LITIJA ★
C AN O V
24. 1.2. 1941
OBČINSKI KOMITE ZKS LITIJA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Vzgojiti srce in napolniti glavo
Litijski občinski komite ZKS je na 8. seji konec maja obravnaval problematiko vzgoje, varstva in izobraževanja v občini, pregledal stanje na tem področju ter sprejel tudi konkretna stališča v zvezi s tem.
Komite je obravnaval gradivo, ki ga je pripravila posebna delovna skupina in ga predhodno predložila tudi Predsedstvu OK ZKS Litija. Pregled problematike vzgoje, izobraževanja in varstva v naši občini temelji na ustavnih rešitvah tega področja, ki opredeljuje vzgojo in izobraževanje kot temeljno prvino naše družbe, saj v tem procesu učence pripravljamo na aktivno udej-stvovanje v samoupravnih procesih ter ustvarjamo pogoje za razvijanje interesov, nagnenj in sposobnosti otrok. Seveda pa mora šola dati učencem poleg splošnega znanja in vzpodbuja-
nja za razvoj spretnosti, delovnih navad, samostojnosti in ustvarjalnosti, tudi ljubezen do dela in v otroku oblikovati socialistične moralne vrednote.
Poleg neizenačenih pogojev šolanja otrok v naši občini, je v šolah še vedno prisotna tudi kadrovska problematika. 10 % učiteljev še vedno nima ustrezne izobrazbe ali pa je ta nedokončana. Najbolj neugodno je stanje pri matematiki, fiziki, tehnični vzgoji in glasbeni vzgoji ter gospodinjstvu. Tudi v glasbeni šoli ni zadosti strokovne zasedenosti, boljše pa je stanje v vrtcih,kjer zadostuje sedanja izobrazba,*v
osnovnih šolah pa morajo imeti učitelji višjo ali visoko izobrazbo.
Prostorski pogoji šol so v občini zelo različni. Vendar pa imajo z izjemo stare litijske šole na Rozmanovem trgu, šole na Dolah, glasbene šole in delavske univerze vse šole dokaj nove in primerno urejene prostore. Ista ugotovitev velja tudi za vrtce z izjemo Najdihojce in Cicibana, ki sta premajhna. Šole smo v občini zgradili pretežno s samoprispevki, z realizacijo programa III. občinskega samoprispevka pa se bo stanje občutno izboljšalo.
Vzgojiti srce in polniti glavo je
osnovno geslo vsake šole. Otroke je treba v prvi vrsti vzgajati in tudi vzgojiti, da bodo dobri, pošteni, delavni.
To pa ni enostavno delo, ampak dolgoleten proces, ki zahteva obilo truda pedagoških delavcev. Ti so tudi odgovorni, da otroke vzgajajo in izobražujejo v smislu marksističnega svetovnega nazora. Skratka, več pozornosti bo treba posvečati vzgoji — tudi moralni vzgoji — in ne samo izobraževanju. Le tako bomo iz učencev izoblikovali celovite in zrele osebnosti, ki se bodo aktivno vključevale v samoupravne in delovne procese v življenju.
Komite je razpravljal tudi o
samoupravnih aktivnostih učencev v šolah, povezavi šol z okoljem, materialnem položaju šol in usmerjanju učencev v ustrezne poklice. Zlasti je bil poudarjen pomen vključevanja šole v svoje neposredno okolje oziroma prilagajanje in povezava z okoljem. Ugotovljeno je bilo, da se podružnične šole uspešneje povezujejo z okoljem kot matične in s tem postajajo tudi kulturna in splošna družbena žarišča kraja.
Na koncu je bilo tudi poudarjeno, da vzgojo, varstvo in izobraževanje ne predstavljajo samo porabe, ampak so ti procesi tesno povezani z ustvarjalnim in proizvodnim delom. T.B.
• KAKO SMO GOSPODARILI V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA
Še naprej izboljševati produktivnost
— v vrtcih je v naši občini vključenih 387 otrok
— tri matične osnovne šole skupaj s podružničnimi izobražujejo 2.165 učencev
— glasbena šola ima 92 učencev
— šole zaposlujejo 131 pedagoških delavcev
' l>ll' t* lfW i nI .....'lllllHiillUiHMiHilllliiHaiiliH.....ii"H
V prvem tromesečju tega leta smo v občini povečali fizični obseg proizvodnje, izdelali smo kar za 2,7 % več proizvodov kot v enakem obdobju preteklega leta. Taka rast proizvodnje je med najvišjimi v regiji in tudi nad republiškim poprečjem, ki je znašalo 1,8%.
Proizvodnjo so najmočneje povečali v Predilnici, KZ Ga-brovki-Dole, TOZD Žagarski proizvodnji, TOZD Furnirski proizvodnji, Pletilji, Mizarstvu Litija, Kovini Šmartno.
Večja proizvodnja se je odrazila tudi v ugodnih finančnih rezultatih, na katere pa je seveda vplivalo tudi naraščanje cen. Kako smo po periodičnih obračunih ugotovili za prvo trome-sečje 55% rast celotnega prihodka. Zaradi boljše gospodarnosti poslovanja (na vsakih 100 din. porabi jenih sredstev je bilo ustvarjenih 138,52 din celotnega prihodka, kar je za 0,72 din več kot lani v enakem obdobju) je dohodek višji za 58%. Te rasti pa so seveda nižje, če jih primerjamo s poprečnimi rezultati preteklega leta, saj je bilo lansko prvo tromesečje bolj neugodno.
Na področju razporejanja dohodka se je gospodarstvo v globalu obnašalo skladno z družbenimi usmeritvami. Bistveno več kot v enakem obdobju lani smo namenili za akumulacijo, relativno manj pa za osebno in skupno porabo. Delež akumula-
■MBmBmBmmmmmBBHamBnttHmmB?
rije v dohodku je porastel za 10,8% na 25,7%, deleža za osebno in skupno porabo pa sta se znižala (540,9% na 29,9% oz. s 13,2% na 8,8%). Zaradi večje akumulacije in amortizacije so se povečala tudi sredstva za reprodukcijo, in sicer so znašala 203.323.000 din; na 100 din poprečno uporabljenih sredstev smo za reprodukcijo ustvarili poprečno 5,2 din, lani v enakem obdobju pa polovico manj. Sredstva za reprodukcijo pa nisovce-loti namenjena za nove investicije, ampak tudi za obnovo iztro-šenih naprav in opreme, rezerve ter obveznosti za manj razvite in drugo. Stopnja reprodukcijske sposobnosti se je najbolj izboljšala v Kovini, TOZD Transportne naprave, Predilnici, Mesariji in prekajevalnici.
Izgubo je v prvem tromesečju dosegla TOZD Industrija apna Kresnice in je predvsem posledica razkoraka med prodajno ceno apna in energijo. Ta problem je že dalj časa prisoten, zaotruje pa se z naraščajočim deležem energije, ki je potreben za proizvodnjo. Kratkoročno bo problem omiljen s sproščanjem c.en, vkolikor ne bo hitrejše rasti cen energije, dolgoročno pa bo potrebno opredeliti nadaljnji razvoj TOZD tako glede proizvodnje apna kot tudi ostalih dejavnosti. Tega vprašanja pa ne bomo smeli predolgo odlagati.
Podatki o mednarodni menjavi, ki nam jih sporočajo delovne
Preudarneje z zemljo
Gradnja družinskih hiš v občini se zmanjšuje, vendar pa narašča število adaptacij in prizidkov. V letu 1981 je bilo izdanih 178 gradbenih dovoljenj, v letu 1982 pa le 122. Na Graški Dobravi so oddali 13 stavbenih zemljišč, saj zakon o varstvu kmetijskih zemljišč ne dovoljuje več gradenj na kvalitetni zemlji. Šele, ko bo družbeni plan usklajen s tem zakonom, bo mogoče nadaljevati z gradnjo.
organizacije, so za prvo tromesečje izredno ugodni, kako na račun povečanega izvoza kot. manjšega uvoza. Posebno vzpodbudno pa je, da se v izvoz vključujejo tudi nekatere manjše delovne organizacije.
Število zaposlenih v občini na področju gospodarstva stagnira, oz. celo kaže rahlo tendenco padanja, zlasti v gradbeništvu; na področju negospodarstva pa je prisotno naraščanje števila zaposlenih ž izjemo občinske uprave, kjer je število zaposlenih manjše.
Poprečni čisti osebni dohodki so v gospodarstvu znašali 14.274 din, največji je bil dosežen v TOZD Usnjarni (17.326 din), najnižji pa v Mizarstvu Ga-brovka (11.403 din). Na področju družbenih dejavnosti je v prvem tromesečju poprečni čisti osebni dohodek znašal 15.273 din, najvišjega je dosegel TOZD Zdravstveno varstvo (19.673 din), najnižjega pa Delovna skupnost SO Litija (14.105 din); v gospodarstvu je poprečni čisti osebni dohodek višji za 16%, v družbenih dejavnostih pa za 17% glede na prvo tromesečje, leta 1982.
Na splošno ocenjujemo, da smo v prvem tromesečju kljub težavam uspešno gospodarili. Prvi podatki za štiri mesece kažejo rahlo upadanje gospodarske rasti, vendar ne bistveno. Prav gotovo bo na nadaljnje rezultate vplivala predvsem preskrba z reprodukcijskim materialom, zato morajo še naprej biti vsi napori usmerjeni v zagotavljanje preskrbe. Na vseh področjih, gospodarstvu in družbenih dejavnostih, pa bomo morali izboljšati produktivnost, organizacijo dela, zmanjševati stroške itd., da bomo še nadalje dosegali pozitivne rezultate. V.V.
Občinski komite ZKS Litija se je zavzel tudi za enake pogoje šolanja otrok v naši občini. Učenci na Dolah in Vačah nimajo takih pogojev kot njihovi vrstniki v drugih šolah, zato bodo ponovno proučili mrežo šol v občini, možnosti za ustreznejši prevoz otrok v šolo in pogostejše stike z matičnimi šolami, (foto: T.B.)
(
SPET JE BILO LEPO
Tudi letošnji nastop ob dnevu mladosti na košarkarskem igrišču v Litiji je bil prijeten. Pestro proslavo so izvedli mladi iz OK ZSMS Litija, osnovne šole Litija, Gabrovka, enote s prilagojenim programom, KUD Jevnica in VVO Litija.
Na fotografiji: nastop učencev enote s prilagojenim programom iz Litije je bil zelo domiseln in dobro izveden, (foto: T.B.)
J
JUNIJ 1983
ŠTEVILKA 6
UREDNIKOV
STOLPEC
KAM ZDAJ?
Izteka se še eno šolsko leto.. Pred tedni smo bili priče, ko se je po ljubljanskih ulicah slišala tista znamenita Gaudeamus, s katero so se mladi poslavljali od srednješolskih kiopi. Kam zdaj? Na katero višjo ali visoko šolo po znanje?
Tudi osnovnošolci v tem času končujejo svoje dolžnosti. Zvrstile so se ekskurzije, osmošolci so se vrnili s svojih tradicionalnih zaključnih izletov in se v teh dneh nemara že vpisujejo na šole, za katere so se odločili. Je odločitev pravilna, bodo sprejeti, se marsikdo izmed njih sprašuje. Že res, da je njihova poklicna odločitev zorela pravzaprav vseh teh osem let, da so pri tem v znatni meri sodelovali starši, učitelji, šolske svetovalne službe, pa vendar je vsaka taka odločitev povezana s številnimi neznankami.
Živimo v času, ko smo bolj ket kdajkoli prisiljeni poleg ossbnib želja in ambicij upoštevati tudi družbene potreoe, saj smo vse predolgo načrtovali samo v eno smer, množile pa so se vrste tistih, ki kljub usposobljenosti niso dobili delo. Pojavila se je torej suficitarnosi nekaterih poklicev, še zlasti tistih z družboslovnega področja. To pa je dvakrat boleča stvar; /a posameznika, ki ne dobi dela in za družbo, ki je investirala v nekaj, kar trenutno ne rabi.
Prav v skladju Individualnih in družbenih interesov je najbrž osnovna naloga naših skupnih načrtovanj.'
In kako bo letos z našimi, litijskimi osmošolci? Kam s • bodo vpisali? Večina se jih 'jq podala na vsakodnevno vožnjo v Ljubljano oziroma v Trbo-. Ije. Tja, kjer so pač šole srednjega usmerjenega izobraževanja. Litija je ena redkih občin, kjer zaradi bližine ostalih centrov nimamo srednjih šol. Oli-stojijo pa;letos možnosti, da v okviru ZIK — Delavske univerze vpisujemo mlade, tiste, ki so se odločili ostati ha kmetijah v dislocirane oddelke dvoletnega skrajšanega prograpia kmetijskega izobraževanja. Možnosti, ki jih ne gre zameto-vati.saj je kmetijstvo področje, ki mu bomo morali posvetiti veliko več pozornosti kot doslej.
Premik, ki obeta, ali drugače rečeno: Iz malega raste veliko!
Stop pred pšenico! Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč ne dovoljuje gradenj na kvalitetnih kmetijskih površinah. Ker pa v naši občini, zlasti v Litiji, primanjkuje gradbenih zemljišč, bo potrebno poiskati za kmetijstvo nepomembne površine za gradnjo hiš. (foto: T.B.)
Turistična zanimivost
Klenik, majhna vasica, 10 minut oddaljena od Vač, je v soboto 21. maja, praznično pričakala goste in domačine, ki so se udeležili otvoritve povečane kopije situle. Pot od*ideje za njeno postavitev do uresničitve, je orisal tov. Peter Svetik, v kulturnem programu pa so nastopali moški pevski zbor in recitatorki KUD Lipa—Vače, mladinski pevski zbor OŠ Ledina iz Ljubljane in igralec Dare Ulaga. Slavnostni govornik je bil Vladimir Kaučič, predsednik kulturne skupnosti Slovenije.
Kogar je zanimala zgodovina ilirskega naselja nad Vačami, se je udeležil prijetnega in poučnega sprehoda pod vodstvom Davorina Vuga, avtorja publikacije »Železnodobne Vače«.
Situla je lep in zanimiv kulturno zgodovinski spomenik. Skupaj z GEOSS v Slivni, predstavlja precejšnjo turistično zanimivost. Iz izleta v ta konec naše občine, se ne bo nihče vračal razočaran. K temu je največ pripomogel Odbor za uresničevanje projekta » Vače 81«in Turistično društvo Vače skupaj s KS. Načrtov za turistično oživitev Vač in okoliških krajev je še veliko, volje pri krajanih pa tudi.
In še ena zanimivost: V Slivni je bila istega dne dopoldne otvoritev drevoreda »88 dreves za tovariša Tita«.
NOVICE IZ TOZD USNJARNA
ŠMARTNO
Težave s kožami
Neugodna gospodarska gibanja so znatno prispevala k temu, da nismo v celoti uresničili postavljenih planskih ciljev. Zlasti so odstopanja od planiranega obsega rasti industrijske proizvodnje, kar pa je posledica pomanjkanja surovin in reproma-teriala. Neurejeno področje cen se odraža v visokem povečanju cen surovih kož. Zožene možnosti uvoza in pomanjkanje kož na domačem trgu sta glavna vzroka za zmanjšanje obsega proizvodnje. Manjkajoče uvožene in domače pomožne materiale pa poi-skušamo nadomestiti z drugimi, predvsem domačimi. V razvojnem oddelku enote Usnjarne in Krznarne imajo odgovorno nalogo, saj morajo s kombinacijami pomožnih materialov, ki jih ima- ■ mo na voljo, doseči čim boljšo kvaliteto usnja in krzna.
Sindikalni
izlet
OO sindikata je organizirala sindikalni izlet 28. 5. 1983. Izbirali smo lahko med različnimi smermi. Vse nas je pot vodila proti Gorenjski.
Enota Usnjarne je najprej obiskala Blejski Vintgar. Nadaljna pot jih je vodila k slapu Savica.    Po kosilu v Bohinju so se z gondolo povzpeli na Vogel.
Razpoloženje se je stopnjevalo tako, da nekaterim ,ob vrnitvi ni bilo več t«žko in s strahom stopiti v gondolo. Iz Bohinja so zavili v Sobčev bajer.
Zadnji postanek pred odhodom domov je bil v Radovljici, kjer so se okrepčali in poveselili ob zvokih harmonike.
POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT TRG NA STAVBAH 2 IN 3 BO DOBIL NOVO STREHO
Dvojna korist nadzidave
Trg na Stavbah 2 in 3, ali preprosteje povedano: zgradba, kjer je Mercatorjeva trgovina Pri Banki, bo dobil novo podobo. Ravna streha je ob vsakem dežju zamakala, zato je bilo predvsem v zgornjih stanovanjih veliko škode. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Litija se je zato odločila, da iz sredstev amortizacije stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov za leto 1983 financira nadzidavo tega objekta.
Spremenil se bo zunanji izgled stavbe, saj bo namesto sedanje ravne strehe dvokapna streha, krita z betonskim strešnikom. Korist nadzidave pa bo dvojna: gornja stanovanja bodo pridobila po eno sobo,
Nova stanovanja bodo naši občani pridobili na najracionalnejši način. Z nadzidavo stanovanjskega bloka pri nadvozu bodo zgrajena štiri nova stanovanja, sedanja v zgornjem nadstropju pa tudi razširjena. Za to seveda ne bo potrebno uporabiti novih zemljišč, (foto: T.B.) ,
zgrajena pa bodo tudi štiri nova enosobna stanovanja.
Pogodba za delo je sklenjena z Gradmetalom v Litiji, in to na »ključ v roke«. Vrednost del po
pogodbi je 6.597.000 din, cena pa se ne more spremeniti.
Z delom so že pričeli. Pogodbeni rok za dokončanje nadzidave je 15. november 1983.
• SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Zasedanje v nadaljevanjih
V marsikaterem oddelku Usnjarne delo ni lahko, vendar pa je za varno delo poskrbljeno. Delavci Usnjarne pa se po napornem delu lahko tudi razvedrijo, saj si organizirajo razne izlete v naravo, pa tudi za letovanje imajo kar dobro poskrbljeno, (foto: T.B.)
Zaostrena gospodarska situacija je med drugim prizadela tudi »zdravstveni dinar«. Denarja za te namene
Za letovanje se je prijavilo kar 128 družin. Od tega bo letovalo 117 družin, 11 družin pa je letovanje odpovedalo.
Vsi tisti, ki si želijo obilo sonca in vode so se odločili za dopustovanje v Lanterni, Malem Lošinju, Medulinu, Novem gradu,  Selcah,  Belem križu,
• ENERGETSKA PROBLEMATIKA LITIJE IN ŠMARTNA
Dolgoročna oskrba z energijo
Izvajalec naloge je IB Elektroprjojekt, Podjetje za projektiranje Ljubljana. Nalogo financira po sprejetih planskih dokumentih Občinska raziskovalna skupnost Litija.
Delavci Usnjame v Srna rinem imajo večkrat težave z dobavo kož za predelavo. Vzroki za pomanjkanje kož so predvsem v zmanjšanem uvozu, pomanjkanju kož na domačem trgu in cenah za surove kože. Na fotografiji: nova pošiljka kož je prispela v skladišče, (foto: T.B.)
Enote Krznarne, iz Konfekcije krzna Mehanične delavnice in Avtoparka, so se iz Šmartna napotili v Drago. Tu so obiskali grobišče talcev in kočo v Dragi. V Begunjah so si ogledali grad in zapore. Pot so nadaljevali po obisku Prešernove rojstne hiše v Vrbi do Gozd Martuljka, kjer so imeli kosilo. Prek Jesenic so se napotili na Planino pod Golico, kjer ni manjkalo dobre volje. Po večerji v Medvodah so se vrnili domov.
Enota Konfekcije usnja, Splošne in komercialne službe se je najprej ustavila pri slapu Pe-ričnik. Po ogledu slapa, ki je vse očaral s svojo bučnostjo in mogočnostjo, so pot nadaljevali v dolino Vrat. Ogledali so si spomenik padlim gornikom, se sprehodili in vrnili v Mojstrano, kjer so imeli kosilo. Po krajšem ogledu Mojstrane so se prek Jesenic odpeljali do Blejskega Vintgarja. Vse je prevzel s svojo naravno lepoto, brzicami in rao-stički. Z vožnjo mimo Blejskega jezera so se odpeljali proti Preddvoru, kjer so po večerji zaplesali. O.M.
Kako bomo letovali
Že v mesecu marcu so se morali naši ljudje odločiti in povedati kdaj in kje bodo letovali.
drugi, ki ljubijo lepote gora pa so bili mnenja, da jim bo najlepše, če bodo odšli v Kranjsko goro. Upoštevali pa smo tudi predloge delavcev, ki so želeli, da se postavita dve prikolici v Čate-ške Toplice.
V vseh naših počitniških kapacitetah si delavci lahko prilagodijo izdatke za letovanje po svojih zmožnostih. To pa je v teh stabilizacijskih časih več kot pomembno, ker si s tem lahko privoščijo letovanje tudi družine z nižjimi osebnimi dohodki.
Kako pomembno je za naše zdravje pravilno izkoriščen dopust, pa vemo sami, iz lastnih izkušenj. Čas dopustov za naše delavce se bo začel 24. 6. 1983. Izmen bo sedem, trajale pa bodo po deset dni.
M.P.
Litija (KS levi breg, desni breg in Šmartno s pridruženo LIL Zagorica) je porabila leta 1982 za 169028 MWh (608,5 TJ) finalnih energetskih virov, kar predstavlja porabo 21,1 MWh na prebivalca letno. Struktura virov energije je zaradi največjega deleža tekočih goriv neugodna, po velikosti deležev sledijo tekočim gorivom električna energija, premog in les, utekočinjeni naftni plin pa je na zadnjem mestu, saj se uporablja samo za kuhanje.
Deleži porabe energije po namenu so naslednji:
Ogrevanje prostorov 36%, ogrevanje sanitarne vode 3%, kuhanje 1,5%, procesna toplota industrije 19%, promet 21%, poraba električne energije brez toplote za ogrevanje in kuhanje 19,5%.
Obdelana je tudi ekološka situacija, ki jo karakterizirata dve značilnosti: prva je majhna koncentracija emisije iz individualnih kurišč, druga pa so redki izvori z močno emisijo ter neustreznim odvodom dimnih plinov, ki pa imajo zaradi dolinske lege kraja tudi velik učinek.
Razpoložljivi energetski viri so obdelani s posebnim poudarkom na lokalnih virih, saj je možnost nabave izven določenega področja za vse porabnike precej izenačena. Neposredno pretvarjanje sončne energije v toploto ali elektriko bo tudi v prihodnje v Litiji omejeno na majhno število porabnikov, energija vetra se v večjem obsegu ne bo izkoriščala, energija
Novost v Litijski lekarni
Litijani smo se kar malo razvadili, saj so v naši lekarni dežurali noč in dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Pred leti, ko je bilo to stalno dežurstvo ukinjeno, je bilo kar precej negodovanja, saj je bilo treba v nedeljo po zdravilo v Ljubljano, v Zagorje ali Trbovlje, Kot razlog za to so v lekarni navajali premajhno število farmacevtov, pa tudi previsoke stroške dežurstva.
Zdaj, kb so v Litiji že tri farmacevtke (farmacevski tehnik praviloma ne sme sam izdajati zdravil), je dežurstvo ponovno uvedeno. Dežurali bodo vsako nedeljo in praznik od 17. do 18. ure.
DEŽURSTVO V LITIJSKI LEKARNI VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK OD 17. DO 18. URE
okolja bo s toplotnimi črpalkami doprinesla določen del potreb po toploti, kar pa ne bo bistveno ublažilo potreb po konvencionalnih virih energije, zaradi majhnih količin komunalnih odpadnih snovi tudi ne kaže razmišljati o izrabi le-teh v energetske namene, odpadni material »LIL«, . torej lesni odpadki pomenijo koristno možnost daljinskega ogrevanja dela Šmartnega, odpadno toploto industrijskih procesov bo reciklirala Usnjarna v Šmartnem v zaprtem sistemu s pomočjo toplotnih črpalk.
Dolgoročni razvoj komunalnih energetskih sistemov je dodelan v več variantah. V Litiji je najprimerneje razvijati daljinsko ogrevanje, in to za KS levi breg in desni breg iz skupne kotlarne na premog, locirane v bližini železniške proge ob nakladalni rampi (skupna moč dveh enot 32 MW), za KS Šmartno pa iz dodatnega kotla (6,75 MW), ki bi ga postavili v LIL v Zagorici in bi kot kurivo uporabljal lesne odpadke. Predvideni obseg daljinskega ogrevanja v Litiji naj bi znašal do leta 1990, ko bi bili dograjeni kotlarni in del razvoda, 19 MW, do leta 2000 pa ob polni obremenjenosti obeh dograjenih sistemov 37 MW potreb po ogrevanju prostorov in sanitarne vode (t.j. 47,3%). Pri tem bi največji obseg daljinskega ogrevanja imela KS desni breg , (62,7%), nekaj manj levi breg (55,5%), KS Šmartno pa 245,8%.
Obdelani sta tudi varianti oskrbe z zemeljskim plinom, ki pa sta manj primerni, kot tudi ni umestna povezava s TE-TO Trbovlje z daljinskim toplovodom.
Odpadna toplota v Litiji razen v Usnjarni ne bo uporabljena kot energetski vir v pomembnem obsegu.
Toplotne črpalke bo v večjem obsegu uporabila Usnjarna za izkoriščanje toplote odplak, v široki potrošnji se bodo razširile za pripravo sanitarne vode v upoštevanja vrednem obsegu (10% potreb leta 2000), za ogrevanje prostorov pa le pri posameznih uporabnikih«. in2enirski bir0
ELEKTROPROJEKT
je relativno vedno manj. Ta ugotovitev je prišla do izraza zlasti v 1982. letu, ko je Občinska zdravstvena skupnost Litija (OZS) v zaključnem računu izkazala nekrite odhodke (izguba) v znesku 11.454.389,30 din. Saniranje te izgube je med delavci v združenem delu in občani sprožilo povečano družbeno-politično aktivnost, spodbujeno v SZDL, Sindikatu ter občinski skupščini.
Organizacije združenega dela in posamezne delegacjje so zahtevale dodatna pojasnila o nastali finančni situaciji OZS Litija, da bi lahko o zadevi politično odgovorno zavzemale stališča.
Skupščina OZS Litija je zasedala 13. .4. 1983 in 5. 5. 1983, nadaljevanje pa bo 21. 6. 1983. Torej, ena seja skupščine bo sklicana kar trikrat. Zakaj? Dne 13. 4. 1983 je bila seja skupščine prekinjena, ker se delegati TOZD Zdravstveno varstvo Litija niso strinjali s predlogom finančnega načrta OZS Litija za 1983. leto. S finančnim načrtom pa se delegati niso strinjali zaradi tega, ker je bilo v njemu po njihovem mnenju, predvidenih premalo sredstev za zdravstveni dom v Litiji za 1983. leto. Finančni načrt je bil sprejet šele na seji skupščine, dne 5. 5. 1983 potem, ko je bila končana skupna seja družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela občinske skupščine in skupščine OZS Litija. Kljub temu pa je ostal problem svobodne menjave dela za 1983. leto z zdravstvenim domom Litija, saj sporazum ni bil dosežen. Zopet je bila seja skupščine prekinjena, saj neka-
teri delegati niso zmogli vztrajati na seji več kot tri ure. Ob pisanju tega sestavka je sporazum že dosežen in pričakovati je, da na seji skupščine, dne 21. 6. 1983 v zvezi s tem ne bo težav. TOZD Zdravstveno varstvo Litija je namreč predložil zahtevek za 60.182.000,00 din, samoupravni organ OZS Litija pa je bil dogovorjen, odobriti le znesek 47.268.000,00 din, kar je le toliko, kot je bilo dogovorjeno in izplačano v 1982. letu. Sporazum je dosežen v znesku 50.949.000,00 din, kar bo seveda od delavcev zdravstvenega doma v Litiji zahtevalo dodatne napore v smeri racionalnega poslovanja, toda ne na škodo zdravja delovnih ljudi in občanov.
Pokrivanje izgube OZS Litija iz 1982. leta je rešeno s sprejemom finančnega načrta za 1983. leto. S 4.6.1983 je povečana prispevna stopnja iz dohodka od 11,44 na 13,32. Sklep o tem je objavljen v Uradnem listu SRS št. 17/83.
Tako sta rešena dva glavna problema, ki sta začasno blokirala vsako drugo dejavnost OZS Litija. Ob vsem tem pa ne moremo mimo ocene, da je zbor uporabnikov OZS Litija vsakokrat komaj sklepčen. Iz evidence o udeležbi delegatov izhaja, da nekatere OZD in KS v tem mandatnem obdobju niso poslale svojega delegata na sejo skupščine niti enkrat. Tak malomaren in neodgovoren odnos do urejanja družbenih zadev zasluži ostro družbeno kritiko. Uresničevanje pravic zahteva tudi izvrševanje določenih dolžnosti, kar še posebno velja za področje zdravstvenega varstva, saj le-ta zadeva vsako OZD, krajevno skupnost in posameznega občana.
I.B.
Ugodna ponudba
Poslovalnica »Galeb« je med manjšimi trgovinami v naši občini. Založena je v glavnem s konfekcijo vseh vrst, in to po zelo ugodnih cenah.
Zelo dobra je izbira kopalk. Vse so iz tovarne Beti Metlika, cena pa je od 120 do 450 dinarjev. Zanimive so otroške pletenine in majice s kratkimi rokavi. Majice prodajajo že od 120 din dalje.
Otroških kavbojk imajo dosti na zalogi. Cene se gibljejo med 800 in 900 dinarjev, kavbojke za odrasle pa so dražje, nekaj manj kot 1500 dinarjev.
Bluze iz stare zaloge so le okoli 500 dinarjev, res pa jih je le še zelo malo; nove cene pa se gibljejo že čez 1000 dinarjev.
Na voljo je še dovolj otroških vetrovk, trenirk in pižam ter spalnih srajc za otroke in odrasle.
Precej blaga, predvsem pletenin, je po znižanih cenah in z manjšimi napakami. Trgovina je dobro založena, zato ne boste razočarani, če se oglasite v njej.
Določanje zaščitenih kmetij
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določa v 3. členu   opredelitev zasebnega kmetijskega gospodarstva kmetije.
Kmetija je po tem zakonu tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti.
Zakon ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij. Ta posebna pravna ureditev velja za dedovanje kmetij, ki so po zakonu zaščitene. Obstaja pa še vedno tudi splošno dedovanje, ki je urejeno po zakonu.
Zakon želi z zaščito kmetij preprečevati drobitve določenih kmetij. Z drobitvijo je ogroženo smotrno izkoriščanje drugih proizvodnih kapacitet kmetije. Načela določbe, ki preprečujejo drobitve kmetij, so prikazana v 5. členu zakona, ki določa, da kmetijo deduje praviloma en sam dedič.
Zakon želi omejiti prehod zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo. Prav zato lahko tako kmetijo, kakršno opredeljuje zakon, deduje samo tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Prednost pa ima tisti dedič, ki je, tak namen že pokazal.
Zakon omogoča prevzem kmetije pod pogojem, ki dediča kmetije preveč ne obremenjuje. . Pogoji za prevzem kmetije, ki je zaščitena, so ugodnejši, kot po določilih zakona o dedovanju. Izplačilo, ki ga mora po zakonu o» dedovanju izplačati tisti dedič, kateri prevzame vso zapuščino, je nujni ali dedni delež.
Zakoniti dedni delež je zmanjšan na nujni delež po zakonu o dedovanju, pri čemer se v ta dedni delež vštejejo tudi izdatki in darila. Roki za izplačilo teh dednih deležev so sorazmerno dolgi in odvisni od gospodarske zmožnosti kmetije.
Osnovni namen zakona je, da se ustvarijo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč, in v tem, da se ustvarijo pogoji za krepitev proizvodnega sodelovanja med kmetijami in zadrugami oz. gozdnimi gospodarstvi.
Za določanje zaščitenih kmetij . sta po zakonu pooblaščeni kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti, ki po opravljeni javni razpravi po krajevnih skupnostih s sodelovanjem družbeno političnih organizacij predložita občinski skupščini tiste kmetije, ki ustrezajo določenim merilom.
Merila, po katerih bodo opredeljene kmetije kot zaščitene, so prirejena tako, da bodo najbolj ustrezala namenu, ki ga želi doseči zakon in občinska politika.
Splošno merilo je zasnovano predvsem na taki ekonomski sposobnosti kmečkega gospodarstva, ki naj zagotovi lastniku s kmetijsko aH drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje. Posebna merila, ki se nanašajo na ekonomske, prostorske in splošne družbene faktorje, pa dajejo možnost upoštevanja posebnih razmer vsakega kmečkega gospodarstva in občinske zemljiške politike.
Primerno preživljanje, ki naj ga kmetija zagotovi lastniku s kmetijsko ali drugo z njo pove-
zano dejavnostjo, je splošno merilo za zaščiteno kmetijo, kar pomeni ustvaritev delovnega mesta dediču—prevzemniku kmetije in ga tako izenačuje z delavci v združenem delu.
Dohodek, ki omogoča primerno preživljanje kot splošno merilo, izvira iz kmetijske in iz s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi, kar pa seveda ne pomeni, da lastnik oz. dedič—prevzemnik, ne bi mogel imeti še drugih dohodkov.
Pri določanju zaščitenih kmetij je na prvem mestu treba upoštevati ekonomski kriterij. Ekonomsko možnost kmetije bi lahko opredelili naslednji kazalci:
1. želja
2. dohodek
3. vrednost stavb in opreme
4. položaj kmetije v prostoru Vsi dejavniki pa so medsebojno močno povezani in tvorijo celoto.
Kmetijska zemljišča so osnova vse kmetijske proizvodnje. Zemlja, ki je oplemenitena z delom, pa daje dohodek obdelovalcu in družbi. Potrebno je ugotoviti minimalni obseg kmetijskih zemljišč, ki bi lastniku ob primerno intenzivni obdelavi še dajal primeren dohodek za preživljanje.
Pri današnji stopnji intenzivnosti izrabe kmetijskih zemljišč bi morala kmetija, ki bi zagotavljala lastniku primerno preživljanje, obsegati v ravninskih predelih nad 3 ha kmetijskih površin, v višjih legah pa od 3-5 h;t. Vendar bo potrebno pri določanju minimalnega obsega kmetijskih zemljišč za zaščitene kmetije upoštevati še druge okoliščine, da bi v čimvečji meri preprečili drobitve kmetijskih zemljišč.
Dohodek kmetije ni odvisen samo od velikosti zemljiške posesti kmetije, temveč je v največji meri odvisen od vloženega dela in produktivnosti. Tu bi lahko upoštevali le nek povprečen dohodek, ki bi lahko dala kmetija ob primerno intenzivni obdelavi.
Zelo važna je pri zaščiti kmetije vrednost stavb in opreme. Kmetije, ki imajo vložena velika sredstva v opremo in zgradbe, le za kmetijsko proizvodnjo, je potrebno zaščititi.
Poleg splošnega merila določa zakon še posebna merila, ki jih je potrebno upoštevati pri določanju kmetij. Taka posebna merila so:
— položaj kmetij glede na uporabnost prostora;
— ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije;
— možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;
— ohranitev določenih kmetij glede na varstvo okolja, njihovo pomembnost za splošni ljudski odpor, ter ne na vsezadnje njihovo ohranitev tudi zaradi zgodovinskih in kulturnih razlogov.
Pri določanju kmetij je nujno treba upoštevati prostorski načrt. Ta opredeljuje zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko rabo inikaterih namembnost se pravilo ne sme spreminjati. Prostorski načrt definira namensko porazdelitev površin ter zagotavlja smotrno gospodarjenje z zemljišči. Zato je prostorski načrt osnovno izhodišče pri določanju kmetij. Kmetija je lahko zaščitena, če leži na zem-
Zaščitene kmetije imajo velik in splošen pomen za življenje vseh občanov, ne samo kmetov. Na fotografiji je Hostarjeva kmetija pod Vačami, (foto: T.B.)
ljišču, ki je s prostorskim načrtom namenjeno za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
S stališča smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč je potrebno zaščititi zaokrožene kmetije, razen če ne gre za zaokrožitev druge, perspektivnejše kmetije. Vse preusmerjene kmetije in tudi tiste, ki imajo možnost preusmeritve je praviloma potrebno zaščititi. Specializacija kmetij je sestavni del procesa modernizacije zasebnega kmetijstva in rezultat družbenega interesa, da se prostor ohrani naseljen in gospodarsko aktiven ter da se na tem prostoru zagotove tudi ustrezni tržni viški kmetijske proizvodnje. Kmetje lahko združujejo sredstva in delo med seboj in s kmetijskimi organizacijami   združenega dela.
Trajnejše gospodarsko sodelovanje je urejeno s posebno pogodbo, kar je potrebno upoštevati pri določanju kmetij. Kmetije, ki trajno proizvodno sodelujejo s kmetijskimi organizacijami združenega dela, in tiste ki so članice je treba zaščititi.
Z vidika ohranjenja kulturnega prostora in smotrne izrabe kmetijskega prostora je potrebno zaščititi vse samotne hribovite kmetije. Zato je podan družbeni interes, predvsem zaradi potreb splošnega ljudskega odpora kot tudi zaradi kulturnih in zgodovinskih razlogov.
Vse te kriterije in merila bo potrebno upoštevati pri pregledu in uskladitvi že zaščitenih kmetij z občinskim prostorskim planom ter potrebami po zaščiti novih kmetij. D.B.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA MLADIH
Povezovanje mladinske organizacije z družbenimi organizacijami in društvi
Statut ZSM Slovenije opredeljuje družbene organizacije in društva kot kolektivne člane mladinske organizacije. Zavedamo se kako pomembno vlogo imajo, jasno pa je tudi, da v določene družbene organizacije in društva niso vključene širše množice mladih ljudi. Obstaja namreč dobršen del mladine, ki ni vključena v nobeno od oblik mladinske organizacije, ki jim nobena oblika ne ustreza. Zato bodo morali mladinska organizacija in družbene organizacije in društva mnogo bolj vzpodbujati raznovrstne prostočasne aktivnosti, biti bodo morali bolj odprti, organizacija mora resnično postati množična organizacija, uresničitev tega načrta pa v veliki meri zavisi od aktivnega sodelovanja mladinske organizacije z družbenimi organizacijami in društvi.
Priča smo vedno večjemu porastu pojavov alkoholizma in narkomanije med mladimi, nadalje mladinskega kriminala, prestopništva in podobno. Mlade ljudi moramo od tega odvračati, v njfh moramo prebuditi prepričanje in zavest, kako škodljivi so ti pojavi, navduševati jih je treba za take prostočasne aktivnosti, ki jih bodo združevale. Mladini nikakor ne smemo vsiljevaffakcij, ki jih ne zanimajo, njihovim željam in interesom moramo prisluhniti, ponuditi jim moramo možnost, izražati njihove lastne in širše, družbene interese ter odločati o svojem delu.
Te naloge pa je mogoče doseči le na terenu, med mladimi. Samo z govorjenjem, da so DO-D kolektivni člani, ne bomo kaj bistvenega spremenili. Dogovoriti se je potrebno o konkretnih akcijah. V okviru predsedstva OK ZSMS Litija je bila jeseni v ta namen aslanovljcna komisija za sodelovanje z ' družbenimi organizacijami in društvi, člani komisije pa so si med drugim za nalogo zastavili tesnejše povezovanje mladih v mladinski organizaciji z mladimi na področju kulture, športa, mladinskega prostovoljnega dela, obujanja revolucionarnih tradicij, prostočasnih interesnih aktivnostih, itd. Tak način bi lahko zelo popestril mladinski utrip. Npr. ob mesecu mladosti, na prireditvi ob sprejemu štafete mladosti, ob praznovanju 1. maja, in še bi lahko naštevali. Gre pa tudi za širšo akcijo. Mlade ljudi je potrebno organizirati tako, da bodo svoj prosti čas čimbolj racionalno in seveda koristno porabili.
Veliko je nalog, ki bi jih lahko opravili s sodelovanjem mladinske organizacije, ali pa vsaj sodelovali in pomagali pri razreševanju nekaterih problemov. Sestava komisije za sodelovanje z DO —D pa ne ustreza naravi njihovega dela, saj nimajo vključenih vseh delegatov vsaj iz največjih in množičnejših družbenih organizacij in društev. Vsekakor ima komisija sedaj svoj koncept dela in verjetno bodo člani uspešno delovali na tem, doslej še neraziskanem področju mladinskega delovanja.
R.B.
Mladi v mesecu mladosti
Živali v hlevu potrebujejo stalno nego in skrb. V Litiji je le še malo kmetij, vendar na njih kar dobro gospodarijo. Tako je tudi pri Cista r-jevih na levem bregu Litije, kjer Cistarjeva Ida kljub visokim letom še vedno postori vse potrebno v hlevu in naokrog, (foto: (foto: T.B.)
OK ZSMS Litija je ob mesecu mladosti pripravila zelo obširen in pester program akcij in prireditev na vseh področjih svojega delovanja.
Velik korak so v zadnjem času naredili na področju mladinskega po-hodništva. Mladinska pohodna brigada Slavko Šlander, ki je bila na iniciativo komisije za obujanje revolucionarnih tradicij ponovno formi-
IZ OSNOVNE ŠOLE DUŠAN K VEDER—TOMAŽ LITIJA
Mesec maj — mesec tekmovanj:
Tudi kmečko dvorišče z okolico pove, kako skrben je gospodar, (foto: T.B.)
V mesecu maju je naša šola organizirala vrsto šolskih in občinskih tekmovanj. Najboljši iz teh tekmovanj so se pomerili s svojimi vrstniki na regionalnih in republiških tekmo-, van jih.
Rezultati posameznih tekmovanj so sledeči:
KEMIJA:
13 najboljših učencev 7. in 8. razredov naše šole se je udeležilo regionalnega tekmovanja 21.5. 1983 v Zagorju ob Savi, kjer je bilo prisotnih 58 učencev OŠ Zagone, Senovo, Sevnica, Šmartno pri Litiji in <;»-brovka. Naši učenci so dosegli razveseljiv uspeh:
7. razred:
1. mesto Grigilo Dejan
2. mesto Damjan Tomaž
8. razred:
2. mesto Berčon Toni
3. mesto Štangar Eva
4. mesto Poznajelšek Mateja
Vseh 5 učencev se je 27. 5. 1983 udeležilo republiškega tekmovanja v Ljubljani, kjer so se prav tako uvrstili v zgornjo polovico sodelujočih.
MATEMATIKA:
IS. aprila 1983 smo izvedli šolsko tekmovanje v matematiki. Učenci so tekmovali za bronasto Vegovo priznanje. Najbolj uspešni so se 23. aprila 1983 udeležili občinskega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje, ki je letos potekalo na naši šoli. Dosegli So lepe uspehe:
6. razred:
1. mesti) Rožmanec Maja .(Litija)
2. mesto Kotar Uroš (Litija)
3. mesto Baš Gregor (Litija *
7. razred:
1. mesto GrigiloDcjan (Litija)
2. mesto Kozlevčar Bojan (Šmartno)
3. mesto Kovic Jernej (Litija)
8. razred:
1. mesto Janežič Zdenko (Šmartno)
2. mesto Brežan Mateja (Litija)
3. mesto Jereb Matej (Litija)
Najbolj uspešni tekmovalci iz 8. razreda so se 14. maja udeležili tudi republiškega matematičnega tekmovanja v Ljubljani, za zlato Vegovo priznanje.
FIZIKA:
Pri fiziki smo 21. 3. 1983 izvedli šolsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 učencev osmih razredov in 15 učencev sedmih razredov.
Za osmi razred je I. mesto dosegel Frelih Toni, 2. mesto pa Brežan Mateja.
V sednem razredu je zmagal Grigilo Dejan. 2. mesto pa je zasedel Simon Stopar.
Učenci, ki so na šolskem tekmovanju zasedli I. in 2. mesto, so se 28. 5. 1983 pomerili na regijskem tekmovanju v Ljubljani.
VESELA ŠOLA:
Na razrednih tekmovanjih v znanju iz Vesele šole je na matični šoli Dušan Kveder-Tomaž Litija sodelovalo 395 učencev od 3. do 8. razreda. Na šolsko tekmovanje se jih je uvrstilo 60. Na občinsko tekmovanje se je uvrstilo 6 učencev, na republiško pa 3 učenci.
8. razred: Uroš Grošelj
7. razred: Jernej Kovic in Dejan Gri-
itilo
Na republiško tekmovanje se je iz naše občine uvrstil še Borut Tomažič iz 3. r. OŠ Šmartno.
SAVA 83:
Od 19. do 2 1. 5. je potekala tudi 3. faza raziskovalne akcije Sava 83. Sodelovale so tri skupine, v katere so bili vključeni sledeči učenci:
KEMIJSKA: Brežan Mateja Štangar Eva Mahkovic Mojca Stopar Simon Grošelj Jure Krafogel Bernarda Molka Andreja
BIOLOŠKA: Frelih Toni Berčon Toni Berčon Agica Poznajelšek Mateja Mandelj Alenka Baus Hugo
GEOGRAFSKA: Berčon Toni Baus Hugo Poznajelšek Mateja Frelih Toni
Vse tri skupine so za sodelovanje v zadnji akciji Sava 82 prejele republiško priznanje »Gibanje, znanost, mladini!«
rana v začetku letošnjega leta, ima za seboj že nekaj zelo lepih in uspešnih pohodov. 30. aprila so skupaj s pionirji odšli na Savo, kjer so se skupaj z borci in krajani udeležili proslave ob 40. obletnici napada na Savo, v samem maju pa so se v presenetljivo velikem številu podali na pohod ob žici okupirane Ljubljane, v začetku junija pa na Janče.
Tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela so bili aktivni. ■» Od sicer dveh načrtovanih delovnih akcij so res izvedli le eno, je pa zelo uspela. V Šta_ngi je niso izvedli, ker še ni bil pripravljen teren. 14. in 15. maja je petindvajset mladink in mladincev urejalo okolico gradu Bo-genšperk. Ob tem naj dodamo, da je ta akcija postala tradicionalna in jo izvedejo dvakrat letno in to spomladi in jeseni. Zanimivo je, da so se letošnje akcije udeležili takorekoč skoraj sami novi obrazi, kar kaže, da je center za mladinsko prostovoljno delo uspešno začel s propagiranjem mladinskega prostovoljnega dela med j mladimi.
V mesecu mladosti je dve večji kulturni prireditvi izvedla tudi kulturna komisija. Pripravili so program ob sprejemu lokalnih in zvezne štafete ter ob osrednji prireditvi, 25. maja popoldne. Na prireditvi so sodelovali učenci osnovne šole, vrtca in glasbene šole, mlade folkorne in plesne skupine, podelili pa so tudi letošnja pnznanja občinske konference ZSMS Litija. Kulturniki so 28. maja pripravili, letos že drugič, tudi srečanje mladih ustvarjalcev v avli skupščine občine Litija.
Organiziran je bil tudi koncert * skupine Epitaf na Bogenšperku, mladi pa so se med drugim lahko udeležili, sicer ne v organizaciji OK ZSMS Litija, koncertov Aleksandra Ježa, Marjana Smodeta, skupine Hazard in drugih, tako da je bilo priredi-tev in akcij več kot dovolj.
Tudi na športnem področju niso mirovali. V maju so pripravili vrsto športnih tekmovanj od rokometnega, nogometnega in košarkarskega turnirja do letos že 4. tradicionalnega teka mladosti po ulicah Litije, ki so ga izvedli v sodelovanju z TVD Partizan. ,
V tem sestavku smo zvedeli le za glavne akcjje, če pa vsemu temu prištejemo še prireditve osnovnih orga- , nizacij, družbenih organizacij in društev, potem lahko zaključimo, da so mladi zelo uspešno proslavili letošnji mesec mladosti. ^ g
Mladi glasbeniki
— Sredi maja sta bila na Bogenšperku dva koncerta, kjer so obiskovalci obakrat napolnili Valvasorjevo knjižnico. Na prvem sta se predstavili Judita Juvančič ter Sanja Sešok, 4. razred klavirja v litijski glasbeni šoli, en dan pozneje pa je imela samostojen nastop Urška Vfeglič, učenka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Kot gostji sta sodelovali še Jasna Nadles, blokflavta in flavtistka Mateja Sintič. Koncerta so organizirali Zveza kulturnih organizacij in glasbena šola Litija ter Šolsko kulturno društvo »Zvonček« iz Šmartna.
Pisatelj Ivo Zorman med značkarji
— Učitelji slovenskega jezika so se letos dogovorili, da bodo na vseh treh matičnih šolah istega dne zaključili tekmovanje za Levstikovo in Bevkovo bralno značko. 17. maja je potekala svečanost najprej v Gabrovki, nato v Šmartnem in nazadnje v Litiji. Povsod so :načkarji v svoji sredi navdušeno pozdravili pisatelja Iva Zormana. ?o krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili šolarji, jim je gost pripovedoval o svojem literarnem ustvarjanju za mlade.
Izmenjalno gostovanje
— Šmarski in gabrovški šolarji so se dogovorili za sodelovanje na kulturnem področju ter za izmenjavo gostovanj raznih skupin. Gledališki krožek iz Šmartna je 10. maja zaigral na Dolah ter v Gabrovki igrico »MALI STRAH BAV-BAV«, Gabrovčani pa so nekaj dni pozneje vrnili Smarčanom obisk. Učencem so najprej predstavili igrico PEPELKA MALO DRUGAČE, potem pa so nastopile še ritmične skupine od prvega do osmega razreda.
Prvi koncert
— Šolsko kulturno društvo Janez Vajkard Valvasor v Litiji je zadnji petek v maju organiziralo v šoli v Graški Dobravi klavirski koncert Marije Fojkar. Učenka, ki obiskuje 7.razred klavirja, je v enournem nastopu predstavila poleg del Bacha, Scarlattija, Havdna in Chopina tudi dve lastni skladbi.
Šesto srečanje
— Letošnja revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zasavja je potekala v četrtek, 26. maja, v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju. Med osmimi nastopajočimi zbori iz vseh štirih zasavskih občin sta našo zastopala otroška zbora iz Litijske (Darinka Slimšek) in Šmartna (Lojzka Koritnik).
Jubilejna revija v Trbovljah
— V.petek, 26. maja, je Zasavska pevska skupnost izvedla petnaj-«to revijo odraslih zborov. Vtrehdvoranah — Delavskem domu, domu ivobode II in v dvorani glasbene šole — je istočasno nastopilo 22 vogalnih ansamblov. Iz litijske občine so na reviji sodelovali moški zbori iz Hotiča, Save in Litije, ženska zbora iz Gabrovke in Kresnic, mešani /bor iz Jevnice ter Šmarski oktet.
»Pojemo pomladi«
— Pod tem geslom so se 3. junija v avli šmarske šole predstavili ljubiteljem zborovskega petja štirje pevski zbori z litijske in šmarske osemletke. Pod vodstvom Lojze Koritnik ter Darinke in Janka Slimška in ob spremljavi Urške Meglic, Stanke Jančar, Sandre Škoberne in Mojce Mahkovec so nad sto obiskovalcem izvedli celovečerni koncert, ki ga je domiselno povezovala Danica Ocepek. Srečanje mladih pevcev in pevk naj bi postalo tradicionalno, potekalo pa naj bi izmenoma v Šmartnem in JL-itiji.
Filmski kažipot
— V prvem počitniškem mesecu — juliju — bo šmarski kino predvajal pet filmov. Prvi — EROTIKA NA DELOVNEM MESTU — ne bo primeren za šolarje, sledili pa mu bodo. zahodno-nemška komedija HOTEL DRAKULA, angleška kriminalka SLEDI IZSILJEVANJA, ameriška ljubezenska drama RAJANOVA HČI in ameriška kriminalka BALTIMARSKA KROGLA.
B.Ž.
Novice iz knjižnice
ŽE TISOČ NOVIH KNJIG
V petih mesecih je knjižnica kupila ali pridobila kot dar že več kot tisoč novih knjig. Med knjigami so vse novosti. Bralci, ki jih želijo prebrati med dopustniškimi dnevi, si jih že lahko sposodijo.
TUDI REVIJE IZPOSOJAMO NA DOM
Vse časnike, časopise in revije, ki so v čitalnici, si bralci lahko izposodijo tudi na dom. Letna članarina za čitalnico znaša 10 din.
KDAJ PO KNJIGE MED POČITNICAMI?
V juliju in avgustu bo zaradi dopustov čas poslovanja nekoliko spremenjen. V Litiji bo knjižnica odprta:
v ponedeljek, sredo in petek ob 11. uri do 18. ure, v torek in četrtek od 8. do 14. ure.
V Šmartnem bo knjižnica v juliju zaprta. V avgustu pa bo odprta: ,
v petek od 8. do 12. ure.
Obvestila o delu potujoče knjižnice pa bodo objavljena v krajevnih skupnostih.
USPELA LUTKOVNA PREDSTAVA
Članice lutkovne skupine so v mesecu maju pripravile lutkovno igrico ZRCALCE. Igrico si je ogledalo 60 malih obiskovalcev, ki so zajčku Zajčkonu pridno pomagali prepevati pesmi. Slišali so tudi pravljico TRIJE MEDVEDI.
J.K.
Na Bogenšperku je Mladinska knjiga predstavila prvo slovensko monografijo o Valvasorju
Dr. Branko Reisp — KRANJSKI POLIHISTOR JANEZ VAJKARD
VALVASOR
Znanstvene monografije so pri nas redke, zato so vsakokrat kulturni dogodek prve vrste. Odločitev Mladinske knjige, da bo prav na Valvasorjevem Bogenšperku predstavila izid knjige, je tako nam, domačinom, še posebno ljuba.
Urednik kulturne redakcije Janez Mušič in glavni urednik Mladinske knjige Borut Ingolič sta Reispovo delo ocenila kot izjemen prispevek h kulturnemu dogajanju na Slovenskem.
Monografija je nastala kot doktorska disertacija, ki pa jo je avtor še precej dopolnil. Knjiga je v takem obsegu in zasnovi po več kot sedemdesetih letih drugo celovitejše delo o Valvasorju in prvo tako delo v slovenskem jeziku. Gradi na rezultatih prejšnjih raziskovalcev in prinaša svoje novosti.
Dr. Branko Reisp, ki je v kratkih besedah orisal pot do nastanka knjige, se je zahvalil za vsestransko pomoč mentorju, akademiku prof. dr. Bogu Grafenauerju, prof. dr. Ferdu Ge-strinu in prof. dr. Vasiliju Meliku. Prof. Melik se promocije knjige žal ni mogel udeležiti, prof. Grafenauer in prof. Ge-strin pa sta delo ocenila kot pomemben prispevek in avtorju svetovala, naj z delom/j Valvasorju nadaljuje, saj ima o njem največ podatkov.
Največje težišče knjige je na poglavju, ki obravnava Slavo vojvodine Kranjske, na svež in sodoben način pa sta predstavljena tudi prostor in čas, v katerem je Valvasor živel ter njegova rodbina in mladost.
Prepričani smo, da bo našla svoje mesto na knjižni polici marsikaterega našega občana, saj smo na Valvasorja in naš Bo-genšperk upravičeno zelo ponosni.
Epitaf na Bogenšperku
14. maja zvečer je skupina Epitaf, ki jo sestavljajo Jani Jerant, pisec besedil, kitarist in pevec, Uroš Novak, kitarist, Suzana Češarek, flavtistka. Vida Košir, pevka in Manca Golež, violinistka, v sklopu prireditev v mesecu mladosti, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS Litija, v svoji karieri že tretjič nastopila na Bogenšperku.
Na grajskem dvorišču so se v več kot enournem koncertu predstavili s svojimi pesmimi. Najlepše med njimi so Ko sonce zahaja, Po ljubljanskih ulicah in Sanjam te Poljska. Njihova glasba je razmišljujoča, globoka, s priokusom pesimizma, vendar pa želi jov glasbeni svet vnesti nekaj novega. Poslušalci so bili z njihovim nastopom zelo zadovoljni.
R.B.
Skupina Epitaf — z leve proti desni: Suzana Češarek, Jani Jerant, Vida Košir, Uroš Novak in Manca Golež
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Večer po domače
KUD »Fran Levstik« iz Gabrovke je že četrtič pripravil Večer po domače. Tokrat je bilo kar 42 nastopajočih. Največ je bilo spet harmonikarjev, ki so pokazali, kako znajo raztegniti meh. Navdušile so plesalke iz šole, pa tudi pevke našega pevskega zbora, ki so tudi letos svoje petje popestrile z narodnimi plesi. Učenci dramske skupine iz šole so pripravili dva šaljiva skeča. Precej nastopajočih je bilo z Dol, ker v kraju nimajo prostora za podobne prireditve.
Tokrat so sodelovali tudi gledalci v igri Poskušanje pijač, ki smo jo vključili v spored zato, ker nam naša tovarna »Presad« vedno pomaga pri organizaciji te prireditve.
Gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so bili zadovoljni. Vendar pa smo se odločili, da bomo zaradi velikega zanimanja nastopajočih kot tudi gledalcev v bodoče organizirali dva podobna večera in s tem popestrili   kulturno   življenje v
ZANIMIVA RAZSTAVA — Občinska konferenca ZSMS Litija je konec maja pripravila že drugo letošnje srečanje mladih pod naslovom »Mladi ustvarjalci«. V avli občinske skupščine so svoja dela predstavili mladi literati, fotografi in likovniki. Zanimiva razstava je pritegnila veliko obiskovalcev.
našem kraju.
M.M.
Temeljna vsebinska zasnova Glasila občanov
V eni prejšnjih številk našega glasila smo objavili kratek povzetek temeljne vsebinske zasnove časopisa. Tokrat jo objavljamo v celoti. Od vas, dragi bralci, pričakujemo pripombe, pobude in mnenja. Oglasite se lahko do 15. julija na naslov:
Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1 (za Časopisni svet).
1. Občinska konferenca SZDL Litija je pri oblikovanju temeljne vsebinske zasnove Glasila občanov izhajala iz ustavnih načel naše samoupravne socialistične ureditve, iz programa in drugih dokumentov Zveze komunistov Jugoslavije, iz programskih ter statutarnih usmeritev Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, iz temeljnih načel Zakona o javnem obveščanju in kodeksa novinarjev Slovenije.
2. Z izdajanjem Glasila občanov in njegove priloge želimo izboljšati informiranost delovnih ljudi in občanov občine Litija ter omogočiti njihovim delegatom boljše pogoje za uspešno opravljanje nalog.
Ugotavljamo, da je dobro informiranje pogoj za uspešno razvijanje samoupravnih in socialističnih odnosov. Zato želimo z glasilom pospeševati aktivnost delovnih ljudi in občanov pri izražanju njihovih interesov, Id z medsebojnim dopolnjevanjem oblikujejo politiko Socialistične zveze in njenih sestavnih delov. Istočasno pa jim omogočiti spremljanje delovanja samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih organizacij v občini. Skratka želimo, da glasilo seznanja delovne ljudi in občane z delom, odločitvami, sklepi in akcijami družbenopolitičnega sistema ter pomembnimi dogodki v družbi sploh.
V Socialistični zvezi se trudimo dosledno izpeljati načelo o javnosti dela. Saj to omogoča širokemu krogu občanov sodelovati pri oblikovanju odločitev, hkrati pa to daje organizaciji večjo angažiranost, večjo enotnost in akcijsko sposobnost. S tem pa Socialistična zveza postaja pomemben člen razvoja samoupravnih socialističnih sil v občini. Glasilo ne bo časopis forumov, temveč mora postati mesto, kjer bi se soočala mnenja, ki prihajajo iz vseh nivojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov v občini Litija. Prispevalo bo k animiranju dela in splošni mobilizaciji vseh zavestnih sil, Id stremijo za tem, da bo Socialistična zveza postala organizacija, v kateri bo članstvo aktivno reševalo vse vrste vprašanj in tako postalo vpliven faktor v oblikovanju samoupravnih socialističnih odnosov.
3. Uredništvo Glasila občanov bo stalno skrbelo za razširjanje dopisniške mreže, ki bo posredovala informacije o življenju in delu delovnih ljudi in občanov iz temeljnih skupnosti.
4. Glasilo je časopis, odprt tudi vsem družbenim organizacijam in društvom, ki vključujejo delovne ljudi in občane občine Litija. Vse te organizacije v Glasilu občanov lahko zastopajo svoje interese ter seznanjajo člane in občane s težavami in programi svoje organizacije.
5. Z Glasilom občanov Socialistična zveza želi:
— obveščati delovne ljudi in občane o delu družbenih in družbenopolitičnih organizacij v občini Litija,
— obveščati delovne ljudi in občane o delovanju družbenopolitičnega sistema v občini Litija in širše,
— informirati delovne ljudi in občane o dogajanju v temeljnih skupnostih in aktivnostih na področju interesnih dejavnosti,
— zagotavljati delegatom kvalitetne in poglobljene informacije za delo v delegatskih skupščinah in samoupravnih organih.
II.
1. Glasilo občanov bo posvečalo posebno pozornost razvijanju iozobraževalnih, kulturnih, telesnokulturnih in humanitarnih dejavnosti delovnih ljudi in občanov v občini.
Istočasno pa tudi uveljavljanju in razvijanju revolucionarnih vrednot, izhodišč in smotrov narodnoosvobodilnega boja, ki danes bogatijo in usmerjajo boj za socialistično samoupravljanje. Na podlagi tradicij in izkušenj NOB pa se bo angažiralo pri razvijanju, dopolnjevanju in podružbljanju koncepta splošnega ljudskega odpora kot načina širokega angažiranja delovnih ljudi in občanov pri obrambi samoupravnih socialističnih pridobitev.
2. Osnovna načela Glasila občanov so: družbenopolitična angažiranost, objektivnost in kritičnost.
3. Glasilo občanov izhaja kot mesečnik, v kolikor pa bi materialne možnosti dovoljevale, kot 14-dnevnik. Izhaja praviloma na 8-straneh formata 46,5 x 31,5 cm na roto papirju, in je tiskano v ofset tehniki z naklado 5.100 IZVODOV.
Glasilo občanov prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom.
4. V okviru Glasila občanov izhaja tudi Delegatski obveščevalec, ki je namenjen delegatom in informiranju delovnih-ljudi in občanov o delu delegatskih skupščin v občini Litija.
5. Delegatski obveščevalec izhaja pred sejami zborov občinske skupščine in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. V njem se objavijo gradiva za seje zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Prejemajo pa ga poleg delegatov vsa gospodinjstva brezplačno na dom.
6. Po načelih organiziranja in programske usmeritve Socialistične zveze delovnega ljudstva, Glasilo občanov sodeluje v celotnem sistemu informiranja znotraj občine Litija.
Na osnovi izmenjave informacij in načel iz Zakona o javnem obveščanju ter načel iz novinarskega kodeksa pa z vsemi sredstvi javnega komuniciranja.
ČESTITKA
80-letna Marija in 87-letni Franc Borišek iz Stranskega vrha pri Polšniku sta v mesecu februarju praznovala 60-letnico skupnega življenja. . . ČESTITAMO!
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V aprila se je v občini Litija rodilo 25 otrok. Od tega 12 dečkov in 13 deklic.
Na Bogensperku se je aprila poročilo 36 parov. Poročili so se:
Ocepek Ivan, strojevodja iz Litije in Lokar Andreja, prodajalka iz Velike Kostrevnice. Strmljan Ivan, avtomehanik iz Breznika in Baloh Marta, gospodinja, iz Bris. Brezovar Gabrijel, strojni tehnik iz Zagorja ob Savi in Kastelic Nada, študentka iz Zagorja ob Savi. Anbrož Anton, RTV mehanik iz Sel pri Višnji gori in Dremelj Marija, administratorka iz Leskovca. Kokalj Viktor, delavec iz Štangarskih Poljan in Kolesa Metka, delavka iz Volčje jame. Jankovič Momir, elektrotehnik iz Ustja in Črne Breda, medicinska sestra iz Ustja. Sedevčič Zdravko, geometer iz Litije in Podlogar Slavka, medicinska sestra iz Po-droj. Hajdič Janez, cvetličar iz Kašlja in Krhlikar Brigita, optik iz Kašlja. Golob Jugomir Zvonko, knjigar iz Ljubljane in Er-bežnik Meta, knjigar iz Ljubljane. Medvešek Ludvik, voznik iz Trbovelj in Strajhar Elizabeta, računovodja iz Trbovelj. Dre-melj Anton, delavec iz Bukovice in Grošelj Milka, delavka iz Leskovice. Rudolf Franc, rudar iz Kisovca in Richtermeier Annette iz Ahlena ZR Nemčija. Jeriha Stanko, strojni ključavničar iz Ljubljane Polje in Habjan Alenka, laboratorijski tehnik iz Ljubljane. Ramovš Alojz, prodajalec iz Sevnice in Berk Andrejka, prodajalka iz Trebnjega. Jakič Emil, administrator iz Ljubljane in Žbontar Jasna, študentka iz Ljubljane Brinovec Alojz, obratni elektrikar iz Zagorja ob Savi, in Kmetic Simona, prodajalka iz Zagorja ob Savi. Fajdiga Slavko, voznik iz Sobrač in Možina Sonja, prodajalka iz Višnjega grma. Rus Franci, avtomehanik iz Šentvida pri Stični in Glavič Jožefa, administrator iz Šentvida pri Stični. Kržič Franc, gradbeni tehnik iz Trebnjega in Vovk Branka, ekonomist iz Hrastovca. Piskule Marjan, delavec iz Temenice in Medved Milena, fakturni referent iz Bukovice. Baš Alojzij, zidar iz Bukovice in Tome Ljuba, delavka iz Jablaniških Lazov. Dremelj Anton, pekarski delavec iz Širmanskega hriba in Štros Sonja, frizerka iz Golišča. Zewell Mitja, avtomehanik iz Litije in Anžur Pavla, krznarska krojačica iz Litije.
Umrli v aprilu:
Juvančič France, star 56 let, iz Zg. Hotiča. Spahič Adem, star 46 let, iz Kotor Varoša. Krafogel Jožef, star 72 let, iz Litije. Mešiček Franc, star 37 let, iz Litije. Vavtar Franc, star 85 let, iz Šmartna pri Litiji. Fortuna Martin, star 77 let, iz Jelše.
V mesecu maju se je na območju občine rodilo 11 dečkov in 9 deklic.
Na Bogensperku se je poročilo 37 parov. V mesecu maju 1983. Poročili so se:
Šumer Miloš, delavec v rudniku iz Zagorja ob Savi in Dragoje-vič Dobrina prodajalka iz Kisovca. Zupan Miroslav, šofer iz Prelesja in Odlazek Cvetka, natakarica iz Padeža. Gutman Stanko, ref. za men. poslov, iz Ljubljane in Borišek Sonja, profesor za slov. jezik iz. Trbovelj. Sotenšek Leopold, elektrikar iz Lupinice in Elsner Ivanka, frizerka iz Lupi niče. Vrtačnik Valentin, ključavničar iz Šdmnika in Cukjati Ana, elektrikar iz Šentgotarta. Strah Anton, traktorist iz Tihaboja in Fekonja Bernardka, kmetovalka iz Raven. Koci Dušan, mizar iz Zgornje Jablanice in Černe Marija, delavka iz Brega pri Litiji. Božič Peter, elektrotehnik iz Ljubljane in Pfoder Anica, ekonomski tehnik iz Šentjurja pri Celju. Mrkun Branko, delavec org. za NZ iz Trbovelj in Viter Antonija, ekonomski tehnik iz Trbovelj. Jeriha Stanko, strojni ključavničar iz Ljubljane Moste Polje in Habjan Alenka, laboratorijski tehnik iz Ljubljane. Rudolf Franc, rudar iz Kisovca in Richtermeier Annette, delavka iz ZR Nemčije. Dremelj Anton, iz Bukovice in Grošelj Milka, delavka iz Leskovice. Medvešek Ludvik, voznik iz Trbovelj in Strajhar Elizabeta, računovodja iz Trbovelj. Brvar Savo, prodajalec iz.Kisovca in Uštar Liljana, gostinski tehnik iz Trbovelj. Resnik Venceslav, rudar iz Čolnišč in Železnik Blaguna, delavka iz Laškega. Gomboc Zdenko, gradbeni tehnik iz Zagorja ob Savi in Medved Marjetka, medicinska sestra iz Zagorja ob Savi. Lovše Metod, elektrikar iz Zg. Loga in Zaman Lijana, kmetijski ing. iz Male Kostrevnice. Zaje Zdravko, komercialist iz Trbovelj in Fajdiga Zdenka, prodajalka iz Trbovelj. Nardin Ludvik, grafik iz Domžal in Knafelj Marija, gradbeni ing. iz Ljubljane. Srenjšček Jože, orodjar iz Katarije in Tič Dragica, PTT manipulant iz Moravč. Fefer Borut, učitelj telesne vzgoje iž Vrhnike in Bricelj Saša, učiteljica angleškega jezika iz Vrhnike. Frelih Alojz, sprevodnik iz Ščita in Kropfl Hermina, sprevodnica iz Frama. Ulčar Jože, kmetijski tehnik iz Gozd Reke in Rus Anica, višji upravni delavec iz Leskovca. Umrli v maju:
Štrus Marija, stara 78 let iz Gozd Reke umrla v domu Stara Škofja Loka. Močilnikar Anton, star 74 let iz Save. Anžur Justina, stara 76 let iz Širmanskega hriba. Cilenšek Matilda, stara 75 let iz Jevnice. Kavšek Ana, stara 73 let iz Litije. Zavrl Albin, star 84 let iz Velike Gobe. Lukman Elizabeta, stara 56 let iz Črnega Potoka. Zaje Stanislav, star 42 let iz Primskovega. Dolanc Alojzija, stara 87 let iz Spodnjih Jelenj. Pungerčar Stanislav, star 63 let iz Litije. Slane Marta, stara 68 let iz Ljubljane.
J.Č.
Vrtnice za Tita
Tistega junijskega jutra 1946 se še dobro spominjam. Bilasem v vrtu in občudovala prve vzcvetele vrtnice, ki so bile še polne jutranje rose. Ob vrtni ograji me je poklicala tov. Justa Kos. Za roko je držala pionirko Vidko Suler. Dejala mi je: »Prišla sem po rože, tovarišica Franja.« »Po rože si prišla, k meni?« sem se začudila. »Ja, k vam,« mi je odvrnila, »za tovariša Tita!«
Porezala sem najlepše popke vrtnic in se pri tem spraševala, ali jih bo tov. Tito vesel, saj jih dajem iz vsega srca.
Tovarišica Justa je dejala, da se bo tovariš Tito peljal z vlakom v Ljubljano in da ga bodo naši pionirji pozdravili.
Ob počasnem ustavljanju vlaka sem radovedna nestrpno čakala, kaj se bo zgodilo s tem rosnim šopkom z mojega vrta. V vagonu, kjer se je nahajal Tito, se je počasi odprlo okno. Ob njem je stal tovariš Tito. Iz vagona je izstopil fotograf, da napravi posnetek, ko je tovarišica Justa dvignila Vidko visoko v zrak. Tovariš Tito se je sklonil skozi okno in Vidka mu je ganjena izročila šopek.
V tem trenutku sem bila tako zelo srečna in priznati moram, da je bil to eden najlepših dogodkov v mojem življenju.
Zaradi bolezni sem marsikaj že pozabila, tega pa se bom vedno z radostjo in ponosom spominjala, saj je bil to resnično edinstveni dogodek za vso Litijo!
Tovarišica Justa Kos je bila takrat sekretarka SKOJ in odgovorna za^ionirsko organizacijo na Osnovni šoli v Litiji.
Velikokrat sem se spraševala, zakaj je prav mene izbrala za ta dogodek. Kadarkoli sem ji to omenila, se mije vedno samo nasmehnila. Z njenim nasmehom sem dobila najlepši odgovor!
Moja edina želja je, da bi Titu lahko položila še lepši šopek na njegov zadnji dom!
Franja Potokar
Bo otrokom med počitnicami dolgčas?
Ne bo! Zavod za izobraževanje in kulturo in Zveza kulturnih organizacij sta se odločila, da zapolnita počitniške dni s prostovoljnimi aktivnostmi oziroma prireditvami za predšolske in osnovnošolske otroke.
Otroci, v mesecu JULIJU vas vabimo: v soboto, 2. 7. ob 16.30 na ogled RISANK v kino Šmartno, v sredo, 6.7. ob 17. uri na LUTKOVNO PREDSTAVO v dvorano na Stavbe,
v sredo, 13. 7. ob 17. uri na LUTKOVNO PREDSTAVO v dvorano na Stavbe,
v soboto, 16. 7. ob 16,30 na ogled RISANK v kino Šmartno, v sredo, 20.7. ob 10. uri na URO PRAVLJIC v matično knjižnico,
v sredo, 27.7. ob 10. uri na URO PRAVLJIC v matično knjižnico,
v soboto, 30. 7. ob 16,30 na ogled RISANK v kino Šmartno.
To pa niso vse prireditve, saj bo še mnogo tistih, v katerih boste sami aktivno sodelovali:
— RISANJE PO ASFALTU,
— MODELIRANJE Z GLINO,
— NAUČIMO SE NOVO PESMICO,
— GLASBENE UGANKE,
— UGANKE IN KNJIŽEVNE UGANKE,
— RAZNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI.
Datumi teh dejavnosti bodo objavljeni na lepakih.
Tako v Litiji. Kako pa drugod? Tudi v Šmartnem in Ga-brovki pripravljajo podobne prireditve, o katerih bodo otroci pravočasno obveščeni.
Srednješolce, ki se želijo s svojim delom vključiti v te dejavnosti pa vabimo, da se oglasijo na ZKO ali ZIK (Parmova 9) v Litiji.
Tine O s tre ž
V Kresnicah smo se konec aprila letos poslovili od Tineta Ostreia, znanega družbenopolitičnega delavca in funkcionarja na področju gasilstva. Bil je poveljnik Občinske gasilske zveze Litija in dolgo vrsto let izredno uspešen in predan delavec v gasilstvu. Tine je bil prizadeven in sposoben iiiož- Nenehno je skrbel za izpopolnjevanje svojega znanja na področju gasilstva. Tako je v letu 1982 opravil tudi izpit za gasilskega častnika 1. stopnje. Ob vsaki akciji je skrbno analiziral dobre in slabe strani našega dela ter s svojo pripravljenostjo in nesebičnim delom izpopolnjeval gasilsko operativo.
Tako kot je skrbel za strokovno vzgojo gasilskega članstva, je vedno in povsod ipiel
pred seboj tudi preventivno delo gasilske organizacije. Temu delovnemu področju je posvetil še posebno pozornost, ker se je zavedal, da le vzgojen in osveščen delovni človek lahko prepreči požarne katastrofe. S svojim delom je skupaj s svojimi gasilskimi delavci skrbel za pomlajevanje gasilske organizacije, zato je s posebnim čutom odgovornosti mnogo prispeval k ustanavljanju društev »Mladi gasilec«. Pri vsej njegovi aktivnosti sodelavci še slutili nismo, da ga bomo letos, v lepem spomladanskem dnevu, ko je narava pdeta v cvetje in zelenje, spremljali na njegovi zadnji poti.
S Tinetom Ostrežem smo izgubili izredno delovnega in pridnega moža, ki nam bo tudi v prihodnje vzor za naše delo na področju gasilstva. Bil je izredno priljubljen in cenjen tovariš, ki ga bomo težko nadomestili. Zlasti njegovo delovno vnemo in pripravljenost za prostovoljno delo bomo ceniti, saj je Tine še do zadnjega dne pred odhodom v bolnišnico delal. Brez dela pač ni mogel. To je bilo v njem. Kresničani in vsi občani občine Litija smo z njegovo prerano smrtjo — bil je star komaj55 let — veliko izgubili.
delavci -- gasilci
Slavko Pungerčar
Nedeljskega popoldneva 22. maja 1983 smo se na Litijskem pokopališču poslovili od Staneta Pungerčarja. Slavko kot smo ga med seboj imenovali je bil rojen 19. 9. 1919 v Šentjerneju na Dolenjskem v skromni kmečki družini, živel in delal je v Litiji polnih 3 7 let za razvoj občine, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, njegov delovnik je bil neprekinjen — delal je za vse — zase najmanj!
Slavko Pungerčar je bil osebnost širokega ljudskega profda, ki je imel ne samo posluh in razumevanje za osebne stiske, vsak primer je hotel in želel razrešiti, zavedal se je kot načelnik oddelka za socialno skrbstvo od leta 1953 vseh dolžnosti in usmeritev nove socialistične in humane družbe. Z vso zavzetostjo in neizpodbitno utemeljitvijo je terjal v občinskem proračunu ustrezna materialna sredstva za reševanje socialnih vprašanj posameznikov ali družin.
Številne
probleme ostarelih občanov, nepreskrbljenih otrok je razreševal v neposrednih razgovorih na kraju samem s prizadetimi; ob vztrajnem in napornem delu tudi uspehi niso izostali. Že leta 1955 je bil imenovan za tajnika Občinskega ljudskega odbora, to pa je bil čas, ki je terjal izpeljavo nove organizacije občin v prevzemu samoupravne odgovornosti lokalne ljudske oblasti. Za uspešno delo odborov Občinske skupščine pa je bila potrebna kvalitetna in dobra organizacija upravnih služb na področju gospodarstva — izdelani so bili prvi družbeni plani občine za gospodarske panoge in družbene dejavnosti; zaorana je bila ledina na področju urbanizma, ki šele danes kaže svoje rezultate — pred dvemi desetletji pa so prvi osnutki bili za mnoge le vizija prihodnosti. Slavko je bil vztrajen in je s kadri na občini vključujoč strokovne službe Urbanističnega zavoda v Ljubljani, zagotovil tako obliko sodelovanja, da je možni urbani razvoj občine in mesta Litije pri izvajanju sledil času in racionalnim potrebam. S prenosom pristojnosti iz okrajev je bila prenesena tudi finančna služba, to je zagotavljanje dohodkov na podlagi odmere družbenih dajatev (davkov, taks, pristojbin), od občanov (kmetov, obrtnikov, prometa nepremičnin), za financiranje vseh funkcij in nalog občine (Občinskega odbora in upravnih organov, šolstva, socialnega varstva, komunalnih služb, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev). Stanje gospodarske razvitosti občine pa ni zagotavljalo potrebnih sredstev, zato je Slavko znal in uspel na podlagi dokumentacije pridobiti občini dopol-
nilna sredstva. Uspešno prenesene pristojnosti iz okrajev postavljena učinkovita organizacija upravnih organov in priljubljenost med občani so ustvarili take pogoje — da bi Slavku zaupali še več, ker je bil človek, ki tudi za zaupanje ni ostal nikomur dolžan, z odkrito besedo, ki pa je mnogokrat težko sprejemljiva si je pridobil številne sodelavce, pri občanih pa vso podporo, ko je leta 1957 bil izvoljen za predsednika občinske skupščine Litija.
Ob izvolitvi na to odgovorno funkcijo si je Slavko, kot svoj življenjski cilj zadal poleg rednih dolžnosti še uvesti samoprispevek za izgradnjo prepotrebnih novih šolskih objektov z adaptacijo starih šol, ki so bile v večini primerov zelo nefunkcionalne in samo deloma prilagojene zahtevam sodobnega šolskega pouka. V vsako vas in naselje pripeljati električno omrežje, kje rje le mogoče tudi vodovod nadomestiti s kapnicami, vsa naselja v občini povezati s cestami. V vseh desetih letih je bilo po naseljih v krajevnih skupnostih brez števila sestankov z občani z elektrifikacij-skimi odbori, vodovodnimi, cestnimi in podobno-mnogo tras je Slavko prehodil — njegova prisotnost na terenu med občani in 1961 leta uvedenimi rednimi mesečnimi uradnimi dnevi po Krajevnih uradih je vspodbudila aktivnosti in pospeševala idejo o preobrazbi vasi, naselja, da se s skupnimi denarnimi sredstvi, prispevku v materialu in delu da napraviti mnogo. Številni kraji na območju Gabrovke, Primskovega, Gradišča, Dol. Vač, Štange, Kresnic, Jevnice, pa celo Veliki vrh in Širmanski hrib pri Litiji so bili deležni »preporoda« vasi.
Slavku je pomenilo večerno srečanje s prijatelji, sodelavci izven delovnih prostorov v prijetnem pomenku več kot smo si to takrat predstavljali. Litijska knjižnica je bila brez polic, ob majhni udeležbi s širšim združevanjem po njegovem predlogu je bila v letu dni zelo lepo urejena (žal se je morala kasneje ta stavba porušiti). Športni klub je potreboval • »štadion« za litijske razmere, vsi smo to zmogli pa vendar smo potrebovali potrditev v Slavku s širšo podporo. Z njegovo pomočjo smo tudi z občino Moste-Polje dosegli dogovor o cestni povezavi preko Velike Štange na Janče in od tu v Besnico, Planinski dom na Jančah pa je dobil lasten vodovod.
Prepričan sem, da je bi. za Slavka najlepši občinski praznik ob 20-letnici vstaje 1961, ko je Vilma Bukovčeva v domači dvorani odpela »Prodano nevesto« —po predstavi pa je bila otvoritev muzeja NOV.
Slavkova uporna volja, delavnost, širina razumevanja za vsa področja življenja, nam bodo vzor v teh časih, ko se bo potrebno odpovedati tistemu, kar je iznad naših materialnih možnosti. Za naša medsebojna razmerja pa ne potrebujemo materialnih sredstev, ampak njegovo besedo, želeti in hoteli vsakomur pomagati.
Marjan Oblak
Podeljena priznanja OK ZSMS Litija
Na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti so podelili letošnja priznanja občinske konference ZSMS Litija osnovnim organizacijam in posameznikom, ki so v preteklem obdobju največ naredili na področju mladinskega dela. Priznanja je izročil predsednik mladine Andrej Krhlikar, prejeli pa so jih osnovne organizacije v krajevni skupnosti Primskovo in Kresnice, v delovni organizaciji Predilnica, na osnovni šoli Gabrovka, med družbe-nimiorganizacijamiin društvi pa lutkovna skupina pri občinski konferenci ZSMS Litija in folklorna skupina Javorje. Priznanja so za zaslužno in aktivno delo v mladinski organizaciji prejeli še Urbane Matjaž, Alenka Brunček, Roman Erjavec, Rudi Bregar, Lidija Skubic, Bernarda Čopar, Goran Kvas, Boštjan Grošelj,
Janez Končar in Srečo Laharnar.
R.B.
■
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
Proslava ob dnevu borca
KO ZZB NOV, ostale DPO, društva in krajevna skupnost Jevnica vabijo občane na osrednjo proslavo ob DNEVU BORCA v Jevnico v nedeljo, 3. julija 1983. Ob tej priliki bomo svojemu namenu izročili gozdno cesto Slapnica — Laže, ki pomeni pomembno prometnico v območje Krajevne skupnosti Jevnica, ker bo omogočila GG Ljubljana, TOK Gozdarstvo Zagorje ter Komunalna skupnost občine Ljubljana-Moste. Poleg navedene pridobitve bomo omenjenega dne odkrili spominsko ploščo v spomin padlim osmim talcem, vsled tega, ker so partizani ubili nemškega učitelja.
Spominska plošča bo na večnamenskem objektu, katerega krajani dograjujejo za opremo civilne zaščite in gasilskega društva ter skladišče trgovini.Navedeno skladišče bo omogočilo preureditev obstoječe trgovine v samopostrežno prodajalno v letu 1083. Omenjena proslava bo obeležila tudi ostale pridobitve, ki bodo dogTajene v letu 1983, in to: otroški vrtec, TV pretvornik Gorišca, ureditev sanitarij na železniškem postajališču in urejanje komunalnih naprav.
Vpočasitev4. julija DNEVA BORCA bo organiziran že III. tradicionalni orientacijski pohod mimo obeležij NOB, ter pester kulturni program na osrednji proslavi. Program praznovanja se bo začel ob 16. uri z odprtjem gozdne ceste Slapnica — Laze v Slapnici ter nadaljeval z osrednjo proslavo pri Zadružnem domu ob 17.00 uri z odkritjem spominskega obeležja. Po proslavi bo GD Jevnica organiziralo vrtno veselico z bogatim srečolovom. Pričakujemo množično udeležbo borcev, mladine in občanov.
S.R.
Otroški vrtec v .lovniči že dobiva končno podobo. Predvidena otvoritev in vselitev malčkov pa bo zaradi urejanja okolice prestavljena na začetek septembra, (foto: T.B.)
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
Pobratenje med šolama
Mladost, prijateljstvo, sodelovanje je geslo, ki je vodilo učence in učitelje OŠ Vače in OŠ Ledina k pobratenju. Šoli sta šli po poti svojih KS, ki že vrsto let tesno sodelujeta. Prireditev je bila v soboto, 21. V., v dvorani na Vačah. Pristojni so bili gostje iz KS Ledina, KS Tabor, KS Vojak iz Rijeke, učenci in učitelji iz Ledine, učitelji OŠ Dušan Kveder , Tomaž—Litija in krajani Vač. V svoji sredini so pozdravili tudi pred-
Za- od za izobraževanje in kulturo Litija enot« Delavska univerza Litija objavlja za šolsko leto 1983-84
RAZPIS
I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in. upravljaleč strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program voznik motornih vozil
— program organizator notranjega prometa nik
prometni teh-
4. kmetijska usmeritev
— program kmetovalec, kmetovalka — gospodinja
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6. in 8. razred)
III. za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljaleč lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince (natakar, kuhar)
— tečaj za delavce v kmetijstvu
— tečaj za voznike viličarjev
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— šiviljski tečaj
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
sednika Kulturne skupnosti Slovenije tov. Vladimirja Kavčiča. Ravnatelja obeh šol ter predsednika pionirskih organizacij, so izrazili iskrene želje po še tesnejših stikih.
Prijateljske vezi so se začele spletati že pred sedmimi leti, ko so Le-dinčani prvič prišli na Vače. V letošnjem šolskem letu so se stiki še poglobili. Učenci načrtujejo izmenjavo gostovanj kulturnih skupin, dopisovanja v šolska glasila, merjenje moči na športnih in obrambnih dnevih, sodelovanje na razstavah in delovnih akcijah. Šoli delata v različnih okoljih in prav zato se odpira mnogo možnosti za medsebojno spoznavanje in pomoč. Kako lepa je misel vpisana v listino pobratenja: Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka!
M.R.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Pohod naj postane tradicionalen
— V soboto, 7. maja so šmarski šolarji višje stopnje prehodili del poti, po kateri je šel pred štiridesetimi leti narodni heroj Franc Ro-zman-Stane, ko je ranjen potoval s Štajerske na Dolenjsko. Učenci petega in šestega razreda so odšli z grbinskega klanca v Litiji čez Sitar -jevec in Širmanski hrib do Velike Stange, sedmošolci in osmošolci pa so prišli tja iz Senožeti skozi Jevnico in Malo Štango. Pri spomeniku, kamor so položili cvetje, jim je o borbi na Dobrovljah, kjer je bil Stane ranjen in o večdnevnem pohodu v bolnišnico na Dolenjsko, pripovedoval udeleženec Anton Bric—Sil, nato pa so šolarji izvedli še partizanski miting. Prihodnje leto.bodo učenci prehodili drugi del poti, to je od Litije do Gabrovke; želijo, da bi ta akcija postala vsakoletna. K sodelovanju bodo povabili še vrstnike z drugih šol v občini, tabornike, mladino in teritorialce.
Skrb za varnost na cesti
— Na zadnji seji sveta staršev so prisotni menili, da mora šola posvečati več pozornosti kot doslej prometni vzgoji in varnosti otrok na cesti. V največji nevarnosti so obiskovalci male šole, zato bi morali rumene rutice dati njim, ne pa šele prvošolcem. Pionirska prometna služba naj bi opravljala svoje naloge skozi vse šolsko leto, starši pa bi morali z ustreznimi znaki opremiti šolske torbe, ki jih nosijo učenci na hrbtu.
B.Ž.
Šmartno je kar precej prometno naselje, zato krajani posvečajo dosti skrbi prometni varnosti, zlasti otrok. Cesta, ki povezuje Litijo s Šmartnim čez hrib, tudi predstavlja nevarnost za pešce, še posebno, če vozniki po njej vozijo prehitro. (Foto: T.B.)
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
»Horuk« v Kresnicah
Zadnja aprilska sobota je bil »udarniški dan« vseh krajanov krajevne skupnosti Kresnice. Krajani Kresniškega vrha so največ dela namenili urejanju krajevnih cest, ki jih je zadnja zima močno načela. Žal v tej akciji niso bili najbolj uspešni, ker niso imeli primernega gramoza in bo potrebno ceste dokončno urediti s pomočjo stroja — grederja.
Krajani Kresnic so uredili in očistili odprte kanale ob cestah, očistili asfaltirane površine zelenic, otroška igrišča, člani odbora za hortikulturo pa so obnovili brezov drevored. Ena od skupin se je lotila dela pri športnem domu, kjer je opravila izkop in nasula tampon za položitev grobega tlaka. Posebno marljivi so bili najmlajši, osnovnošolci, ki so očistili okolico svoje šole in igrišče.
V tej akciji je sodelovalo prek 90 krajanov, ki so v sedmih delovnih urah uredili naselja pred praznovanjem dneva OF in delavskim praznikom 1. maj.
M. V.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
RAZPIS za vpis v poklicno kovinarsko in elektro šolo
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja.
Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok.
Prijave sprejemamo do 30. septembra 1983.
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Vedno več prireditev
Prejšnji mesec, je sedem mladih Primskovčanov pripravilo v osnovni šoli zabavno-humoristično prireditev s predstavitvijo literarnih prispevkov.Svoje prispevke so predstavile Oven Joži, Selan Slavka in Medved Andreja, program pa so s humorističnimi točkami povezovali Miklavčič Tine, Bregar Rudi, Vidgaj Janko in Zupančič Helena.
Prireditev si je ogledalo precej gledalcev, predvsem cicibanov, pionirjev in mladine, za še večji obisk pa bi svoj delež prispevali z boljšo obveščenostjo krajanov. Sicer pa je na Primskovem vedno več kultur-no-zabavnih prireditev, vse pa so dobro obiskane.
B.R.
Možnosti kmetijskega izobraževanja v občini Litija
PIS za agroživilstvo nam omogoča, da organiziramo izobraževanje, s katerim si bodo udeleženci pridobili izobrazbo v kmetijski usmeritvi. V šolo se lahko prijavijo učenci, ki imajo končanih naprimer 6. razredov osnovne šole, in tisti, ki se po končani osnovni šoli niso odločili za nadaljnje šolanje in niso starejši od 24 let.
Posredujemo vam nekaj splošnih podatkov o vzgojnoizobra-ževalnem programu:
1. Naziv programa: kmetovanje
2. Naziv usmeritve : kmetijska
3. Vrsta VIP : SKR (skrajšani program srednjega izobraževanja)
4. Naziv smeri v VIP: A — kmetovalec
f
5. Nekatera značilna dela in naloge oziroma poklici, za katere omogoča program oz. smer pridobiti izobrazbo za začetek dela:
— kmetovalec
— kmetovalka—gospodinja
Stopnja zahtevnosti teh del v skladu sposebnimi predpisi: II. stopnja zahtevnosti
6. Naziv, ki ga dobi učenec po končanem izobraževanju: A — kmetovalec
Posebnost tega izobraževanja je, da pouk poteka v zimskih mesecih, in sicer od oktobra do aprila (t.i. zimska šola). Šolanje je brezplačno. Pouk bb potekal v tisti krajevni skupnosti, iz katere bo največ prijav. Za učence iz oddaljenih krajev boorgani-ziran prevoz.
Po končanem izobraževanju imajo učenci možnost zaposlitve v kmetijskih zadrugah, obratih družbene prehrane itd. Učenci, ki nameravajo ostati doma, pa si bodo s to izobrazbo pridobili status kmeta.
Ker moramo čimprej zbrati ustrezno število prijav, prosimo vse, ki se za ta poklic zanimajo, da se prijavijo na Delavski univerzi Litija oz. na matični osnovni šoli.
Obenem vas želimo seznaniti tudi z drugo obliko izobraževanja, s programom usposabljanja za odrasle, ki bo obsegal cca 400 ur in s katerim si bo moč pridobiti izobrazbo za status kmeta. V ta namen bomo organizirali tečaj, v katerega se lahko vpišejo vsi ne glede na starost. Tudi tečaj bomo organizirali v zimskem času. Stroške izobraževanja plačajo udeleženci sami.
Podrobnejše informacije o obeh oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, vsak dan od 7. — 12. ure oz. od 15. — 16.30, ter pri strokovni službi na osnovni šoli.
G rablje in dobra volja. Včasih gre tudi z grabljami hitreje od rok, zlasti kadar je treba očistiti travnike. Takole so tudi v Sp. Hotiču veselo poprijeti za delo, saj ga junija na travnikih ne manjka. Delo v kmetijstvu je pravzaprav lahko tudi prijetno, obenem pa koristno, (foto: T.B.)
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Parmova 9
ENOTA KINO
vabi k sodelovanju dva delavca
1. prodajalca kinovstopnic
2. kurjača
Delo je honorarno (ob sobotah in nedeljah). Interesenti naj se zglasijo na upravi zavoda, Parmova 9, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
PREDILNICA
LITIJA
V LITIJI p.o.
Za mesec avgust 1983 nujno potrebujemo
KUHARICO
v Počitniškem domu delovne organizacije v Novigradu.
Za prosta dela in naloge kuharice v domu se lahko prijavijo Judi upokojenke, ki imajo priznano kvalifikacijo za kuharico.
Kandidati naj se osebno zglasijo na razgovor v kadrovsko splošni sektor Predilnice Litija.
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
Valvasorjev trg 9a, Litija telefon: 881-229
Komisija za medsebojna razmerja Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
— STROKOVNEGA DELAVCA ZA KULTURNO IN TE-LESNOKULTURNO SKUPNOST (1 DELAVEC)
— STROKOVNEGA DELAVCA ZA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA IN INVESTICIJE (1 delavec)
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba, upravne ali ekonomske smeri
— 2 ali 3 leti ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo tri mesece
— delo tudi v popoldanskem času
Prednost pri izbiri bo imela delavec-ka, ki ima delovne izkušnje na tem področju in tudi organizacijske sposobnosti ter možnost, da prične z delom čimpreje.
Delo združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Nastop dela po dogovoru. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov naveden zgoraj, z navedbo za Komisijo za medsebojna delovna razmerja, in to v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
beogradska banka temeljna banka Ljubljana poslovna enota Litija
<
aVUOOJLIl 3d
0N
P*
1*
s*
r~ m o
PE NOVO MESTO
X %
Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili čas poslovanja in sicer:
Ob sredah in petkih poslujemo za stranke od 8. do 18. ure
Ponedeljek, torek in četrtek pa od 8. ure do 14.30 SPOŠTOVANI VARČEVALCI
Obveščamo vas o novih obrestnih merah na dinarske hranilne vloge, ki jih vlagate pri temeljnih bankah v sistemu Udružene beogradske banke.
Za sredstva na vpogled obresti 7,5%
Na depozitna sredstva vezana
nad 3 mesece obresti 12%
Na depozitna sredstva vezana
nad 6 mesecev obresti 15%
Na depozitna sredstva vezana
nad 12 mesecev obresti 18%
Na depozitna sredstva vezana
nad 24 mesecev obresti 23%
Na depozitna sredstva vezana
nad 36 mesecev obresti 28%
UČINEK NOVIH OBRESTNIH MER VAM PREGLEDNO PRIKAZUJE NASLEDNJI PRIMER OB PREDPOSTAVKI, DA VEŽEMO DINARSKO HRANILNO VLOGO V VIŠINI 100.000 DINARJEV
Čas Znesek hranilne vloge po pripisu obresti
vezave      12%      15%      18%     23% 28%
3 mesece 103.000
6 mesecev 106.000 107.500
12 mesecev 112.000 115.000 118.000 123.000 128.000 24 mesecev 125.440 132.250 139.240 151.290 163.840 36 mesecev 140.492 152.087 164.303 186.086 209.715
Turistično društvo Litije vabi k tradicionalnemu tekmovanju za lepši izgled kraja Litije in Šmartna.
Kot vsako leto 'vabimo tudi letos občane, delovne organizacije, šole v Litiji in Šmartnem, da uredijo svoje domove in delovno okolje, ker s tem pripomorejo k boljšemu počutju vseh. Zaradi sebe in zaradi ljudi, ki prihajajo v naš kraj, naj bo okolica urejena, čista in popestrena s cvetjem.
Zato razpisujemo tekmovanje:
a) očistimo okolice hiš, pločnike, ceste, površine ob cestah in v parkih navlake, ogorkov, papirja, plastičnih vrečk in podobnega. Ne od-lagajmo teh stvari tja, kamor ne spadajo, in čiščenja bo manj.
b) okrasimo pročelja hiš in okolico s cvetjem
c) vse delovne organizacije, posebno trgovine in gostinski lokali naj uredijo svoje izložbe oz. lokale, očistijo svojo okolico ter jo popestrijo s cvetjem.
Za vsako KS je imenovana tričlanska komisija, ki prične z delom junija in konča oktobra 1983. Po končanem delu komisije bomo razglasili rezultate tekmovanja in podelili nagrade oz. priznanja.
Priključite se akciji, z vašo pomočjo in sodelovanjem bosta postala naša kraja lepša in prijetnejša.
Vse informacije v zvezi s tekmovanjem dobite v pisarni TD Litija, Valvasorjev trg 6 ali po telefonu 881—040, vsak dan, razen sobote, od 9.-12. ure.
J
OBVESTILO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija obvešča občane, da je v stanovanjskem objektu C ob Maistrovi ulici v Litiji še nekaj neprodanih garaž. Površina garaž je od 12,75 m2 (ena garaža) do 17,28 m2 (štiri garaže). Cena m2 garaže znaša 13.000,00 din. Garaže bodo končane .do konca meseca avgusta 1983. Zainteresirani občani lahko dobijo vse ostale informacije pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti na Jerebovi ulici 6. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija zbira tudi še prijave za nakup garaž v stanovanjskem objektu B, katerega začetek gradnje je predviden v avgustu 1983 in konec julija 1984.
Iščem delavca kovinarske stroke. Zaželeno znanje av-togenega varjenja in šoferski izpit. Delo je terensko in za nedoločen čas. Plačilo po
dogovoru. Stane Podkraj-šek — vodovodno inštala-terstvo, Ustje 99, Šmartno pri Litiji
Prodam novo enosobno stanovanje 37 m2 v centru Litije, vseljivo v letu 1983. Informacije po telefonu 577—054 vsak dan pb 18. uri.
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA
*-§ i. - " , . ■      •   . <. '
RAZPISUJE
A) KADROVSKE ŠTIPENDIJE
za udeležence usmerjenega izobraževanja za š. 1. 1983/84 za naslednje poklice:
ŠTEVILO
POKLIC	ŠTIPENDITOR	ŠTIPENDIJ
živinorejec H	Kmetijska zadruga Litija	2
oblikovalec kovin II	Kovina Šmartno	3
lesar II	Lesna industrija Litija	6
	Mizarstvo Litija	2
zidar-gradbinec II	TOZD Gradmetal Litija	3
ključavničar IV	TOZD Gradmetal Litija	6
	TOZD Transportne naprave Dole	8
strojni mizar III	Lesna industrija Litija	1
strojni tehnik V	TOZD Transportne naprave Dole	1
vzgojitelj	Skupnost otroškega varstva Litija	2
agronom	Kmetijska zadruga Litija	1
strojni predilec		15
in previjalec 11	Predilnica Litija	
Organizacije združenega dela in Skupnost otroškega varstva Litija bodo sprejemale vloge (Obr. DZS 840 — Vloga za uveljavljanje so-cialnovarstvenih pravic) do 15. julija 1883, lahko pa bodo same razpisale naknadni rok, če ne bo prijav na razpisane štipendije. OZD lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini 200 točk za naslednje poklice: živinorejec, poljedelec, kmetica—gospodinja, gozdar, rudarski delavec, kalupar —livar, ključavničar, varilec, rez-kalec, brusilec, klepar, monter ogrevalnih naprav, monter klimatizacijskih naprav, vodovodni instalater, mehanik železniških vozil, elektromonter, zidar, tesar, lesar, železokrivec, izolater, pleskar, kemijski laborant in procesni-čar, orodjar, strugar, strojni in konstrukcijski ključavničar, elektroinstalater, ročni in strojni predilec, usnjarsko-krznarski konfekcionar, dimnikar, prometno-transportni odpravnik, mesar, pek, gasilec, voznik tovornjaka, rudarski tehnik, strojni tehnik, organizator programer, predmetni učitelj tehnične vzgoje, gospodinjstva in glasbe, dipl. inž. elektrotehnike, strojništva, kuhar, natakar, dipl. pravnik, dipl. ekonomist, zdravnik in zobni zdravnik.
Razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu DELO dne 15. in 16. 2. 1983. Informacije o razpisanih štipendijah lahko dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in pri skupnosti za zaposlovanje Litija.
B) ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM
za udeležence usmerjenega izobraževanja za š.l. 1983-84.
Za štipendijo iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1982 ni presegel 7.901,00 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva katastrski dohodek za leto 1982, pomnožen s faktorjem 10.
V okviru meril iz prejšnjih dveh odstavkov urejajo prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev Kriteriji in merila za prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev za š.l. 1983-84, sprejeti na seji skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija dne 26. 6. 1983.
Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo vlogi priložiti kopijo pogodbe o kadrovskem štipendiranju. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju občine stalnega bivališča in dnevne migracije delavcev.
Kandidati . morajo izpolnjeni vlogi (na obrazcu Obr DZS — Vloga za uveljavljanje so-cialnovarstvenih pravic) za štipendijo priložiti:
— potrdilo o vpisu
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— izjavo OZD in drugih štipenditorjev, da je kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo,
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije.
Izpolnjene vloge naj kandidati vložijo OSEBNO Strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija v Littji, Jerebova ulica 14, najkasneje do 5. SEPTEMBRA 1983.
Kriteriji in merila za prednost pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev za š.l. 1983-84
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Litija in v skladu z razpisom štipendij in razlik iz združenih sredstev v občini Litija za š.l. 1983-84 se s tem dokumentom opredelijo merila in kriteriji za prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev.
I.
' Kriteriji in merila za prednost pri podelitvi štipendij se uporabljajo v primeru, da bo število novih vlog za štipendije večje od načrtovanega števila novih štipendistov (Iz Načrta zaposlovanja v občini Litija za leto 1983), to je 30 novih štipendij iz združenih sredstev. Uporabijo se tudi v primeru, da bodo potrebna sredstva za izplačilo štipendij presegala razpoložljiva sredstva na računih Sklada za štipendiranje.
H«
Štipendije iz združenih sredstev se lahko podelijo vsem novim prosilcem za štipendijo iz združenih sredstev, ki se izobražujejo za poklice, ki niso na seznamu suficitarnih poklicev v naši občini (glej točko III.) v okviru razpisanih dohodkovnih pogojev.
III.
Suficitarni poklici v občini Litija za š.l. 1983-84, za katere se štipendije iz združenih sredstev pra • viloma ne podeljujejo, so:
finomehanik, ročni stavec, PTT manipulant, poslovni manipulant, prodajalec, zlatar —graver, RTV mehanik, frizer za ženske, kozmetik, fotograf, likovni tehnik, vzgojitelj, socialni delavec, predmetni učitelj zgodovine, predmetni učitelj zemljepisa, biologije, slovenščine, knjižničarstva, dipl. biolog, dipl. umetnostni zgodovinar, dipl. režiser, dipl. arhitekt, dipl. geograf, dipl. psiholog, prof. francoščine, angleščine, slovenščine, prof. primerjalne književnosti, filozofije, biologije.
IV.
Prosilce, ki se izobražujejo za suficitarne poklice (iz točke III) je potrebno obravnavati individualno glede na
— materialne pogoje družine
— učni uspeh
— mnenje službe za poklicno usmerjanje.
Štipendija za suficitarne poklice se odobri v primeru, ko gre pri posamezniku za boljši učni uspeh in hkrati slabši materialni položaj ob ugodnem mnenju službe poklicnega usmerjanja, kar izraža tabela:
Minimalni učni uspeh minimalni učni uspeh
Dohodek na člana za 1. letnik za ostale letnike
5.500 in več 5 4 oz. 7,8
4.500 — 5.000 4 3 oz. 8,0
4.000 — 4.500 3 3 oz. 7,3
manj kot 4.000 ne glede na uspeh!
•v.
Kriteriji in merila stopijo v veljavo po sprejetju na seji skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija in veljajo za šolsko leto 1983-84. , '
SPORT
REKREACIJA
ŠPORT
REKREACIJA
■H ■
flHBH	3£	K	
Člani kljub težavam osmi
Rokometaši Usnjarja so se v pravkar končanem tekmovanju v I. republiški rokometni ligi uvrstili na 8. mesto. Ekipo so zlasti v prvem delu prvenstva pestile mnoge težave, predvsem poškodbe igralcev, deloma pa tudi neizkušenost, saj v ekipi nastopajo večinoma mladi igralci, ki se tako igralsko kot osebnostno šele oblikujejo.
V naslednji prvenstveni sezoni bodo posegli po višjem mestu, saj se iz JLA vrača Bojan Lustek, pa tudi ostali bodo igralsko bolj zreli za težke tekme v I. republiški ligi.
Lestvica:						
1. Krško	19	13	0	6	481:442	26
2. Rudar	20	12	1	7	525:476	25
3. Sevnica	20	12	1	7	535:524	25
4. Peko	20	11	0	9	522:491	22
5. Minerva	20	9	3	8	516:513	21
6.. Prule	19	9	1	9	449.461	18
7. Izola	20	9	0	11	483:507	18
8. USNJAR	20	8	2	10	470:482	17
9. V. Nedelja	20	8	1	11	479:497	17
10. Branik	20	7	2	11	501:511	16
11. Mokerc KIG	20	5	1	14	465.511	11
12. Aero Celje. izv. konk.	22	12	0	10	643:658	24
Mladinke spet prve, mladinci drugi
Tudi y letošnjem prvenstvu v republiški mladinski ligi — jug so mladinke Usnjarja zasedle prvo mesto in se tako uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Tudi mladinci so se dobro odrezali, saj so bili drugi in se prav tako uvrstili v zaključno tekmovanje, kjer bodo tekmovale po prve tri ekipe iz vsake izmed štirih republiških mladinskih lig.
Pionirji četrti v SRS
Pionirska ekipa RK Usnjar (igralci rojeni 1969 in mlajši) se je po osvojitvi prvega mesta v Zasavski ligi uvrstila v finalno tekmovanje prvakov območij, ki je bilo v Škofji Loki. V konkurenci najboljših slovenskih pionirskih ekip so mladi rokometaši Usnjarja zasedli 4. mesto, kar dokazuje dobro delo z mladimi rokometaši pri RK Usnjar. Seveda pa tudi vsak uspeh najmlajših rokometašev daje osnovo za prisotnost rokometa iz naše občine v slovenskem kvalitetnem razredu tudi v prihodnjih.jetih.
V finalnih bojih so pionirji usnjarja igrali takole: Usnjar —V. Nedelja 21:15 (8:7), Jelovica —Usnjar 15:11 (7:4), Usnjar—Nova Gorica 19 : 18(10: 8). V borbi za 3. mesto Inles (Ribnica) — Usnjar 16 : 13 (7:7). Vrstni red: 1. Jelovica, 2. Šoštanj, 3. Inles, 4. Usnjar, 5. V. Nedelja, 6. Šentjernej, 7. Nova Gorica itd.
T.B.
Mlade rokometašice Usnjarja so tudi letos zasedle prvo mesto v južni skupini republiške mladinske rokometne lige. Na posnetku je prizor z zadnje tekme z Novim mestom v kateri so zmagale mladinke Usnjarja, najmlajša igralka domačih Krafogeljnova pa je takole dosegla enega izmed svojih treh golov, (foto: T.B.)
KOŠARKA
Ob jubileju
Aprila se je končalo tekmovanje v slovenskih košarkarskih ligah. Moška ekipa Litije je ob koncu prvenstva zasedla šesto mesto ter s tem dosegla velik; uspeh.
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-tjak. Odgovorni urednik Glasila občanov: Mija Ber-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: line Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk. IBM—Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na don}.
Prav letos mineva trideset let od ustanovitve KK Litija, doseženo šesto mesto pa je najlepši prispevek k temu slavju. Pred prvenstvom so mnogi s pesimizmom gledali na možnosti ekipe, ki je bila v ligi novinec, kar šest igralcev je odšlo v JLA, za nameček pa je neposredno pred prvenstvom prišlo še do menjave trenerja. Toda vse te težave, katerim je potrebno prišteti še zelo močno konkurenco v ligi, niso vzele poguma košarkarjem. Po slabem začetku je ekipa prišla v formo, ki jo je praktično zadržala vse do konca prvenstva. Redni treningi in številne prijateljske tekme so pokazali svoje rezultate. Za lep dosežek so zaslužni vsi v klubu, posebno priznanje pa gre tudi gledalcem. Kljub neprimerni telovadnici, v kateri zanje praktično ni prostora, so jo na odločilnih tekmah napolnili dobesedno do zadnjega kotička. Z glasnim spodbujanjem so tudi oni prispevali svoj delež k obstanku moštva v ligi.
Led je to.ej prebit, težka in naporna   sezona   je uspešno
končana, misli pa so že usmerjene naprej. Že sedaj je jasno, da bo izbor igralcev v novi sezoni precej večji, s tem pa se bo povečala
Končni vrstni red SKL — moški.
tudi kvaliteta igre. Ob rahli krizi drugih športov v občini je še posebej razveseljivo, da košarka nadaljuje začeto pot navzgor.
1.	Novoles	18	16	2	1936:1619	32
2.	Helios	18	15	3	1890:1573	30
3.	Zagorje	18	12	6	1568:1523	24
4.	Comet	18	11	7	1700:1614	22
5.	Triglav	' 18	9	9	1693:1634	18
6.	LITIJA	18	8	10	1444:1640	16
7.	Branik	18	8	10	1584:1612	16
8.	Kovinar	18	8	10	1681:1743	16
9.	Rudar	18	2	16	1429:1664	4
10.	Cerknica	18	1	17	1338:1635	2
Košarkarice izpadle
Ženska ekipa KK Litija je v minuli sezoni zasedla zadnje mesto v ligi. Že med samim prvenstvom se je pokazalo, da je moštvo preslabo za to tekmovanje. Glavno breme so nosile starejše igralke, ki so litijski košarki v.preteklosti mnogo dale, sedaj pa so jim druge obveznosti preprečevale redno treniranje. Neuspešni rezultati so bili tako le logična posledica, izpad iz lige pa pričakovan in ni prav nikogar presenetil. M.G.
PLANINSTVO
Peš od Litije do Triglava
Štirje litijski planinci — lahko bi jih imenovali tudi štirje srčni možje — so konec aprila letos izvedli zanimiv podvig, saj so najvišjo goro Jugoslavije, Triglav (2864 m)osvojili tako, da so ga naskočili kar iz Litije.
Na pot so se odpravili 26.4.1983, najprej pa so obiskali GEOSS — Geometrično središče Slovenije, nato pa preko Miklavža, Zagorice, Trojice in Domžal do Mengeške koče, kjer so zaključili prvo etapo poti. Drugi dan so se skozi Skaručno in Škof jo Loko povzpeli na Lub-nik, kjer so v planinski koči drugič prenočili. Tretji dan je bil najbolj naporen saj so premagali pot od Lubnika preko Blegoša, Davče in Gorice do litostrojske koče na Soriški planini, kjer so tretjič prespali. Četrti dan so se spustili v Bohinj in se povzpeli do Vodnikove koče na Velem polju, kjer so v zimski sobi še četrtič prenočili. Tu so se srečali tudi s snegom, ki ga je bilo pod Triglavom aprila še zelo veliko. Zadnji dan so se povzpeli na Triglav in se čez Kredarico spustili v dolino Vrat. Pot na Triglav ni bila niti najmanj lahka saj je bilo na grebenu dosti snega, pa tudi pihalo je močno. Vendar pa so "si štirje z dobro kondicijo in opremo tudi ta zadnji del poti uspešno premagali.
Povedati je treba samo še imena naših štirih srčnih mož. To so bili Drago Kanduč (24 let) z Brega, Boris Bučar (28) iz Litije, Franc Poglajen (26) iz Šmartna in Aleksander Višnikar (24) iz Litije. Pobudo za to pot oz. traso je dal znani litijski planinec Tine Brilej, v bodoče pa naj bi ta tura postala nova planinska pot »GEOSS — TRIGLAV.«
B.B.
lij I M
ZAVRSNIK PRVI V OBČINSKI LIGI LESTVICA
ZAVRSNIK	19	13	3	3	64:26	29
HOTIČ	19	13	2	4	68:31	28
SAVA	19	13	1	5	65:21	27
DOBRAVA	19	12	3	' 5	50:31	25
PLEXIGLAS	19	10	3	6	57:35	23
VAČE	19	9	2	8	52:49	20
DOLINA '	19	6	6	7 •	49:55	18
GRADEC	19	* 1	3	9	40:51	17
DOLE	19	4	1	14	57r86	9
TIŠJE .	' 19	2	0	17	31:84	4
Tekmovanje v ONL Litija je bilo do zadnjega kola razburljivo. V sezoni 82/83 je z minimalno prednostjo zmagala ekipa NK Zavr-snik. •
Na koncu sezone je bila odigrana nogometna tekma med selekcijo ONL ter NK Litijo. Rezultat je bil 3:3. j t.
»KOVINA« kovinsko predelovalno podjetje
ŠMARTNO pri Litiji
razpisna komisija pri delavskem svetu ponovno razpisuje prosta dela in naloge
1. Vodje računovodske službe
Kandidati za zasedbo razpisanih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo izobrazbo ekonomske oz. finančne smeri in dve leti delovnih izkušenj v stroki ali
— srednjo izobrazbo enake smeri in štiri leta delovnih izkušenj v stroki od tega 2 leti pri opravljanju samoupravnih del
— da so družbenopolitično in moralno neoporečni'
Kandidat bo izbran za štiri leta po uspešno opravljeni poskusni dobi, ki traja 90 dni.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. Tehnologa 1
Kandidati za zasedbo morajo izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še naslednje:
— višjo izobrazbo strojne ali metalurške smeri in 2 leti delovnih izkušenj v stroki
— oziroma srednjo izobrazbo enake smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi v kadrovsko službo DO. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
Občni zbor planincev
Tudi tokrat je bila velika dvorana Občinske skupščine Litija premajhna, da bi sprejela vse udeležence 35. občnega zbora Planinskega društva Litija, ki je bil konec marca letos. Kljub temu pa bo moralo vodstvo PD Litija v bodoče posvetiti največjo pozornost povečanju članstva, saj je na osnovi ugotovitev predstavnika Planinske zveze Slovenije v litijski občini članstvo prenizko.
Za predsednika PD Litija je bil po nekajletnem premoru spet izvoljen prekaljen planinski delavec Bine Jesenšek. Po občnem zboru je Tine Brilej prikazal zbirko diapozititov z domačega in tujega gorstva ter alpsko floro.
Tudi v letošnjem teku mladosti po litijskih ulicah je bila najbolj zanimiva disciplina tek mladincev, v katerem sta zmagala Marjan Pavliha iz Litije (245) in Marjan Brodar iz Šmartna (86). (Foto: T.B.)
Srebrni pajki ne počivajo
Na litijskem nogometnem igrišču je bila 28. maja prva večja taborniška prireditev v Litiji — področni taborniški mnogoboj. Naši taborniki so v sodelovanju z odredom Sivi volki (občina Ljubljana center) uspešno organizirali to tekmovanje in prava, škoda je, da so morali mnogoboj prekiniti po prvi disciplini zaradi slabega vremena. Na tekmovanju je sodelovalo skupno 50 ekip, tekmovanje pa je prestavljeno na mesec september. Naši taborniki so bili za: stopani z dvema ekipama.
V času počitnic pa odred pripravlja letno taborjenje v sredini avgusta (5—7 dni). Na taboru bodo taborniki iz celotnega odreda preverili svoje znanje, ki so ga osvojili med letom. Pridobili pa bodo še nove veščine, obenem pa se bodo tudi prijetno zabavali. Taborniki imajo namen organizirati tekmovanje s čim manjšimi stroški, ki ne bi presegli 100—150 din dnevno za eno osebo. Z malo truda in če bodo naleteli na razumevanje bodo uspeli. Si lahko zamislite cenejše letovanje pa še poceni povrhu. Za tabornike to najbrž ne bo problem.
S.Č.
#     VOZNI RED
Velja od 29. 5. 1983 do 2. 6. 1984
Postaja LITIJA
Odhod iz LITIJE	Prihod v LJUBLJANO	Odhod iz LJUBLJANE ■	Prihod v LITIJO
05.13	05.50	04.05	04.35
05.38 CD	06.10	04.35	05.07
05.54	06.30	05.00	05.33
06.20 (3)	06.50	05.55 (1)	06.27
06.38 (1)	07.10	06.30	07.04
07.00	07.35	07.10	07.45
07.33	08.05	08.35	09.09
08.34	09.05	09.35	10.07
09.28	10.00	10.50	11.22
10.34	11.05	12.05 (1)	12.37
11.20	11.55	12.45	13.17
12.27	13.00	13.45	14.19
13.57 (1)	14.30	14.10	14.45
14.54	15.25	14.55 (2)	15.30
15.45 (2)	16.20	15.15(1) .	15.51
16.12	16.45	15.40	16.14
16.51	17.25	16.10 (2)	16.45
17.42 (3)'	18.15	16.35	17*09
18.12	18.45	17.20 (6)	17.51
18.30 (4)	19.05	17.35	18.07
18.54	19.30	18.40	19.11
20.23 (4)	20.55	19.35	20.09
20.28	21.00	20.45	21.18
20.33 (5)	21.05	21.45 (2)	22.17
22.33	23.05	23.25	23.57
23.35 (2)	00.10		
1 Vlaki vozijo le ob delavnikih.
2 Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih.
3 Vlaka ne ustavita do Zaloga. Vlak vozi od 29. 5.. do 24. 9 1983.
* Vlaka vozita samo ob nedeljah razen 3. 7. In 27. 11. 1983
1. 1. in 29. 4. 1984 vozita pa še 4. 7., 1. 11. Ih 30. 11. 1983,
3. 1. in 2. 5. 1984. '■ Vlak vozi ob nedeljah razen 3. 7., 30. 10. In 27. 11. 1983,
1. 1. in 29. 4. 1984, vozi pa še 4. 7., 1. In 30. 11. 1983,
3. 1. in 2. 5. 1984. f Vlak vozi ob petkih za DoboJ razen 22. 7. 1983 In-27. 4.
1984, vozi pa še 21. 7. 1983 in 26. 4. 1984.