari, o katerih misli, da so bile lastnine jiokojne Mitričevičke. Uprava belgrajske policijo je izdala oklic, v katerem razpisuje nagrado 5000 Din za onega, ki bi na kakršenkoli način omogočil aretacijo morilca Nikole Miljkoviča. Nesreče m poškodbe Novo mesto, 13. maja. Berložnik Josip, brzojavni nadziratelj v Ljubljani, se je na svojem domu v Črnomlju spotaknili ob hlod, padel in si pri tem zlomil rebro. Nesreča se jc zgodila 10. maja t. 1. Strmec Josip, 11 letni šolar, iz Sel pri Šum-berku, se je igral s tovariši. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. Oba se zdravita v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Jermana Antona, posestnika v Gorenji vasi pri Smarjeti, je neki fant s krampljačo udaril po glavi in pri tem močno poškodoval. Jerman je namreč poklical v hišo svojo hčer, katera ee je Zunaj pogovarjala s fantom. Fantu to ni bilo všeč, zato ie počakal očeta in se tako grdo maščeval. tom in materjo, da je obe in tudi njuno vnukinjo zapodil iz hiše Njegovi starši so sc morali začasno nastaniti drugje. Stari Milivoj se je skušal spraviti : sinom in je poslal k njemu dva posredovalca. Borivoj je bil pripravljen k spravi, zahteval pa je, da mora biti on sam gospodar v hiiš, drugače zahteva 20.000 Din dote in se potem za vedno pobere iz Pro-kuplja. Ko je stari Milivoj slišal te pogoje, je na skrivaj napravil testament, v katerem jc del premoženja zapisal tudi mlajšemu sinu in svoji vnukinji. Slučajno pa je za ta testament zvedel Borivoj in ga je to silno raztogotilo. V soboto je odšel v klet in natočil dva velika balona močnega žganja. Z žganjem je polil vse lesene dele hiše, da bi bolje gorelo. Nato je v kleti izpustil okoli 400 litrov žganja iz soda. Pred hišo je znosil kup obleke in pohištva ter tudi ta kup polil z žganjem. Nato pa jc zažgal kup pred hišo in hišo samo. Hiša je bila takoj v plamenih, ki so pogoltnili edino premoženje Vučkovičevih. Borivoj je računal z arctacijo ter si je pripravil celo majhno blazinico, da bi v zaporu boljše spal. To blazinico so našli orožniki pri telesni preiskavi pri njem. Škoda, ki jo je povzročil logotni sin svojemu očelu, znaša okoli 100.000 Din. Osebne vesti = Slovcnec bil promoviran v Curihit. Dne 5. majnika je bil promoviran na visoki tehniški šoli v Cttrihu za doktorja tehniških ved g. Mano Gregorič. Ostale vesti — Evharistični dnevi v kamniškem okraju. Iz Kamnika poročajo: Na dekanijski konferenci, ki se je vršila te dni v Kamniku, jo bilo sklenjeno, da se vršijo v letošnjem poletju v kamniškem okraju evharistični dnevi na t|eh krajih, in sicer 25. junija v Kamniku, 2. julija v Domžalah in v avgustu v Smarlnem v Tuhinjski dolini. — Vsem absolventom kmet. šol na Dolenjskem. Dne 25. maja ob 14 se bo vršil širši sestanek A. K. Š. Čc bo oblast potrdila pravila podružnico, bo po sestanku ustanovni občni zbor. V ta namen ste vabljeni, da pridete vsi, tudi tisti, ki ste iz drugih okrajev, in boste sami organizirali podružnice, da prisostvujete sestanku ozir. obč. zboru. Zborovanje se bo vršilo na Grmu. Absolventi, ki se pripeljejo z vlakom, imajo radi vinske razstave polovično vožnjo. Pričakujemo obiska v obilnem številu, — Pripravljalni odbor. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarcc naravne »Frar.z-Josei« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Blnkoštni izlet Jadranske straže za 600 Din. Da se omogoči udeležba na letošnjem binkoštnem izletu JS tudi vsem, ki so v krizi prizadeti, pa bi radi pohiteli z nami na morje, je sklenil izletni odbor uvesti še poseben splošni razred za odrasle za 600 Din. Za podmladek ostane že objavljena cena. Ker pa je izlet zelo obširen in hoče Jadranska straža, da obiščejo vsi izletniki vse izletne točke, se jc posrečilo dobiti na razpolago velike za vsako vožnjo sposobne motorne jadrnice. Na teh je vožnja ne le varna temveč tuai mnogo zanimivejša od velikih parobrodey, ki во vezani na čas in progo. Obenem pa so ta pTevozna sredstva omogočila uvesti ta neprimerno cencjši splošni razred. Prijave sprejema Jadranska straža, Gledališka ulica 8. — Drugi izlet Jadranske straže po Sredozemskem morju. Za potovanje, katero priredi JS po Sredozemskem morju v času od 15. junija do 4, julija t. 1. s parobrodom »Kraljica Marija«, so bila vsa mesta že kmalu zasedena. Raditega je pričel Izvršni odbor JS pogajanja z našimi parobrodar-skimi društvi, da bi si pridobil še en parobrod, ki bi istočasno s »Kraljico Marijo« izvršil eaiako potovanje. Medtem je dosežen sporazum z »Jugoslovanskim Lloydom«, kateri je odobril članom JS na naslednjem potovanju »Kraljice Marije« koncem meseca julija t. 1. s skoraj istim voznim redom več kabin po znatno znižanih cenah. To drugo potovanje bo trajalo od 29. julija do 18. avgusta t, 1., torej dva dni dalje kakor prvo in ee bo tikalo tudi luke Palma na Balearskih otokih. Cene za posameznega udcležcnca so: v kabini s tremi posteljami 4400 Din odn. 4600 Din, v kabini z dvema posteljama po legi kabine od 4200 Din do 5000 Din, v Maribor, 16. maj«. Na prijaznem hribčku Sv. Urbana nad Mariborom jo bilo včeraj izredno živahno. Vràil so je sestanek interesentov radi zgraditve nove izletne ceste k Sv. Urbanu. Udeležba je bila nepričakovano velika. (Posebno zanimanje so pokazali okoliški kmetje. Zastopano so bile vee občine župnij Kamnica in Sv. Križ po svojih županih in občinskih odbornikih. Tudi iz Maribora je bilo precej zastopnikov. Zborovanje, ki se jo vršilo v prijazni hiši^ gostilničarja A. Josta, je otvorll v imenu domačinov agilni mladi posestnik Joško Hlade od Sv. Križa, ki je i>ovdarjal, da je čudno, da se še ni dosedaj kaj storilo, da bi se ua vrh Kozjaka odprla cesta, ki bi bila za naše narodno gosj>o-darstvo teh obmejnih krajev in za tujski promet na levem bregu Dravo izredno velikega pomena, i Za predsednika zborovanja je bil izvoljen okrajni I glavar dr. Ipavic. Obljubil je pomoč oblasti ter ; povedal, da je okrajni cestni odbor dal na razipo-j lago inženjerja. ki bo izvršil tehnični študij name-' ravane ceste ter napravil načrte. Nato jo dobil besedo bivši poslancc Fr. žebot, ld je kot dober poznavalec teh krajev in organizator raznih novih, žo izvršenih cest v mariborskem okraju, obrazložil veliko važnost nameravano cesto na vrh Sv. Ur- □ Prevzvišcni škof dr. T. Tomažič je v nedeljo izvršil sprejem 43 dijakov-kongreganistov v kongregacijo dijaštva tukajšnje klasične gimnazije, ki jo z vneto gorečnostjo vodi p. Žužek iz Družne Jezusove. Prisrčno slovesnost je jmčastilo več odličnih gostov. IPrevzvišeni škof je ob priliki sprejema govoril iz srca vsem dijakom ter jim polagal toplo na srce. naj se izkažejo vredne Slane Marijanske kongregacije, da svojo nebeško Mater posnemajo ter njenemu vzvišenemu zgledu sledijo. Dijaški pevski zbor je z vznešenim petjem spremljal prelejK) slovesnost. Dan bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu. □ Materinski dan so lepo proslavili v nedeljo popoldne v zavodu šolskih sester. Na sporedu so bile deklatnacije, potem pa tudi gtosbene točke. V središču prirediive jo bila vprizoritev Meškove ^Matere«, dramatične pravljice s petjem in rajanjem v petih slikah. Z lepim usjiehom so sodelovale učenke in gojenke učiteljišča, meščansko šole in vadnice. — Prav ljubka jo bila tudi zaključna slika: »Marija, čuvaj mamico«, ki so jo izvajale učenke prvega vadniSkega razreda. — Prireditev so počastili številni odlični gostje. □ Fante kličejo. Dne 18., 19.. 20., 22. ii. 23. t. m. se vršijo nabori za vojaške obveznike rojstnega leta 1907 do 1913, pristojene v Maribor. Nabori so vršijo v Gamhrinovi dvorani vsakokrat s pričetkom ob sedmih zjutraj. П Posestna izprememlta. Hiša in gostilna na Koroški cesti 3 je spremenila lastnika. Kupca sta Cirilova tiskarna in gostilničar g. Plaveč. In sicer je kupila Cirilova tiskarna za gostilniškim poslojv-jem ležeče dvorišče, poslopja in parcelo, kjer bo razširila svoj obrat, gostilniško poslopje pa je kupil gostilničar Plaveč. □ Socialno stanje današnje mladine je naslov predavanju L. Mrzeln, ki so vrši v četrtek 18. t m. ob 8 zvečer v palači Delavske zbornire. S tem predavanjem zaključi »Zveza mladih intelektualcev« mladinski ciklus svojih letošnjih predavanj. П Lotatatvo v bodoči vojni. O tem predava v četrtek dno 18. t. m. v tukajšnjem Združenju rezervnih častnikov in bojevnikov rez. častnik Pivka. Predavanje se vrši v dvorani nnbavljalne zadruge državnih uslužbencev. □ Ulčarjevo mame poslednja pot. V nedeljo popoldne se je ob veliki udeležbi občinstva iz vseh slojev vršil pogreb blagopokojno Ane Ulčar-jeve na mestnem jiokopališču v Pobrežju. Na grobu so je poslovil v pretresljivih besedah od blago-pokojne stolni vikar Vinko Munda, ki je zlasti omenjal odlične vrline blage pokojnice in pa, dn so njenega očeta ravno dan preje pokopali v Linzu. V poslednjo slovo eo zapeli pevci od tukajšnjega pekovskega pevskega društva primerne žalostinke. □ Mariborci zmagujejo. V Cakovcu je hrabra enajstorica tukajšnjega ISSK Maribora porazila čakovčane 4:2. — »Železničarju pa so jx> sr čneni naključju žreba odnesli zmago nad zngrebškemi •Železničarju s 3:3. O Francoski krožek se je prPeelil iz Grajsko ulice 5 v Gregorčičevo ulico 7. Čitalnica bo, kakor doslej, odprta ob sredah od 17.—19. ure. □ Mariborski rezervni častniki, ki so prejeli uniformo od države, oziroma Združenja rezervnih častnikov, se j>ozivajo, da se radi pregleda javijo naborni komisiji poveljstva mariborskega vojnega okrožja v Gambrinovi dvorani v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 10 dopoldne. □ Boben... Pri tukajšnjem sodišču, v sobi št. 11, bo dne 23. junija ob 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Radizcl, vi. št. 47 in pa k. o. vi. št. 10. Cenilna vrednost 29.081 Din, ozir. 17.328 Din, najmanjši ponudek 30.910 Din. □ Olimpijski odbor v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor 26. maja zvečer ob 8 v prostorih hotela Orel. П Božja dekla žnnjc... Na Aleksandrovi c. 43 je izdihnil zasebni uradnik g. Drago Piščak v starosti 39 let. Pogreb bo danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — V Smetanovi 40 je umrl v starosti 58 let g. Ivan Veis, bana. Prosil je krajevne činitelje, naj ne delajo vprašanja, kje bo tekla trasa, ali jk> Kamniškem jarku, ali od Krivca naprej, ali iz Rošpolia, glavno je, da se cesta začno graditi. Govornik je dal celo vrsto praktičnih navodil za začetek in je povdar-jal, da se dajo take stvari tudi v sedanji težki dobi izpeljati, ako je na vseh straneh dovolj dobre volje. Pričakovati je, da bodo prispevalo za ta važen projekt tudi mariborska mestna občina, bonska uprava in tudi država, saj gre za dvig tujskega prometa na divnem Kozjaku in za okrepitev gospodarstva v obmejnih krajih. Nato se je izvolil gradbeni odbor, ki je sestavljen sledeče: Od domačinov Joško Hlade, Alojz .Tost, Ivan Tepeh, Matija Dobaj, Avgust Peitler od Sv. Križa in od Sv. Urbana, župan Fr. Ifass, Ilinko Smolnik in Fr. Heričko iz Rošpolia, župan Josip ftket, Ivan Vraffko, Fr. Čepe, Ivan Pcrko ml., J. Fišer iz Kamnice. Iz Maribora: Bivši oblast, predsednik dr. Leskovar, župan in načelnik okr. cest. odbora dr. Lipold, okraj, načelnik dr. Ipavic, bivši poskmec Fr. Žebot, ss. dr. Senjor, inž. Jelene, A. Schicker, nar. poslanec dr. Pivko in zastopnik mestnega poveljstva. Predsednik je A. Jost, podpredsednik dr. Lij>old, blagajnik Hlade, tajnik Žebot. zidar. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na mestno pokojiališče. V Majstrovi 1 je umrl elektromonter g. Ivan Drozg, star 41 let. Jutri v sredo ob 4 popoldne ga pokopljejo nn frančiškanskem pokopališču. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Volitev Merkurjevega delegata se je vršila v nedeljo dopoldne. Člani tukajšnje Merktirjeve podružnice so postavili dve kandidatni listi. Pri volitvah je prodrl dosedanji delegat inž. Rus. □ Mestno kopališče bo prihoilnji teden zaradi snaženja parnega kotla od 22. do 27. moja zaprto. □ »Maribor«, mešan zbor ima vajo zu Slovensko Bistrico, kjer je v nedeljo koncert, jutri v sredo zvečer ob 8. Točno vsi! □ Zborovanje lekarnarjev. V nedeljo se je vršil pri »Orlu« občni zbor kluba lekarnarjev v Mariboru. V klubu je včlanjena večina lekarnarjev iz področja bivše mariborske oblasti. Predsednik se je v svojem poročilu spominjal v minulem lotu umrlih članov mr. Prorazila iz Konjic in mr. Jur-šeta iz Podčetrtka. Poročal je o delu v minulem letu, o novih zakonih in pravilnikih, o delovanju lekarniške zbornice v Ljubljani in Belgradu 1er o nalogah v prihodnjosti. Po poročilih ostalih odbornikov jo bil z malimi izpremembaini izvoljen dosedanji odbor: Predsednik mr. I. Vidmar, podpredsednik mr. Savost, tajnik mr. Minarik, blagajnik mr. Maver, odborniki: mr. Peter Albaneže, mr. Bogo Orožen (Ptuj) mr. Ivo Tončič (Celje), mr. M. Kimig, mr. A. Slrak. Pregledniki: mr. Bogdan Devide (Sv. Lenart) in mr. St. Tomič (Marcnberg). □ MP *e selijo. Pisarna Meslnih podjetij se v prihodnjih dneh preseli. Pisarna se je doslej nahajala v uradni sobi, ki je določena za magistralnega ravnatelja. Ker pa je ravnateljsko mesto sedaj znova zasedeno, se bo morala pisarna MP seliti, in sicer pride v mestno uradno hišo v Frančiškanski ulici, kjer se bo s preselitvijo trgovine mestnega električnega podjetja izpraznilo več prostorov. Pisarna MP se bo v novih uradnih prostorih razširila, ker se ji priključi ludi centralna blagajna in knjigovodstvo za vsa mestna podjetja. □ Frančiškova mladina, Križarji in Klarire, se v nedeljo na lep in prisrčen način proslavili Materinski dan. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila do zadnjega kotička napolnjena z občinstvom. Med drugimi odličnimi gosti smo opazili stolnega župnikn in kanonika msgr. Mihaela Uineka. Ves program je bil zelo skrbno in posrečeno sestavljen. Lepo in z občutkom so bile prednašane dekla-macije. Gdč. Gorinškova je v svojem govoru razgrnila program Križarjev in Klaric, ki se zbirajo pod zastavo svojega duhovnega očeta sv. Frančiška. Posebno je ugajala igra Carodelna piščalka-, katero so mali igralci dovršeno podali, zlasti lepo so bile izvedeno vmesne rnjalne točke vil. Mali igralci so bili deležni splošnega priznanja. □ Konferenca zn obmejni kolodvor, ki bi se morala vršiti te dni v Mariboru, so vrši v Ljubljani na sedežu železniškega ravnateljstva. Konference se začasno udeležujejo avstrijski in naši eksperti. □ Pia in Piiin Mlakar sla v petek zvečer vdrugo nastopila v tukajšnjem Narodnem cledališču, ki je bilo precej dobro zasedeno. Oba naša odlična plesna umetnika, ki ju je n:i klavirju spremljal dr. Svara, sta tudi to pot žela nedeljenc simpatije občinstva, ki se je s prisrčnim priznanjem in toplim aplavzom oddolžilo umetnikoma za lep umetniški večer. Želeti je, da bi nas Mlakarjeva tudi v prihodnji sezoni kaj obiskala. G Prekmurska svatba z narodnim petjem in glasbo dne 20. maja v Narodnem domu. Nastopi 30 Prekmtircev in Prekmurk iz Bogojine. V nedeljo, dne 21. t. m. ob četrt nn 12 pa bo v frančiškanski cerkvi pridiga v prekmurskem narečju, pri sv. maši pa se bodo pele stare cerkvene pesmi. MARIBORSKO GLEDAÏ.IščE Torek, 10. maja ob 20: ČLOVEKOUUBCI. Red A. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 17. maja: Zaprto. Četrtek, 18. maja ob 20: MORNAR. Red B. Znižane cene. Zaključna dramska predstava. kabini z eno posteljo 4700 Din do 5300 Din, v luksuzni kabini od 7500 Din do 13.500 Din. Ker je Ie kratek rok za prijave do 23. maja t. 1„ je treba udeležbo čimprej prijaviti Oblastnemu odboru JS v Ljubljani, Gledališka ulica 8 in sicer najkasneje do 22. t. ш. ob istočasnem vplačilu četrtine pre-voznine kot kavcije. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati y našo državo in razširjati v njej knjigo »Die Frau in Sowjet Russland«, Iti je izšla v založbi Paul Zsolnay» v Berlinu. — Luč z gora. Iz življenja mladega lanta. Spisal Fr. Weiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanskn knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 15 Din, vez. 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor »Luč z gora«. Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih solnčnih gorskih krajev v velemesto. Vse. mu je tuje, neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljovanjih ohrani čistost In vero ne- ! oskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska ! pobožnost in odločnost imponiratl, njegov ugled ra-1 ste, o Marijini kongregaciji začno govoriti s spoštovanjem. Vsent, ki še niso popolnoma pokvarjeni, je i ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. — Kako lepo je pisatelj orisal ljubezen do domačih I ! planin, do matere, do domačih krajev in ljudi! Ka- I kor da bi Citai zgodbe našega študenta, ki se ustav- 1 »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH. ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC. Na dlan roke izlijte malo »ALGE« in drgnite i njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutile bolečino. Ko so jo dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masirnni del telesa г volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, а po potrebi se večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjšo nerazpoloženje, drgnite telo s »ALGO«, ker je to lahko začetek težjo bolezni, ki so z »ALGO« odstrani. »ALGA« se dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—. lja brezverskemu toku. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav lepo darilo. — Marijina božja pota v Evropi. Se vedno dohajajo od raznih strani naročila na Šmarnice »Marijina božja pota v Evropi«. Naznanjamo, da ne moremo nobenega izvoda ve6 poslati, ker je vsa zaloga oddana. — Založništvo. —ииииу » nli iw i——M——a— - Ko se začno cevi poapnjevati, dclnje uporalja naravne »Franz Joscfove« grenčice na redno izpraznjen je čreveea in zmanjša naval krvi. Manijeve nauke vnovič raziskujejo I Paraguay proti Boliviji V nemških topniških tovarnah delajo poizkuse « novimi modeli topov ter pri tem fotografirajo učinek izstrelitve. Pri tem proučujejo natančno zračni pritisk in vse pojave, ki hi imeli pomen am topniško tehniko. Dejansko )• Nemčija tudi glede oboroaevaiu* euaUaoravna z drugimi držav&ioi. Parada angleških greuadirjev na rojstni dan kralja Jurija, tireuadireko čoto »osluvljajo vojaki, ki morajo biti okoli 2 niolra visoki Odkrili so nove rokopise Znanstveniki so dobili že pred 100 leti v Napoleonovi dobi prve odlomke manihejskih rokopisov v perzijskem, sirskem in celo kitajskem jeziku. Le Coque in F. Miller sta prečitala rokopise in ugotovila njihovo vsebino. A vsi ti lističi so prinesli le malo podatkov o manihejskem krivover-stvu. Zato so bili raziskovavci slejkoprej navezani predvsem na slučajne pripombe pri grških in latinskih avtorjih. Šele jeseni leta 1930 so slučajno našli neki zidarji v Egiptu blizu vasi Medinet-Madija, južno od Fajuma, prastari zaboj z devetimi zvitki. Papirji so bili hudo poškodovani in najditelji so jih hitro razprodali po posameznih kosih: Neuko ljudstvo misli, da varujejo stari rokopisi lastnike pred boleznijo in revščino kot posledico čarovnij. Znani angleški nabiralec papirusov Chester Beatty je prepozno zvedel o medineški najdbi in rešil samo del zaklada, ki pa vendar šteje več sto kosov zvitkov. Nemški strokovnjak prof. Karel Schmidt, ki je dobil nalogo, prećitati vsebino, jc predvsem izročil poškodovane rokopise kemiku dr. Hiibscherju. Po dveh letih kemičnega zdravljenja so postali papirji čitljivi. Prof. Schmidt se je s pomočjo mladega ruskega orientalista dr. G. Polockega lotil čitanja. Ugotovila sta, da izvirajo pretežno koptski papirji iz 11. do IV. stoletja po Kr. in sc ločijo po vsebini v dve skupini. Prva vsebuje nauke o postanku sveta v duhu starega perzijskega verstva o stalnem boju luči in teme. Druga pa našteva nravstvene pred- S postom se bori proti mogočnemu hral'estvu pise, ki človeka morajo rešiti pred pogibeljo po smrti. Besedilo stalno navaja v dokaz številne Manijeve himne, reke in obrednosti. Ti dokazi so najbolj dragocen del rokopisov. Manihejski nauki pomenijo namreč edinstven slučaj v zgodovini verstva, ker so izginili po tisočletnem obstoju brez sledu. A svoječasno so se razširili iz Iraka po Indiji, Kitaju, Egiptu, Siriji in segali celo v Italijo. Utemeljitelj vere, Perzijec Mani (Manihej pri Grkih), rojen 215 po Kr., je v teku 30 let z izrednim uspehom širil svoj pokret. Zapustil je veliko perzijskih, sirskih in grških rokopisov. Trdil je, da je poslan po Bogu, da bi zedinil Kristusove, Bud-dhove in Zoroastrove nauke. Njegovi sovražniki. Zoroastrovi duhovniki, so ga naposled sežgali na grmadi. Manijevi učenci so bili hudo preganjani in je bilo med njimi veliko mučencev. Kljub temu so povečali število manihejskih občin. Tudi sv. Avguštin je skozi devet let bil manihejski pristaš, dokler ni prestopil v krščanstvo. Manihejci so bili zatrti na vzhodu šele v XIII. stoletju, nekoliko pozneje so iz ginili tudi v Evropi. Znanost še vedno ni ugotovila ali je hotel Mani ustvariti »univerzalno verstvo sintezo krščanstva, budizma in Zoroastrovih naukov, ali pa je bil samo kristjan, ki je podlegel moč nemu vplivu domačega perzijskega verskega izro čila. Vsekakor so smatrali manihejci Kristusa zr mogočnega kralja vesoljstva in se malo zmenili za zapuščino apostolov. Novi rokopisi bodo v marsikaterem pogledu spopolnili podatke o tem razkolu, ki ga je dolgo zatirala katoliška in pravoslavna cerkev. Pij XI. odobrava nastop praškega nadškola Sv. oče je nedavno v avdienci sprejel 750 romarjev iz Češkoslovaške, ki so prispeli v Rim poa vodstvom praškega nadškola dr. Kasparja. Sv. oče je v svojem nagovoru pohvalil praškega nadškofa zaradi njegovega odločnega nastopa proti nemoralnim filmom in proti nemoralnim knjigam, ki se Sirijo med šolsko mladino. Sv. oče je dejal, da dobro ve, da bi marsikdo hotel, da bi nadškof dr. Kaspar odšel iz Prage. Masarykov zavod izposojuje omenjene tiline in je nadškofa tožil, končno pa je umaknil svojo tožbo. Sv .oče je poudaril, da se je s češkoslovaško duhovščino vse ljudstvo postavilo na stran svojega nadškofa. Končno je sveti oče še enkrat izjavil svoje zadoščenje, da se je praški nadškof tako zavzel za božjo stvar, za stvar cerkve in dušnega pastirstva. Paraguay in Bolivija sta se zopet spopadli. Zgorai na levi vojno ministrstvo Paraguaja. — Na desni bohvijsko moštvo pred odhodom iz La Paza. — Spodaj levo: Bolivijski rezervisti so se preoblekli v vojaško obleko. — Spodaj desno: Parada v Paraguayu. — Žc dve leti sta se obe državi tu pa tam spuščali v medsebojne praske, nista si pa napovedali vojne. Zdaj je Paraguay napovedal tudi formalno Boliviji vojno. Zveza narodov žalibog ni mogla preprečiti te vojne, ki ji bo delala še velik» preglavice. Vlom s plinom Francoski vlomilci so poskušali v Marseilleu srečo s plinom. Skozi ključavnico spustijo v sobo klorov plin, da bi omotil speče. Toda v neki vili so imeli smolo. Lastnik vile, ki trpi za nespečnostjo, je plin takoj zavohal in po teleionu alarmiral policijo. Nemci s<® ga bo^e 400 !et Holandshe Po najuoveiših poročilih iz Poone ;e zdravstveno stanje Gandija, ki se posti, res kritično. Njegovi prijatelji se bojijo za njegovo življenje. Ze po 30 urnem postu je pričel bruhati. Gandi, ki je bil spuščen na svobodo, sc zdaj posti radi tega, ker ni hotel podkralj izpustiti 12.000 Indijcev, ki so bili zaprti radi pasivne neposlušnosti. Podkralj je odgovoril, da bi bil pripravljen ustreči Gandiju, toda le pod pogojem, da on da ukaz, naj se neposlušnost za vedno ukine; samo z začasnim ukinie-njem, ki ga je zapovedal Gandi, se podkralj ne more zadovoljiti. Okoli Gandija je več zdravnikov, med njimi dr. Ansari, ki je bil navzočen že za časa Gandijevega posta v letu 1924. Dr. Ansari upa. da bo Gandija pregovoril, naj ukine post in si reši življenje. Indijska vlada je v petek izpustila iz ječe tudi Gandijevo ženo, ki je bila zaprta v Sabar-mali. Nek kitajski budist, po imenu Tam-Iju-Šan, je tudi naznanil svoj post do smrti v znak simpatije do Gandija. Orkester brezposelnih Iz Londona poročajo, da se je v Manchestru osnoval orkester 60 brezposelnih godcev, ki so izgubili službo, ko se je poiavil zvočni film. Odpuščeni so bili iz kinematograiov. Novi orkester si je nadel ime »orkester brezposelnih.. Vodi ga prvo-VTstni glasbeni mojster. Dirigent je ponudil mestnemu županu predsedstvo orkestra. Župan je ponujeno mesto tudi sprejel. Te dni je orkester brezposelnih priredil velik koncert na oddajni postaji za vse naročnike radija. Uspeh te prireditve je bil izredno velik. Koncert se je začel s kratkim nagovorom samega župana, ki je priporočil brezposelne vsemu občinstvu. Poljski letalec stotnik Skuzyn*ki je s prav majhnim letalom preletel Atlantski ocean iz S. Louisa v zapadni Afriki v Maceio v Braziliji. Preletel je 3200 kilometrov. Skazynski je bil prav nalahno oblečen. Na glavi je imel navadni klobuk; s seboj je imel prav malo živeža Francoski delegat na razorožitveni konferenci, polkovnik Lucien, ki je neusmiljeno razkril stanje nemških oboroženih sil in dokazal, da Nemčija vzdržuje danes okoli en milijon oboroženih oseb, ki pripadajo ali redni vojski (Reichswehrl, ali jeklenim čeladam, ali policiji, ali hitlerjevskim četam. ★ »Ljubi oče, k tvojemu godu ti pošiljam naj-iskrenejša voščila in srebrno cigaretno škatlio. Moja blagajna je v tem trenutku v precejšnji stiski, zato ti pošljem škatljo po povzetju. Tvoj sin Tone.« * »Prej si me vedno imenoval svojo kraljico!« »Da, toda kadar začenja moja kraljica rabiti mojo britev za šiljenje svinčnika, tedaj postanem republikanec.« Straelen šnhist «e kopij*. Aii imaš Židinjo za ženo? Vodstvo bolniških blagajn v Nemčiji, ki je seveda v rokah hitlerjevcev, je poslalo na vse zdravnike, k. so nameščeni pri bolniških blagajnah, i okrožnico, s katero jih poziva, na^ izpolnijo priložene obrazce in navedejo svoje osebne podatke. Eno vprašanje se tudi nanaša na ženo vsakega | zdravnika. Zdravnik naj navede, ali je njegova ie- ! na Židinja ali ni. Po vsem tem je verjetno, da bodo 1 odpuščeni iz službe tudi tisti zdravniki, ki imajo Židinje za ženo, a so sami rtrijci, to je čistokrvni Ncmci. PoVak prelete* i>cean HolandoUu (Nederland) je izdala ob 400 letnici rojstva Viljema Oranskega, ki je ustanovil svobodno Holandsko, posebne znamke. Predpogoj izboljšanja - zaupanje Nedeljska »РппЉћиЧег Zetttmg«, ki Je vkljub sedanjim razmeram v Nemčiji Se vedno gospodarsko dober list, prinaša zanimiv članek, v katerem pravi, da za iaboljšunje konjunkture ne manjka niti kreditov niti denarja, ampak predvsem veselja do podjetnosti. Dokler niso dani stvarni predpogoji za oživ-ljenje gospodarske delavnosti, ki so v iem primeru zlasti psihološkega značaja in v najožji zvezi s splošno gospodarsko politiko in politiko sploh, ne pomaga nobeno forsironje novih plačilnih sredstev in kreditov v promet in gospodarstvo. Če ee poveča obtok denarja in v zvezi s tem tudi promet, a tem še ni rečeno, da je to pravi dvig gospodarstva, ker je ta dvig prometa pripisovati predvsem strahu pred izgubami pri denarnih sredstvih, ker se ne ve za bodočnost. Kajti blago se tedaj ne kupuje za konzum, ampak enostavno zato, ker hoče vsak iz strahu pred razvrednotenjem denarja imeti raje blago kot denar. Glede inflacije pravi, da je ni mogoče kontrolirati odnosno regulirati. Končno pravi, da je potrebna prava konjunktura, ki temelji na zaupanju v očiščene gospodarske in družabne odnošaje. če pogledamo naše razmere, naj nam bo ta ; nauk dobrodošel. Kažejo se znaki, da se polagoma j obrača v nekaterih panogah našega gospodarstva na . boljše. Toda dokler ne boino postavili trdnih smer- I nic za našo nadaljno gospodarsko politiko, nt računati, da bi tudi nova plačilna sredstva prinesla trajno izboljšanje. Predvsem velja to za naše "de-narstvo, katero je treba definitivno postaviti nn nove temelje. Poleg lega pa moramo vedeti tudi natančno za bodoči razvoj državnega gospodarstva, I kjer je treba obračunanja s preteklostjo in nove podlage za bodočnost. Prvi kulturni delavci v Bosni - frančiškani 50 letnica frančiškanskih gimnazij v Bosni Izkazi Feder. rez. bank Najnovejši izkaz federalnih rezervnih bank za 1. maj kaže v primeri s 4. majem, da je zlati zaklad bank naraatel za 6.6 milj. na 3.442.1 milj. dolarjev, istočaeno pa so se posojila zmanjšala za 93.4 nn -150.9 milj. dolarjev in s tem dosegla izredno nizko stanje. Odstotek kritja se je izboljšal za 1.1 na 04.6%. Zabeležiti pa je važno dejstvo, da stalno narašča obtok tako zvanih federalnih rezervnih bank-not, ki znaša 62.8 milj. dolarjev Vendar skupni obtok denarja še pada in je dosegel po najnovejšem izkazu za 11. maj 5.892 milj. dolarjev. Kreditna ekspan/ita v Angliji Zaradi velikega dotoka zlata v Anglijo, ki je dosegel v teku enega leta 65 milj. funtov šterlingov, se opaža v Angliji večji dotok vlog. V teku enega leta eo vlogo 10 klirinških bank (torej samo večjih bamk) narasle za 250 milj. funtov, največ dotoka so banke porabile za okrepitev likvidnostnih rezerv, nadalje za nakup blagajniških državnih bonov in menic. Ljubljanska Kreditna banket Dtne 13. t. m. se je vršil ob številni udeležbi delničarjev XXXIII. redni občni zbor zavoda. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. Alojzija^ Vodnika, je poročal ravnatelj centrale, g. Hanuš Krofta, o bilanci za leto 1932. Delničarjem je bilo razdeljeno poslovno poročilo za minulo leto, ki predoču-je na kratko gospodarske prilike v preteklem letu ter poroča nato o poslovanju zavoda. Številke bilance in računa, izgube in dobička so se napram onim predidočega leta, z ozirom na vladajočo krizo, kot pri vseh drugih zavodih, precej zmanjšale, vendar pa je zavod zaključil poslovanje minulega leta z dobičkom 1,664.635.78 Din, od katerega se dodeli 5% rezervnemu fondu, 600.000 Din pokojninskemu fondu lastnega uradništva, 120.000 Din kot bilančno nagrado uradništvu, dočim se ostanek, prištevši prenos dobička iz leta 1931 po 2,464.8:8.23 Din, skupno tedaj 3,326.272.26 Din, prenese na novi račun. V bilanci je zlasti razveseliivo razmeroma visoko število vedno razpoložljivih novih naložb pri zavodu, ki znašajo že 19,173.546.64 Din, in izpričujejo, da se kljub težkim gospodarskim prilikam povrača zaupanje zaupanje v naš najstarejši slovenski denarni zavod. Na občnem zboru so bili iz upravnega sveta izstopajoči člani, gg.: podpredsednik dr. Ernst Re-kar, Ladislav Peîânka, dr. Fdo Šlajmer in Herbert Woschnagg, ponovno izvoljeni, na novo pa sta bila izvoljena gg. ing. Tomo Knez, solastnik tvrdke I. Knez v Ljubljani in ing. Oskar Dračar, veleindustri-jalec iz Marinora. V nadzorstvo je bil izvoljen poleg dosedanjih članov g. Franjo Hmelak, veleindu-strijalec na Rakeku. 5586 Zmaga na trgu prašiče» Pod tem naslovom piše îGrazer VolksblntU, da je uvoz inozemskih prašičev v Avstrijo nepotreben. Avstrijska vlada je, kot smo že poročali, zaprla avstrijski trg za prašiče na podlagi zakona o prometu z živino. Na zadnjem dunajskem prašičjem sejmu dno 9. t. m. je bilo 12.647 prašičev, od tega 8202 pršutarjev in 4445 špeharjev. Od pršutarjev je bilo 6417 glav iz Avstrije, torej skoraj 80%, nadalje so prišli pršuta rji iz Poljske 1082, Danske 866, Romunije 264, Madjarske 46 in iz naše države 37. Pri špeharjih jo omeniti, da ni bilo niti ene glave iz Avstrije, največ pa iz Jugoslavije: 1931, iz Mndjar-ske 1619 in iz Romunije 895. Glede špeharjev je Avstrija še navezana na uvoz, dočim se je glede pršutarjev popolnomn osamosvojila. Kakor vsako leto, je tudi letos spomladi dovoz avstrijskih prašičev izredno narastel, kajti z izčrpanjem zalog krme so prišle velike količine za zakol godnih prašičev na trg. To je vplivalo tudi na cene. zaradi tega so Avstrijci prepovedali najprej zn štiri tedne uvoz prašičev, izjema pn velja je 7.И težke š peharje, ki so neobhodno potrebni za preskrbo z mastjo. Inozemstvo bo lahko izpad nadoknadilo v jeseni, ko pade poleti in jeseni delež avstrijskih prašičev pri doçronu večkrat na 20—30%. Od novega leta dalje so padlo cene pršutarjev na Dunaju za 30 do 40 grošev, kar pomeni padec do 20%, špeharji so padli v ceni samo za 15 do 20 grošev ali 10%. Članek končuje s hvalo bivšega avstrijskega ministra — sedanjega predsednika dr. Dollfussa, ki je novembra 1031 uzakonil zakon o prometu 7, Sivino. Tako prihajajo do tega, da nam Avstrija samo-voljno zapira trg v svrho zaščite domače proizvodnje. dočim bi bilo potrebno, da sc podobnih ukrepov proti avstrijskemu industrijskemu uvozu k nam poslužujemo tudi mi vsaj zato, da pri bodočih pogajanjih nekaj iztisnemo zn naš agrarni izvoz v Av-slrijo, ki grozi pasti nn minimum. Promet belgrajske borze je lani v devizah padel za 8O9; in je znašal 236 milj. (torej manj Itot v posameznih mesecih I. 1931). Promet v vrednostnih papirjih je znaial 178 milj. Din, torej za 35% manj kot 1. 1931. — Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se začne z zgradbo borzne palače, ki bo stala okoli 12 milj. Din. Del te svote bodo dale banke kot posojilo. Radio razstava na XIII. ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo letos izredno bogata. Zastopane bodo znamke Ingelen, Eltz, Siemens, Philips, Telefunken, Tungsram, od navadnih detektorjev do najfinejših aparatov. Razstavljene bodo tudi vse ootrebščine za radioamaterje. Vpisi v zadružni register. Konzumno drit^lvo za Celje in okolico, r. 7.. z o. z. (načelnik Plankar Martin), Postolnrska zadruga Ziri. r. z. 7, o. z., ?,iri (načelnik Strlič Jakob). Borza Dne 15. maja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha, Londona, Pariza in Prage. Učvrstil se je edino NeWyork, ostale devize so pa popustile. Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen po 8.65—8.85, v Zagrebu po 8.60, in v Belgradu po 8.65. Grški boni so notirali v Zagrebu 40-—42 (41) in v Belgradu 43 blago. Ljubljana: Amsterdam 2306.51—2317.87, Berlin 1340.14—1350.95, Bniselj 799.13—803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 193.64—195.24, Newyork 4852.71—4880.97, Pariz 225.88—227.—, Praga 170.90 do 171.76, Trst 297.68—300.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.016 Din, Beigrad: Pariz 20.38, London 17.565, Newyork 446.—, Bruselj 72.10, Milan 26.90, Madrid 44.20, Amsterdam 208.20, Berlin 121.—, Dunaj 73.15 (57.—), Stockholm 90.25, Oslo 8 9.25, Kopenhagen 78.25, Praga 15.42, Varšava 58.05, Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna: vojna škoda je bila deloma čvrstejša, dočim so Blerova posojila popustila. Prometa danes na zagrebški borzi sploh ni bilo v državnih papirjih, dočim je bilo med delnicami zaključenih 20 kom. Trboveljske. Ljubljana: 7% inv. pos. 42—45, vojna škoda 190 den., begi. obv. 32.50 den., 8% Bler. pos. 31 do 33, 7% Bler. pos. 29—31. Zagreb. Dež. pap.: 7% inv. pos. 42—45, agrarji 23.50 den., vojna škoda 191—195, 6% begi. obv. 31.75 den, 8c,'o Bler. pos. 30—33, 7% Bler. pos. 29—31. — Delnice: Priv. agr. banka 205—210,Seče-rana Osjek 145—150, Isls 30 bi. Trboveljska 160 do 169 (160). Beigrad. Narodna banka 3725—3800 (3725, 3800), Priv. agr. banka 210—213 (211, 210), 7% inv. pos. 43.50 bi. (44), agrarji 24—25 (25), vojna škoda 193—194 (193), 6% begi. obv. 31.75—32,— (31.90, 7% Bler. pos. 30.50—31.—, 7% pos. DHB 43.50 bi. Dunaj: Tja. sav. jadr. 57.25, Alpine 12.60, Trboveljska 15.52. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca je neizpremenjena. Promet 73 vagonov. Chicago: pšenica: maj 72, julij 73, sept. 74.50, dec. 76.75; rž: julij 46.75, sept. 48.25, dec. 49.625; koruza: maj 26.25, julij 26.75, sept. 28.50. Winnipeg: pšenica maj 63.75, julij 65.—, okt. 67.—. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 2197 goved, iz Jugoslavije 100. Cene: voli najboljši 1.35 do 1.40, I. 1.22—1.28, II. 1.10—1.20, III. 0.80—0.90, krave I. 1.0—1.05, II. 0.85—0.90, biki 0.85—1.05, klavna živina 0.60—0.84. Tendenca je bila zelo medla. Cene so padle za 5—8 grošev. Radi o Progfnmi Siadio-Lfubtfana i Torek, 16. maja. 11.15 Šolska ura: 0 ljubljanski radio postaji (inž. Osana) 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti - 13.00 Čas, plošče, borza - 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nemščina (dr. Grafenauer) ! 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 O zborovskem petju (Sr. Koporc) — 20.30 Prenos ; delavskega prosv. večera »Zarje« in »Svobode« iz i Delavske zbornice — 21.30 čas, poročila — 21.45 i Salonski kvintet. Sreda, 17. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroška j ura (gdč. Vencajzova) — 18.00 Angleške plošče — i 18.30 Junaki današnjega časa (P. Kunaver) — 19.00 ! Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.30 Panevropa i (dr. Gro&smann) — 20.00 Naš sednnji ustavni sistem (dr. Zajec) — 20.30 Prenos iz Dunaja: Requiem (Brahms) — 22.00 Čas, poročila, plošče. Drugi programe i Torek, IG. maja. Zagreb: 20.00 Klavirski koncert — 20.30 Slovanska glasba — Milano: 21.00 Varijetejski program — llarrolonn: 21.30 Gledališki večer — Ijoii-don: 19.55 »Tristan in Isolda« (Wagner) I. dej. — Stuttgart: 20.30 Koncert operne glasbe — 21.45 Gledališki večer — Leipzig: 21.10 Orkestralni koncert — Suisse Romande: 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Sonntni koncert — 21.50 Pesmi in plesna glasba — Beigrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 20.45 Pester koncert — Miinchen: 20.05 Operni prenos —- Budapest: 18.30 Koncert opernega orkestra — 20.00 Planinski koncert — Varšava: 20.00 Večerni koncert — 22.15 Vokalni koncert. Sreda, 17. maja: Zagreb: 20.00 Brahmsov "Requiem«, prenos z Dunaja — Milano: 20.30 Komedija — London: 19.30 Koncert voj. godbe 21.15 Londonski glasbeni festival — Stuttgart: 21.40 J. Brahms-ov koncert — Suisse Fomav.de: 19.30 Vokalni koncert 20.00 Koncert radio orkestra —- Berlin: 20.40 Sodobna operetna glasba — Beigrad: 20.00 Prenos z Dunaja — Rim: 20.45 »Siberia , opera (Giordano) — Lan-genberg: 20.30 Vokalni koncert — Praga: 21.30 Slavnostni koncert — Dunaj: 20.00 Brahmsova proslava — Miinchen: 21.45 Vokalni koncert — Budapest: 20.00 Prenos koncerta s konservalorija — Varšava: 20.00 Prenos z Dunaja. WÇ+! ] ...........—- ' Frančiškanska gimnazija na Visokem v Bosni. Ljubljana, 15. maja. Te dni slavi vsa kulturna javnost v Bosni lep jubilej: 50letnico centralizacije franjevsklh srednješolskih zavodov in obenem 32 letnico gimnazije na Visokem. Ta kulturna Institucijn se je kakor mogočen svetilnik dvigala skozi vsa desetletja in bila žarišče vere, narodnosti in prosvete do danes. Kakor drugi veliki narodi na svojo vrhovne kulturne stebre — univerze itd. — tako so Bosanci ponosni na svoje franjevske gimnazije. - Prve sledove franjevskih šol je mogoče zaslediti v zgodovini Bosne že v XIV. veku. Na kraju današnje gimnazije na Visokem je pod turškim jarmom stal samostan 00. franjevcev, ki so ga Turki porušili. Po okupaciji Bosno v letu 1878. so se težke razmere za Bosno precej spremenile. Prišla je evropska velesila s kulturo in denarjem. Toda ta velesila je v prvi vrsti ščitila svoje lastni interese in strogo pazila, do ne bi v korist katoličanom v Bosni žalila verskega čuta muslimanov. Zato je bila borba franjovcev za reformacijo šol združena Se vedno z velikimi zaprekami. L. 1882 je prišel v Bosno sum general reda fra Bernardin del Vago in sklenili so, da se prejšnje tri šole centralizirajo v Kreševo. Zu prvega ravnatelja zavoda jo bil imenovan fra Grgo Martič, ki je bil po svojem literarnem delu splošno znati pod Imenom »hrvatski llomer«. Čez dve leti se je red odločil preseliti gimnazijo v samostan na Gučjo goro (blizu Travnika), ker je bila tam boljša zgradba. Fra-njevcl so polagoma uvideli, da se gimnazija ne bo razvijala vse dotlej, dokler se ne oddeli od starih samostanov. Sklenili so zgraditi novo moderno poslopje. To misel je hotel izvesti v letu 1888 novi provincijul fru B0110 Milišič, ki je kupil zemljišče nn Visokem. Avstrijska oblast pa se je zgradbi gimnazije uprla v pretirani obzirnosti do muslimanov. Sele v 1. 1900. |o cesar Franc Josip izdal dovoljenje za zgradbo s pristavkom, da vlada ne bo dala nobene subvencije. Isto leto jc gimnazijo slovesno blagoslovil 111 otvoril banjaluški škof fra Marijan Markovič. Gimnazija inm od 1. 1915 osem razredov. Obiskuje jo okoli 400 dijakov. Marljivi in inteligentni 00. franjevci nameravajo na prostoru med gimn» zijo in dijaškim konviktom zgraditi tudi veliko cerkev, konvikt pa še razširiti, da bi se število dijakov pomnožilo na 600. Celje .©Ustanovni občni zbor društva »Sola hi dom« na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo odlok, da se mora na vsaki šoli, ki spada pod njegov resor, ustanoviti društvo »Šola in dom«, ki naj poglobi stike med šolo in domom in naj učence tudi gmotno podpira, V ta namen je ravnateljstvo celjske trgovske šole pripravilo vse potrebno za ustanovitev takega društva in sklicalo za nedeljo, dne 14. t. m. ustanovni občni zbor. Občnega zbora se je, vštevši pripravljalni odbor, udeležilo 21 oseb, toda nihče od povabljenih. G. direktor Marinčck je v začetku pozdravil navzoče in naglasil, da se mora po nalogu ministrstva za trgovino in industrijo ustanoviti na vsaki trgovski šoli tako društvo. Razvila se je debata in so navzoči izjavili, da nima pomena ustanavljati posebnega društva za trgovsko šolo, temveč naj se pripravijo primerni koraki, da se ustanovi v Celju samo eno društvo »Šola in dom«. Ker ni bilo navzočega nobenega zastopnika staršev, do ustanovitve sploh ni prišlo. Po izjavi g, dir. Marinčka je bilo odposlanih za ta ustanovni občni zbor veliko vabil, a se niti eden povabljenih vabilu ni odzval. JSr Koncert Pomladka Rdečega križa. V soboto zvečer je Pomladek Rdečega križa na celjski gimnaziji priredil v mestnem gledališču koncert pevskih in orkestralnih točk. Pevski del je izpolnil gimnazijski mladinski in mešani zbor pod vodstvom g. prof. Stanka Tavželja. Mladinski zbor šteje približno 130 mladih pevcev in pevk, ima dobro voljo pokazati občinstvu, kaj zna, vendar mu manjka še precej rutine. Pri mešanem zboru je uspešno nastopil kot solist g. Hodžar. Poleg tega je še dijaški oktet zapel dovršeno dve pesmi. Orkestralni del je izpolnil orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. ravnatelja Sancina, ki je z vso preciznostjo proizvajal tri komade E. Griega. Gledališče so napolnili predvsem starši dijakov in dijaki sami. j& Poročili so se: Zupane Kari, pos. sin z Zg. Hudinje, in Kolenc Alojzija, pos. hči iz Grušovelj; Gregorec Ivan, član opernega orkestra v Ljubljani, in Stober Ana, prodajalka z Vranskega; Božič Samo, posestnik s Polul, in Boncclj Frančiška, pos. hči iz Sp. Dupelj na Gorenjskem; Kokolj Emerik, uradnik OUZD v Ljubljani, in Stresu Marija, uradnica OUZD v Ljubljani; Breznik Ludvig, posestnik v Št. Pavlu pri Preboldu, in Pilko Marija, služkinja s Polul; Rečnik Franc, zidar v Gaberju, in Ratajc Alojzija, natakarica v Gaberju; Ivan Ocvirk, pismo-noša v Celju, in Elizabeta Kovač, pos. hči na Lož-nici. Bilo srečno! • Umrl je v tukajšnji javni bolnišnici na posledicah poškodb, ki jih jc dobil pred časom pri nekem pretepu v Dramljah Lavrič Jožef, 55 let, dninar v Sedinu pri Dramljah. Pokojnika bodo danes prepeljali v Dramlje, kjer se bo vršil pogreb na tamošnje pokopališče. N. v m. p. -0" Novi občinski odborniki v celjski okoliški občini. Za odbornike celjske okoliške občine so imenovani naslednji gg.: Četina Milan, Gams Ivo, Ratajc Fran, Šuperger Valentin, Čerenjak Martin, Velenšek Alojz in Božič Martin. 0 Planinsko predavanje. V petek, dne 19. t. m. bo ob četrt na 9 zvečer v risalnici deške meščanske šole v okvirju SPD planinsko predavanje. Predavala bo znana alpinistka ga. Mira Debelak iz Ljubljane o plezalni tehniki. & Dimnik kemične tovarne podirajo. Ker je bila nevarnost, da se podre dimnik kemične tovarne, ki je bil žc za 1 m nagnjen, zato so sedaj, da preprečijo morebitno katastrofo, začeli podirati in ga mislijo znižati za 12 metrov. Sport Ptuš Popis živine in prevoznih eredstev. Določeni so končnoveljavno dnevi popisa živine in prevoznih sredstev za ptujski okraj in Ptuj mosto. Popis sc vrši po naslednjem sporedu in sicer: Ormož 10, 12. in 13. junija; Dornava 14, 16. In 17. jun.; Ptuj ! 19., 20. in 22. jun.; (Ptuj mesto 20. jun.); Sv. Barbara v Hal. 23. jun.; Sv. Andraž-Lcskovec v Hal. 24. jun.; Sv. Lovrenc na Dravskem polju 26, 27. in 28. jun. Vojaška komisija bo pa pregledala od ; živine le kopitarje (konje, mule itd, ki so stari nad 3 leta, dalje vsa vozila z živalsko vprego ter pripadajočo opremo in bicikle. Za pregled ne pride v poštev nedorasla živina pod tremi leti, kakor ludi ne dvoparkljarji (voli itd.) ter motorna vozila. ; Vozila morajo biti zaprežena in se mora pripe-. ljati vsa oprema (sedla itd.). Lastniki morajo pri-1 nesti s seboj za vsako žival živinski potni list in vojnostočni list, lastniki biciklov pa prometno knjižico. Odtujevanje živine, vozil in opreme za časa popisovanja in 30 dni pred začetkom popisa je prepovedano. Seja okrajnega kmetijskega odbora. V torek 23. t. m. ob pol 9 se bo vršila plenarna seja okrajnega kmetijskega odbora za ptujski okraj v posvetovalni dvorani 11a mestnem magistratu. Na dnevnem redu so važne kmctij?ke in gospodarske zadeve. Mestna godba pod vodstvom kapclnika g. Bernarda je začela preteklo nedeljo svoje redne koncerte v mestnem uarku. Pretekla nedelja je minula v znamenju tekmfr vanj za državno nogometno prvenstvo. V Zagrebu sta so srečala domača rivala Gradjanski in Concordija. Tokma, za katero jo vladalo veliko zanimanje, je izpadla z rezultatom 1:0 (1:0) v prid Gradjanske-ga. Odločilen gol je padel takoj v začetku igre, s katero pa publika kasneje ni bila zadovoljna, ker je Concordija precej slabo igrala, Gradjanski pa je bil samo defenziven, ker je hotel pobrisati obe točki v žep. V Belgradu sta igrala neodločno BASK in H ASK. Zagrebčani so se kar dobro držali nn vročih bel-grajskih tleh. kajti z neodločnim rezultatom 2:2 (1:0) se jim je vendar posrečilo odnesti vsaj eno točko domov. V Osijeku sta si stali nasproti obe Slnviji In sicer Slavija (S) in Slavija (0). Zmagala je s precej visokim rezultatom 4:0 (2:0) sarajevska Slavija nad domačim timom. Največjo zaniinanjo — vsaj pri nas — pa je vladalo za tekino med BSK in Primerjan, v kateri je BSK zasluženo zmagal s 5:1 (3:1). Pri nas že dalje časa nismo videli kake dobre tekme, na drugi strani pa je bil vsakdo radoveden, kako bodo zaigrali reprezentanti iz prestolnice na em. in kako se bodo zadržali črno-beli na drugi strafli. 2c dejstvo, da se je udeležilo te tekme okrog 300O gledalcev, dovolj jasno priča, koliko je bilo zanimanje za lo srečanje. Saj je to tudi rekorden poset v tej sezoni. Le žal, da gledalci niso prišli na svoj račun, kar se namreč domače enujstorice tiče. Gostjo so v polni meri potrdili svoj glas, ki ga uživajo v državi in to bi se najbrže zgodilo v še večji meri, ako bi Imeli za nasprotnika enakovrednega partnerja; toda črno-beli so odpovedali, gotovi deli celo popolnoma, tako da igra tli nudila tegu, česar je marsikdo pričakoval. Naš nogomet boleha že delj časa in kdor misli, dn se bo nn sedanji način kaj popravil, se zelo moti. Slučajne zmage, ki jih izvojuje en ali drug naš klub nad boljšim nasprotnikom, nos ne smo motiti ali celo zapeljati na stranpota. kar se je opetovano že zgodilo. Stvar jo treba brez]K)gojno — in v interesu nogometnega športa še prav posebej — drugače zagrabiti, ker v nnfprotnem slučaju je bolje, da danes nego jutri končamo s to športno panogo. Kako in kaj naj se začne zdraviti, to vedo vsi, ki se za nogomet zanimajo in menda tudi oni, ki stvar vodijo. Torej, če hočete nogomet, ga spravite v pravi tir, drugače jo boljše, dn ga ni. Pa tudi publika, ki mora plačati precej visoko vstopnino, bo kmalu obrnila hrbet nogometnim tekmam, kajti ona hoče videti lepih tekem, ne ра kako nesmiselno dirjanje i>o igrišču. In temu nevzdržnemu stanju, ki traja že delj kot predolgo, Je vendar treba enkrat napraviti konec. Tabela v drž. prvenstvu pn izgleda sedaj tako Hajduk Gradjanski Concordija BSK BASK Jugoslavija HA6K Slavijo (O.) Slavija (S.) Primorje Vojvodina Ijahkoatlctska sekcija ASK Primerja j>n je priredila v nedeljo popoldne na svojem igrišču sta-fetni tek nn progi 4x 1500 m. Tekli sta samo dve štafeti Primorja, ml katerih je prvu porabila za omenjeno progo 18 minut, 44 sekund in eno petino (In ne 18 min. eno pellnko .sek., kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnjem Ponedeljakem Slovencu«) ter je s tem postavila jugoslovanski rekord na tej progi. Prekinjena nogometna tekma. V nedeljo po-j poldne se je vršila na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekmn med SK Celje i'i SK Laško. Celjani so bili v stalni premoči, čeprar so se precej odlikovali tudi Laščani. Zaradi m:t lega incidenta, ki so ga povzročili Laščani, je sod. nik g. Jnnežič diktiral llmetrovko, čemur se pa Celjani niso vdali in izjavili, da nc bodo igrali dalje in so zapustili igrišče. Celje je dobilo 4:0 * Tudi tenis ni pofHval. Za državno prvenstve sta so v prvem kolu srečalo Ilirija In Rapid (Maribor). Rapid je podlegel Iliriji po zelo zanimivi In skrajno napeti borbi v razmerju 4:3. Tabela v nogometnem prvenstvu II. razreda pa izgleda po nedeljski zmngi Grafiko nad Jadranom (2:0) tako-le: 1. Hermes 15 točk; 2. Korotan 10 točk; 3. Slovan 6 točk- 4. Jadran 5 točk in 5. ' Grafika 4 točka 6 4 0 1 10:2 8 e 4 0 2 8:6 8 7 3 1 3 16:7 7 6 3 1 0 12:8 7 7 3 1 3 18:18 7 4 3 0 1 7:8 в 5 2 1 2 5:4 6 7 2 1 4 8:15 5 6 1 2 3 11:15 4 7 1 2 4 8:20 4 4 1 1 2 5:10 8 MALI OGLASI V malih oglasih velja «seka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. I Najmanjši znesek za mali oglat Din 10*—. Mali oglati и plačujejo takoj pri ' naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokoloneka 3 mm i visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I l|l Stanovanja Trgovski pomočnik oženjen, z večletno dro-gerijsko prakso, išče na-meščenje v kakršnikoli stroki. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pomočnik« št. 5579. (a) Konjski hlapec pošten, išče službo. Ponudbe pod »Vesten« št. 5575 na upravo »Slovenca«. («) IŠČEJO: ilužbodobe Pekov, poslovodjo z lastno obrtjo iščem. Ponudbe pod šifro »Kavcija« št. 5580. (b) Mlinarja za kmečki mlin vzamem ca 14 dni. Nastop takoj. Pekov mlin, Viktor Vilfan, Bistrica pri Tržiču. Stanovanje dveh sob, komfortno, v vili, iščem. Ponudbe na upravo »Sovenca« pod »Točen plačnik« 5537. (c) ODDAJO: Štirisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi, 5 minut od cestne železnice, se odda. Poizve se pri Frančiški Fakin, Predovičeva 7, Moste, (č) Dvosobno stanovanje za 650 Din se odda junija v Zg. Šiški, Spančeva pot 192. (č) Mala matura Štirisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, zidano verando in pritikli-nami — se odda mirni stranki za avgust. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 5047. (č) Ce avto svoj stari prodajaš аГ motorja bi znebil se rad bri kupci v ti mnogo priient Slovenčev najmanj? inserai -- Konfekcija — moda najboljši nakup — Anton Presker. Sv. Petra î; o o a ЏЈ. c- -d 3 * g- .-• « i< ГО Л л N C» N 5 a II » žc N 6 & o , -- ir. Ô Di- 2 5 5 =>£-I Os L» 2 , co n X -SI D O« o o < < » B M •"■o Ti o » B ЈОл Sf _13B rs« 2 < g s n СЧС -, tr B 5 a S"» " Ш On B'SS. »O E ч s« coa c e o, Sr- <* Samuel Lover: RORY O'MORE 9 Irski ljudski roman. Ko ца je vprašala, kako je kaj opravil zaradi zakupa, je Mary vsa navdušena ogledovala zvitek svilenega traku, ki цн ji ie brat prinesel. Tc je bilo veselje za Mary! To ni bila krošnjarjeva cenena roba, ne navadna reč, ki jo kupiš na stojnici na sejmu, ampak resničen, pravi, pravcati trak, ki ga je prinesel brat iz Dublina in prav za njo! Kakšna srečal In mar ni mislila, kako bo vse osupnilo prihodnjo nedeljo v cerkvi?! Nato jima je Rory pripovedoval, kako je spoznal tujca in kako sta se seznanila. Poviševal ga je v nebesa zaradi njegove velikodušnosti in gospodskega obnašanja in prisegal, da je to pravi mož, za kakršnega bi moral revni dati življenje. Tako je mislil Rory o tujcu. In še so govorili in govorili, dokler niso polena na ognjišču popolnoma dogorela in se ni že danilo. Ko so se ločili, so šli spat. V. poglavje. Žganje zoper koze. Drugo jutro je mala družina vstala vsa sveža in vesela, njihov gost pa ne. Zbudila ga je strašna žeja, ki ga je kar žgala. Glava ga je neizrečeno bolela in čutil se je za smrt bolnega. Bilo je še zgodaj. Ker je bilo v koči tiho in mirno, je menil, da še nihče ni vstal. Trudil se je, da bi zopet zaspal, a ni mogel. Zadremal je. Po njegovi glavi so se podile divje raztrgane 1 slike in zmešani spomini. Čutil se je vedno bolj bolnega. Domači niso prišli k njemu, dasi so že vstali, ker so hoteli, da bi se odpočil od dolgega potovanja. Ko pa je slišal Rorijev glas, se je oglasil. Ko je vstopil, je Rory na težkih, motnih očeh videl, da se gost ne počuti dobro. »Dobri Bog, kaj vani je?U je vzkliknil Rory. »Zelo sem bolan. O'More,« je dejal tujec s slabotnim glasom. »Ne razburjajte se, gospod, počasi vam bo bolje, če je božja volja.« »Bojim se, da sem nalezel koze,« je dejal tujec. »Kaj še! Ne mislite na take reči. Kako pa naj bi jih bili dobili?« »Snoči od beračice v tieti gneči, ko smo prišli v ono gostilno. Spominjam ^e, da sem se stresel, ko je govorila o kozah in bojim se, da sem dobil to, česar se bolj bojim, kakor česarkoli drugega pod solncem.« »Po mater grem, zakaj ona je v boleznih /.elo izkušena in se razume tudi na razna zelišča.« Ko se je Rory vrnil z materjo, je vprašala tujca, kako mu je. Povedni ji je. kako trpi. na kar mu ie odgovorila s tem, da mu je ponudila kozarec ž-gan.ia. Ko je bolnik samo slišal o žganju, mu je postalo slabo. Kar streslo ga je in zato je ponudbo odklonil. »Vidite, kako trepetate,« je dejala. »Če mi verujete ali ne. kaplja žganja bo najboljše za vas « »Ne omenjajte mi ga več, lepo prosim. Bojim se, da sem dobil koze.« »Bog se usmili, pa vendar ne!« je vzkliknila vdova. »In če ste jih, ni boljšega na svetu proti njim kakor kaplja žganja.« »Gospa O'More, prepričan sem, da so to koze in dokler se še lahko gibljem, vas prosim, peljite me v sosednje mesto, v gostilno, in ne pustite, da bi vašo hišo obiskala ta bolezen.« »O Bog obvaruj, da bi kaj takega storila, gospod, in poslala tujca izpod svoje strehe takrat, kadar je postrežbe in pomoči najbolj potreben! In celo v gostilno! Oh. kaj bi bilo z vami tam, kamor ne bi niti psa pustila, kaj še le takega gospoda! Pomirite se in če je tako hudo. kakor mislite, lionio skrbeli za vas, ne bojte se!« »Ne bojim se. a to ni prav. da hi imeli to grozno bolezen |kk1 svojo streho in še celo zaradi tujca!« je dejal bolnik, ki ga je genila vdovina dobrotnost. »Pomirite se, dragi,« ga je tolažila vdova. »Gotovo smo vsi revne stvari na svelu. Bog nam pomagaj! Če bi v sili in potrebi ne pomagali drug drugemu, kakšen črn svet bi to bil! In kakšni kristijani bi bili, ako ne bi imeli usmiljenja v svojem srcu! Prosim, odpustite mi, da gospodu govorim o usmiljenju, a ni usmiljenje, kar mislim, ampak nežnost in sočutje. In tisto zaradi bolezni pod mojo streho pustite, moji otroci so jo, Bog bodi češčen. že prestali in jaz sama tudi. Zato se pomirite, dragi, in premagajte jo z žganjem. No, no, ne odkimavajte s svojo ubogo glavo, saj ne zahtevam, da ga pijete, če ga ne marate. Zdaj vas bom pustila nekoliko samega. Skušajte med tem zaspati in od časa do časa bom prišla pogledat. Če med tem česa potrebujete kar po tleli zaropotajte s stolom, ki sem ga postavila tako, da ga lahko dosežete; čim prej pa uži-jete žganje, tem bolje bo. Dobro, dobro, ne rečem več, kakor samo to, da je to s strokom česna najboljša reč na svetu za gliste in vročino.« Ko je tako pohvalila svoje zdravilo zoper vse težave, je zapustila sobo Bolezen se je tujcu v teku dneva tako poslabšala, da se mu je zvečer začelo blesti. Zdaj, ko je vdova že sama mislila, da je tujec res dobil koze. se je lotila tidih reči, s kakršnimi so tiste dni odganjali koze. V sobi je zamašila vsako špranjo in špra-njico, skozi katero bi utegnil vhajati zrak, vrata je odpirala kolikor mogoče redkokrat, na bolnika pa je naložila toliko odej, kolikor jih je premogla, in stregla nni je venomer s toplo pijačo, da bi si gasil žgočo žejo. S tem, da je kupičila odeje na ubogega trpina, pa še ni bila zadovoljna. Prinesla je še nekakšen rdeč plašč ki ga je vanj tesno zavila. V tistih dneh je bilo namreč rdeče ogrinjalo znamenje snage. In tako je bolnikova vročina kajpada tako naglo narasla. rla je bil ves zmešan. Bledel je, da je postelja, v kateri leži, šotor, zakaj iz gostoljubnosti so mu dali najboljšo posteljo v hiši, tako z rdečimi zastori. »Zakaj je ta šotor štirivoglat?« je vprašal. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare) Cei. Izdajatelj: Ivan RuKoveti. Urednik: Franc Kremžar.