Š*. 8.
V Gorici,'” 18. februarja 1915.
Leto VI.
Novi fcas“ izhaja: ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo [do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici ŠC6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ..Narodna Tiskarna'1 v Gorici.
„Novi Cas“ stane : =
za	celo leto.....................4	K
„	Nemčijo.......................5	„
„	ostale dežele.................6	„
„	posamezne	štev. . . . 10yvin.
Oglasi po dogovoru. ------------
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugu dvorišče.
Lastnik: Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
Iz pastirfekega pi.sma našega prevz. g. knezo-
nadškofa.
Pastirsko pismo govori o vojski. Vojska leži vsem v mislih, v srcu in na jeziku. Vojska je veliko zlo. Vsi je občutijo in težko prenašajo; vsi si s sv. Očetom v Rimu iskreno želijo skorajšnjega miru. Vojska je sicer delo ljudi in njih strasti, toda kakor glede drugih zadev v človeškem življenju, moramo tudi tukaj stati na stališču, da se brez pripuščenja Božjega ničesar ne zgodi. »Zavedati se moramo« tako je papež Benedikt XV. v svojem nagovoru dne 22. januarja pcvdarjal — »da ni zapustil mir naše zemlje brez pripuščenja in privolenja Božjega. To se je zgodilo, da bi se ljudje, ki so se z vsem svojim mišljenjem obrnili k posvetnim rečem, drug drugega sami kaznovali z medsebojnim razdejanjem ker so na Boga pozabili in Njega zanemarjali.«
Pastirsko pismo našega prevzv. g. knezo-nadškofa, ki je bilo že prejšnjo nedeljo po cerkvah naše škofije vernikom prebrano, razlaga po kratkem uvodu: 1) da je vojska v gotovih slučajih dopustlji-va in dovoljena; 2) da ima poleg slabe tudi svojo dobro stran in 3) kako se je nam kristjanom vesti v vojskinem času.
Iz drugega poglavja naj sledijo posebno izvajanja, ki se tičejo sv. Očeta v Rimu:
»Sedanja vojska je zelo povzdignila ugled katoliški cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju.
Umirajoči papež Pij X. je ob izbruhu vojske priporočal mir in prva okrožnica novega papeža Benedikta XV. govori o vojski in miru. Sv. Oče učijo, da tiči pravi vzrok današnje vojske v človeških strasteh. Odkar so države v svojem zakono-dajstvu in ustavi zavrgle Kristusov nauk, se je človeška družba začela majati^ v svojih temeljih in preti razpasti. Štiri glavna zla so zajela človeštvo: pomanjkanje medsebojne ljubezni, preziranje vsake oblasti in avtoritete, krivični boj med stanovi in pohlep po minljivih dobrotah tega sveta. In ta štiri zla je treba izruvati, da se povrneta mir in red v človeško družbo. S tem je pokazal sv. Oče na pravi izvir sedanje vojske. Ko bi ne bila vojska strasti v človeških srcih, kc bi v njih kraljevala krščanska ljubezen, ubog-ljivst, pravičnost in želja po čeznator-nih dobriiijah, bi tudi ne bilo ne prepira ne svetnih vojsk. Po tem geslu: »ustanoviti med ljudmi kraljestvo ljubezni božje« deluje dosledno sv. Oče Benedikt XV.
Katoličanom v Italiji je zaukazal, da morajo delovati za nevtralnost Italije, dokler traja ta vojska. Njegova plemenita želja, da bi se namreč vsaj o božičnih praznikih, ko praznujemo rojstvo kralja miru, ustavil bratomorni boj, se zaradi nasprotovanja Francoske in Rusije sicer ni spolnila, ali dosegel je vendar, da se je olajšalo žalostne stanje ujetih vojakov in ranjencev. Njegovemu predlogu, da se izmenjajo za vojsko nesposobni ujeti vojaki, so vse vojskujoče se države pritrdile. Koliko hvaležnih src bode slavilo in blagoslavljajo to plemenito delo Kristusovega namestnika! Sam Bog je nagnil srca vladarjev tje v Rim, kjer živi nezmotljivi učenik in oče vsega krščanstva, ki edini ima moč in sredstva ustaviti povodenj krvi in solz ter napraviti mir med narodi. Kakor skrivni magnet vleče k sebi namestnik Božji ne samo kristjane krivoverce in razkolnike, ampak tudi pagane. Francoska, Angleška, Nizozemska, Turčija in Japonska hočejo poslati k rimski Stolici lastnega poslanca in zastopnika. Mogoče je celo, da se bode mir po končani vojski sklepal v Rimu. Preljubi v Kristusu! Ali ni ta nepričakovani preobrat v političnih krogih, vsled katerega je postal naš sv. Oče Benedikt XV. najbolj veljavna in vplivna oseba celega sveta, prva duhovna velesila, delo božje? Ali ni temu dala povod današnja vojska? Tu so se vresničilc besede sv. pisma: Kamen kte-rega so zidarji zavrgli, je postal glava o-glu; od Gospoda se je to zgodilo in čudno
je v naših očeh (Mat. 21, 42.).«
* *
Radi vojske trpijo več ali manj vsi. Kedaj bo konec trpljenja? Zakaj Bog to
pripusti? Kaj nam je storiti? Zbeganost in malodušnost se poraja ob teh vprašanjih v ljudeh. Kakor dober oče gre tu naš prevzv. g. knezonadškof k ljudski duši, jo tolaži in dviga, odgovarjajoč na vprašanje, kako se nam je vesti v tem vojskinem času.
»Najprej zakličem Vam, preljubi kristjani: bodite mirni in hladnokrvni, kolikor je mogoče v teh hudih časih, in vdajte se v voljo Božjo. Kristjan mora pač vedeti, da dobrotljivi, modri in vsemogočni Bog vlada svet. Božja previdnost sega po besedah sv. pisma od kraja do kraja (sveta) z močjo in urejuje vse s sladkostjo (Modrost 8, 1). Božja modrost in skrb se razvidi ravno tako v malih stvareh kakor v velikih dogodkih.Ali se ne prodajata dva vrabca za en vinar? Vendar ne eden od nju ne pade na zemljo brez vašega Očeta? Lasje vaših glav pa so vsi prešteti. Ne bojte se torej; vi ste boljši ko mnogo vrabcev (Mat. 10, 29—31), Kaj je manjša in manj vredna stvar kakor las? In celo tega varuje in hrani božja previdnost. Tem večja bo njena skrb za človeka, ki je po božji podobi ustvarjen in otrok božji; tem bolj mora ona vladati svetovne dogodke kakoršna je vojska. Le čitajte zgodbe sv. pisma in videti boste, da je Bog tepel posamezne ljudi in cele narode, da bi jih ali kaznoval za njih grehe, očistil in jih k sebi pritegnil ali pa da bi pravičnim dal priložnost vtrditi se v dobrem in zaslužiti si sv. nebesa. In kadar je sila največja, je Božja roka najbolj mila. Egiptovski Jožef in prerok Daniel nista bila nikdar bližja kraljevskemu prestolu kakor takrat, ko sta bila v ječi. Ko je bilo izraelsko mesto Betulija od Holoferna obkroženo in so meščani in celo duhovni brez upa zmage hoteli mesto predati, je Bog zbudil hrabro Judito, ki je Holofermu glavo odsekala ter mesto osvobodila. In ko je asirski kralj Senaherib oblegal mesto Jeruzalem psujoč kralja judovskega in njegovega Boga, je v eni noči angelj božji vdaril 185 tisoč asirskih vojakov ter tako osvobodil Jeruzalem. Isti Bog pa še živi in more, če treba, čudežno nam pomagati in sovražnike vdariti.
Še dva druga vzroka sta, iz katerih se moramo radovoljno in krščansko vdati v voljo božjo, namreč božja vsemogočnost in naša nezmožnost. Gotovo ima Bog pravico voditi vse po svojih večnih sklepih in ne po naših mislih in željah. Ker smo mi njegove stvari, je neogibno treba, da ga v vsem radovoljno ubogamo. S tem si služimo sv. nebesa. Če mu pa v trpljenju in skušnji nasprotujemo, ne dosežemo zoper Vsegamogočnega ničesar, temveč še zgubimo zasluge potrpežljivosti. Beg bo torej tudi v ti svetovni vojski izvršil svoje pravične in modrc sklepe — tudi zoper našo voljo.Moi sklep bo ostal in vsa moja volja se bo zgodila — tako govori Bog skozi usta Izaije preroka (Iz. 46, 10. Zatorej recimo s Kristusom, ki je krvavi pot potil gfedajoč v duhu svoje britko trpljenje in smrt: Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi (Luk. 22, 42). Bodimo pripravljeni tudi na vse, govoreč s potrpežljivim Jobom: Tudi če me usmrti, bom vanj upal (Job. 13, 15).
Ob ti priliki vas moram še posebno opozoriti, da se ne daste begati po krivih novicah in govoricah, po zakotnih prerokbah in knjigah, ki niso nikdar bile potrjene od katoliške cerkve. Prihodnjost ve samo Bog in tisti, kateremu je on to razodel. O koncu sveta pa ne vedo ne angeli ne včlovečeni sam Sin Božji, namreč kot človek (Mat. 24, 36. Mark. 13, 32.)
Preljubi v Gospodu! Se enkrat vam zakličem": Bodite mirni, zaupajte na Boga! Bog nas skuša samo tedaj, kedar in kolikor je treba, njemu v čast in nam v dušno korist To je volja Božja, vaše posvečenje, uči sv. Pavel (I. Tes. 4, 3). Kar pa nam pošlje, je našim močem in potrebam primerno. Kaj je to kratko, časno trpljenje v primeri z večnim življenjem? Če se vdaste v Božjo voljo, se bo razlil v vaša srca tisti mir, katerega svet ne more dati in ki presega ves um (Filip. 4. 7).
Ponižno vdani v voljo Božjo, zatekajmo se k Njemu v molitvah in pokori, kakor je papež Nikolaj I. spreobrnjenim Bul-garom priporočal. Ko so ga prašali, kaj jim je početi ob vojski, jim je odpisal: »Pred vojsko morate Boga na pomoč kli-čati pred duhovniki se spovedati, sv. obhajilo sprejeti in celo na bojnem polju ne opustite molitve«. Ko so Izraelci prišedši iz Egipta blodili po arabski puščavi, so jim nasprotovali Amalekiti. Prišlo je do boja pri Rafidimu. Med tem ko se je izraelsko ljudstvo bojevalo v dolini, je molil Mojzes na gori. Dokler je on z razprostrtimi rokami molil, so zmagovali Izraelci; ko pa je trudne roke povešal, so premagovali Amalekiti. Zato sta dva duhovna podpirala njegove roke do večera, dokler niso zmagali Izraelci. (II. Mojz. 17, 8).
Preljubi v Kristusu! Tudi vi molite goreče za zmago naše domovine in za časten, trajen mir. Le molite nadalje, stanovitno in zaupno, posebno k srcu Jezusovemu, kateremu se je naša domovina posvetila in ne odjenjajte, dokler nas Bog ne usliši.
Molitev je tista duhovna vojska, ki premaga Boga samega.
Upam, da gre vsak slovenski vojak sv. spovedi in k sv. obhajilu, predno o-dide na bojno polje.
Za časa vojske naj podpira vsak državljan kolikor le mogoče našo domovino, našo vlado, naše vojake bojevalce, ranjence in jetnike. Ker pa ste v tem obziru že mnogo storili in poznam vašo Krščansko ljubezen in rodoljubje, mi ni treba vas k temu spodbujati.
Bog pošilja vojsko zaradi naših grehov. Naj nikdo ne govori kakor prevzetni Farizej: »Jaz sem čist«. Kdo more reči, da v celem svojem življenju ni grešil? Akr rečemo, da nimamo greha, sami sebe zapeljujemo in resnice ni v nas — tako uči sv. Janez ap. (I. Jan. 1, 8). Nehajmo grešiti, in sovražnik bo premagan ter domovina rešena.
Vojska je človeško življenje na svetu, pravi Job 7. 1. Bojujemo se zoper svoje strasti, zoper trojno poželjenje, zoper hudobni svet in peklenske duhove. Blagor tistemu, ki ta kratek a težak boj srečno dokonča! Kristus ga bo venčal v nebesih s krono slave in življenja. Ta notranji boj je težji ko zunanji, kakor piše sv. Ivan Krizostom s čegar besedami ta pastirski list sklepam:
»Da so ona zla, ki se rodijo v notranjem, hujša in nevarnejša kakor ona, ki od zunaj napadajo, se razvidi v vseli rečeh. Zakaj tudi črv razje les od znotraj; moč in zdravje telesa bolj kvarijo notranje bolezni ko zunanje; tudi države ne vničujejo toliko zunanji sovražniki kolikor notranji; tako tudi pogubljajo dušo bolj notranje bolezni kakor pa zunanji napadi. Če pa ima kdo strah Božji in če ta dušni boj popolnoma umiri ter ne dopusti zverskim strastem v dušnih brlogih skrivati se, ta bo imel najčistejši in najglobo-kejši mir. Ta mir nam je Kristus prinesel. Ta mir je tudi sv. Pavel zaprosil vernikom v vseh svojih listih rekoč:
Milost vam in mir od Boga Očeta našega in od Gospoda Jezusa Kristusa (Efež. 1, 2)«.
18. febr. in nevtralci.
Če kedaj, pišemo te vrstice z vso duševno napetostjo. Kajti to je dan, od katerega bo zgodovina morda štela nov mejnik sedanje svetovne vojne. Posledice so lahko nedogledne za nadaljni potek in razvoj svetovnega požara. Nevarnost tiči v tem, da proglas nemške admiralske oblasti prav lahko potisne dosedaj še »nevtralne države, pred vsem pa severne a-meriške Združene Države, v že sedaj tako ogromen in krvav bojni ples! Kakega pomena bi to bilo, si lahko mislimo: Kamor se nagne Amerika, kamor polože še Združene Države svoj meč, tja ga več ali manj gotovo i — druge nevtralne države! Kajti star je pregovor: Z večino tuliti je varnejše in često koristnejše. In »lastno korist« je proklamirala skoro slednja nevtralna država za edino svoje merilo v tej velikanski borbi držav in narodov. Kdor more mirno in trezno pesoditi položaj o-
krog in okrog s e b e s stališča in pomena današnjega dne 18. februarja, ta more tudi presoditi vso težo sklepa nemške admiralske oblasti.
Da bo ta sklep vsakomur dovolj jasen, poglejmo v zgodovino njegovo in nagibe, ki so ga rodili.
Anglija je že novembra meseca 1. 1. proglasila Severno morje za — bojno morje ter od tedaj na morju vsako ladjo ustavila, preiskala ter jo ali izpustila ah pa zaplenila ali pa — potopila, kakor ji je prijalo, samo če je le sklepala, da vozi ,v Nemčijo vojne potrebščine ali pa — živež. Dokler je Nemčija (in ž njo Avstrija) imela dovolj hrane, je potrpela; ko pa ji je pričela kohajati moka in druge potreb-dne stvari, ko ji je pričela trkati skrb za prebivalstvo z občutno silo na duri, je sklenila Nemčija, da prepreči — izstradanje, ki ga je hotela Anglija doseči s svojo morsko zaprtijo, z istim orožjem, ki ga je vabila od novembra Anglija savna. Za vsako ceno naj bi nemški podmorski čolni, ta strah njenih sovražnikov, obdali vse morje okoli in okoli Anglije ter potopili vsako angleško ladjo, posebno pa vsako trgovsko, ki bi vozila živež v angleška pristanišča. Anglija nima sama žita in druge hrane. Dovažati jo morajo od drugod. Pravijo, da bi Anglija v par mesecih, če ne prej bila brez vsakega živeža, če bi ji kdo zaprl dovoz posebno — iz Amerike. To pa hoče ravno doseči Nemčija na ta način, da od 18, febr. dalje obda z železnim obročem svojih podmorskih čolnov vse morje okrog Anglije ter potopi vsako ladjo namenjeno na Angleško. Če bi se posrečilo Nemčiji, da prepreči vsak dovoz iz nevtralnih držav, naj si bo to strelivo ali pa hrana, za Anglijo, Francijo in Rusijo, potem bi bilo kmalu konec vojne. Če pa se ponesreči.... In tu prič no države. Kajti nevtralne države trgujejo z Angleško. Posebno pa — Združene Države v Ameriki že od početka vojne na ihem stoje na strani naših sovražnikov. Njihove fabrike delajo topove, aeroplane, avtomobile in druge vojne stvari za Anglijo, Francijo in Rusijo, na Angleško in v Francijo pa izvažajo silno množino — živeža.
In tu sem je zadela Nemčija, ko je proglasila 4. febr., da bo od 18. febr. dalje vse morje okrog Anglije — bojno morje, kar naj upoštevajo tudi trgovske ladje nevtralnih držav, da se jim kaj ne pripeti.
In kaj je ukrenila najprej — Anglija sama? Na tihem je ukazala svojim trgovskim ladjam, naj v nevarnosti razobesijo kar zastavo katerekoli nevtralne države, da bi na ta način prevarile nemške podmorske čolne in — ušle. Razobesiti zastavo tuje države pa je dovoljeno le v skrajni sili, a še to izjemoma! Zdaj pa Anglija — ukaže vsem svojim ladjam, da naj oblečejo tujo uniformo! In kaka ne-varnos ltahko pri tem za Nemčijo, če bi potopili njeni podmorski čolni ladjo — nevtralne države! Kake sitnosti potem! Na koncu koncev še novo vojno z nevtralno državo, lahko še z več, ne samo z eno!
In Nemci so bili radovedni, kaj porečejo k njihovi obrambi — nevtralne države, posebno pa Amerika. Ta je milo posvarila Anglijo, Nemčiji pa v lepi obliki zagrozila, da ne bo mogla mirno prenesti smrti le — enega ameriškega državljana ali če bi nemški podmorski čoln potopil njeno trgovsko ladjo. Tudi Italija je ugovarjala proti Nemčiji, ali ne tako odločno. Kako se konča ta zadeva^ in kaj lahko prinese bližnja bodočnost, če se ne rešijo vse težave, tako, da ne bo treba nove vojne med Ameriko in Nemčijo in še kom drugim, to je danes 18. februarja — odločilno vprašanje svetovnega pomena. A-inerika na strani Anglije — to je odločitev! Da bi se prav obrnilo!
Ker je vprašanje 18. februarja ravno s tega vidika tolikega pomena, navajamo nekaj glasov iz večjih listov.
V nekem dunajskem listu (N. Fr. P.) piše berlinski dopisnik:
»Pričakovali bi bili, da bo povzročil tajni ukaz angleške admiralske oblasti med nevtralci cel vihar. Saj je morska vožnja nevtralcev v tej vojni že itak dovolj trpela. Če si torej zdaj sme vsaka angleška trgovska ladja prisvojiti nevtralno
zastavo, potem morajo nemški podmorski čolni, stoječ na straži v angleških vodah, domnevati, kakor da se skrivajo za nevtralnimi ladjami angleške, ki skrivajo svojo lastno zastavo. To pa bi zelo pomnožilo nevarnosti za nevtralne ladje. Gotovo bodo poskušali nemški podmorski čolni v posameznih slučajih po možnosti določiti narodnost ladij. Toda ves način bojevanja podmorskih čolnov, ki morajo v sovražnem vodovju vedno oprezovati močnejšega sovražnika in radi tega tudi hitro ravnati, je tak, da vselej skoro ni časa za natančno pregledovanje ladijskih listin. In tako se morejo dogoditi slučaji, ko se ni mogoče izogniti, da ne bi počil vsled nujnega suma torpedni strel.
Naravno bi bilo, da bi se bi! dvignil proti Angliji viharen protest nevtralcev. Toda doslej se ni nič podobnega zgodilo. Zdi sc, kakor da se i za to krivico nočejo zmeniti nevtralne države, kakor se tudi za poprejšnje niso. Skandinavske kraljevine se hočejo šele zbrati k posvetovanju in razmotrivati položaj. Zazdaj treba samo pribiti, da vlada med nevtralnimi državami velika nevolja, ki pa se čudoma ne obrača toliko proti Angliji kakor proti Nemčiji, iti zopet moramo bridko potožiti, kako se pridružuje k vsem težavam, ki jih mora premagati Nemčija v tej vojni, še najtežja in najmanj pričakovana — krivičnost, s katero io svet presoja. V tem slučaju je krivičnost še posebno očividna. Anglija označi vse Severno morje za bojno morje in nevtralne države so zadovoljne, dasi so v prvi vrsti same prizadete s to proglasitvijo, s katero si lasti Anglija pravico, da sme zapreti tudi nevtralna pristanišča v Severnem morju. Če pa Nemčija proglaša vodovje okrog Anglije za bojno mejo, radi česar ni prizadeto nobeno nevtralno pristanišče, tedaj pa nevtralne države glasno ugovarjajo proti nemškemu vojevanju na morju? In če dalje Anglija svojim trgovskim ladjam še svetuje, da zlorabijo nevtralne zastave, pa zopet ni Anglija, nego Nemčija, proti kateri se obrača nevolja nevtralcev. Posebno sovražnost proti Nemčiji kaže naravno i tu Amerika.«
Nastane torej vprašanje:	Kaj torej
zdaj, ko so nevtralne države na severu in jugu. zlasti Italija in prav posebno še A-merika proti nemški proglasitvi za 18. februar? Nato odgovarja Raimann kratko: »Rezultat vseh razmotrivanj je: Nemčija mere in bo vzdržala, naj pride karkoli še! Da bi prišlo do spopada z Zdr. Drž. to da se ne zgodi, ker da morajo Zdr. Drž. paziti na Japonsko, ki ravno zdaj rut vzhodu razpleta svoje dalekosežne mreže, kar ravne Amerisi ne more biti prav posebno ljubo. Kajti res je sicer, da bi vojna z Nemčijo mogla koristiti gotovim špeku-lantskim krogom, nikakor pa ne njihovim državljanom.«
Berlinski dopisnik pa meni, da se bo nemška vlada gotovo diplomatičnim potom ter z ukrepi svojega admiralskega vodstva podvizala, da ugodi ameriškim zahtevam in se tako izogne spopadu z velesilo kakršna sa — Združene Države. Na drugi strani pa bo nemško pomorsko vodstvo storilo vse, da izvede svoje načrte ter počenši z 18. febr. zada Angliji na najobčutljivejši točki z vso zbrano silo u-darec, ki ga zasluži do dna osovražena Anglija. Ker hoče Anglija izstradati nemško prebivalstvo, zato treba Anglijo — kaznovati z vsemi sredstvi.
Preskrba z žitom in moko.
V	tem oziru smo mi v Avstriji odvisni od Ogrske. Od drugod sedaj za časa vojske ne moremo dobiti nič. '1'oda to vendar vemo, da bodo skupne zaloge o-beh državnih polovic, avstrijske namreč in ogrske, pri varčni rabi žita — pšenice in rži ter pri pametni uporabi vseh žitnih surogatov, to je pridelkov, ki žito v gotovi meri nadomeščajo kakor n. pr. ječmen, sirk, krompir i. t. d., zadostovale do nove žetve. Koliko žita in moke dobimo seveda proti plačilu od Ogrske, je odvisno od zalog žita v Avstrijk Ze prejšnji oktober je pri nas vlada poizvedovala, koliko žita je pri nas v Avstriji. Poizvedovanje je bilo tedaj nepopolno. Zato se z vso gotovostjo lahko pričakuje, da se tako poizvedovanje še enkrat izvrši, a natančno in strogo. Kdor bi tu žito prikrival, bi morda za kazen žito izgubil na državo ter vrhu tega še plačal denarno globo. Razmere so pač take, da država tako postopa. Ljudje ne smejo vendar glada umirati. Žitne zaloge se. bodo morale naznaniti državi, da jih ona pokupi in dalje proda na potrebne. Gotovo bi pa v teh slučajih lastniki žitmhzulog toliko žita smeli zase obdržati, kolikor ga zase potrebujejo. Toda predno se to zgodi, moramo v Avstriji vedeti, kako velike so žitne zaloge pri nas in kako velike so na Ogrskem. Ko bode to znano, tedai
bo vlada dalje ukrepala v zgoraj omenjenem zmislu.
Med tem pa je pekom že strogo prepovedano, peči kruh iz čiste pšenične moke. Zato se takega kruha v mestih nikjer več ne dobi.
Predvčerajem 16. t. m. je izšla mini-sterska odredba, s katero se od 19. t. m. dalje strogo prepoveduje porabljati ječmen v izdelavo piva. Odredba ima namen ljudstvu ohraniti ječmen kot suro-gat ali nadomestilo za moko pri izdelovanju kruha. Lastniki in tovarnarji pivovarn bodo smeli od 19. t. m. ječmen za svoje namene uporabljati le s posebnim dovoljenjem deželne politične oblasti.
Velike težave dela dobava pšenice in moke za kruh. Na Dunaju so v tem oziru v velikih zadregah. Radi visokih cen je trgovina na tem polju skoraj popolnoma onemogočena. Zato je dunajska občina za potrebščine svojega prebivalstva poskrbela za velike zalege sirka, ki naj bi žito nadomeščal.
Tudi v Trstu imajo glede preskrbe z moko velike težkoče. Tam rabijo peki dnevno pet vagonov moke, če hočejo prebivalstvu postreči s kruhom. Toda navzlic vsemu prizadevanju, ki ga pekovska zadruga v Trstu tukaj napravlja, ne more na noben način več dobivati potrebne množine moke. Prejšnji teden je došlo za celi teden v Trst samo 16 vagonov moke, dasi je rabijo dnevno pet. Tako je prišlo, da je v Trstu že več kot 50 pekovskih mojstrov svojo obrt ustavilo. Niso mogli več naprej!
Prošlo soboto je izdalo c. kr. namestništvo v Trstu nove določbe glede izdelovanja kruha, veljavne za celo Primorsko.
Y	smislu teh določb se sme peči kruh na drobno le v dveh oblikah: štručke, težke 35 gramov po 4 v in štručke težke 120 gramov po 12 v. — Vsaka druga oblika za kruh na drobno je'strogo prepovedana.
Kruh v teh Qblikah se ima vzeti iz peči povsod na Primorskem c p o 1 d n e; pred sedmo zvečer pa se ga nikjer ne sme zopet peči. - Iz zdravstvenih ozirov se vrulia nikjer ne sme oddajati, ako ni že popolnoma shlajen. — Prestopki teh dc~ očk se bodo kaznovali z globami do kron 5000 ali pa z zapori do šest mesecev. — Stvar je resna, kakor vidimo!
Na Nemškem so šli glede žita in moke že mnogo mnogo dalje kakor pri nas Tam so vse žito zaplenili. Z naredbo 25. januarja so se najprej zaplenile vse zaloge nad 100 kg. Lastniki žitnih zalog so smeli obdržati od svojega žita le en kvintah Sedaj pa je nemški zvezni svet dal občinam pravico, da smejo zapleniti vse zaloge moke, ki znašajo nad 25 kg. Vrhu tega je nemška vlada ustanovila poseben urad — drž. razdeljevalnico --, potom katerega določa koliko moke in kruha sme vsak nevojak v Nemčiji dnevno porabiti. Množina te moke in kruha skupaj znaša 225 gramov ali en četrt kila. Nič več! Ker mora biti žitni moki pridejana krompirjeva kot surogat ali nadomestilo, zato znaša množina moke na teden za eno osebo nekaj več kakor poldrugi kilogram, ki mora zadostovati za kuho in kruh.
Iz teh podatkov razvidimo, kake skrbi, se nam bližajo vedno bolj in boli. Skrbimo z varčnostjo in resnostjo, da nas te skrbi ne najdejo nikjer nepripravljene. Gospodinja in mož, skrbita že naprej.
Svetovna vojska.
0ojl v Karpatih.
Medtem ko je boj na Rusko Poljskem in v vzhodni Galiciji v splošnem miroval, ie divja! s tem večjo silo v Karpatih. Polagoma sicer, toda vztrajno so potiskale naše čete Ruse nazaj proti karpatskim prelazom in črez Karpate. Močni ruski protinapadi ob prelazu Dukla so postajali vedno šibke+ši dokler se niso izpremenili v splošno umikanje. Naše hrabre čete so priborile z neprimerno hrabrostjo in vztrajnostjo zopet sijajne uspehe nad so vražnjkom. Rusi so imeli v teh boji veli kanske izgube. Samo v bojih pri Rekli so zgubili okrog 56 060 mož. Ravno kako so vrgli naši sovražnika nazai pri užoskem prelazu in se nahajajo sedni že daleč onstran ogrske meje na galiških tleli. Sploh je že cela karpatska črta z vsemi prehodi v naših rokah. Naša ofenziva napreduje z nezlomljivo silo proti Pžemislu in Stanislavu.
V	Bukovini se tudi ra/viia boi ueod dno /n nas. Naše čete so prekoračile reko Seretli in potiskajo med neprestanimi boji Ruse nazai. Južno od Kolomejo. kjer so «e razvili krvavi boji, so kljub srditi o hrambi naši vrgli Ruse nazaj in zasedli Kolorneo. Černovice Rusi zopet zapuščajo.
Velikanski ™skl poraz.
Na vzhodno pruski meii so sc vršili med Nemci in Rusi gigantski boji. Iz nemškega glavnega stana poročajo: V devet
dnevni bitki vzhodno od Mazurskih jezer je bila 10. ruska armada pregnana iz močno utrjenih postojank, vržena čez mejo, cončno skoro popolnoma obkoljena in po-ažena. Krvave izgube Rusov so silno ve-ike.
11. divizij je bilo uničenih. Število u-jetnikov še ni znano, znaša pa gotovo nad 50.000 mož. Nad 40 topov, 60 strojnih pušk in veliko vojnega materijala je padlo v naše roke.
Nemško - francosko bojišče.
Wo!ffov urad poroča:
Očividno pod vtisom naših velikih u-spehov na vzhodu, so izvršili Francozi in Angleži včeraj in v pretekli noči na raznih mestih posebno trdovratne napade. Angleži so pri ponesrečenih poskusih, da h zopet osvojili dne 14. febuarja izgub-jene pozicije, izgubili na ujetnikih 4 ofi-irje in 170 mož.
Severnovzhodno od Reimsa so bili odbiti vsi napadi. Ujeli smo 179 Francozov in 2 oficirja.
Posebne močne napade so izvršili rancozi na naše linije v Champagni, kjer ; prišlo ponovno do srditih bojev iz bližine. Izvzemši posameznih krajših oddelkov. v katere je udrl sovražnik in v ka-erili se boj še nadaljuje, so bili odbiti vsi sovražni napadi, ujetih je bilo okoli 360 rancozov.
V	Argonih smo nadaljevali svojo o-'enzivo, zavzeli nove dele sovražne glavne pozicije, ujeli 350 vojakov in uplenili 2 gorska topa in 7 strojnih pušk.
Tudi v Priesterskem gozdu, severno od Toula. je zaznamovati manjše uspehe. Ti tem ste bili uplenjeni dve strojni puški. —
Na meji državnih provinc ničesar novega.
Napad angleških leta! na belgijsko cbal.
34 angleških letal je napadlo belgijsko obal in bombardiralo razna mesta. Posebne škode letala niso povzročila.
Je
Politične vesti.
Spor med Grško li\ Turčijo.
Resen spor je nastal med Grčijo in Turčijo. Nek agent carigrajske policije je namreč na ulici ozmerjal grškega mornariškega atašeja. Grški poslanik Panas se je takoj podal k velikemu vezirju in odločno protestiral. Kljub temu, da je bil veliki vezir pripravljen, dati od grške vlade zahtevano zadoščenje, je vendar poslanik Panas zapustil Carigrad in odpotoval še istega dne. Diplomatične zveze med Grčijo in Turčijo pa niso še pretrgane.
Vpad Albancev na srbsko ozemlja
Iz Niša poročajo 16. februarja: Včeraj so prekoračili v veliki množini mejo in vpadli na srbsko ozemlje v okraju Prizren. Srbske čete in oblasti so se morale z ozirom na sovražnikovo premoč umakniti. Napadi Albancev se vedno boli širijo in sc raztezajo že preko cele srbske meje.
Grki vkorakali v južno Albanjio.
Iz Korfu poročajo, da so grške čete za artilerijo prodrle pred Berat v južni Albaniji. Zdi se, da postopajo Grki v soglasju s Srbijo.
Japonski-kitajski spor.
Med Japonske in Kitajsko je nastal resen spor, ki lahko privede še do velikih zapletljajev.
Pred otvoritvijo laškega parlamenta.
V	četrtek, dne 18. februarja, bo zopet otvorjen italijanski parlament. 'Trojni sporazum in trozveza z napetim pričakovanjem zasledujeta priprave iu italijanske politične glasove. Nekateri italijanski poslanci so mnenja, da naj parlament razpravlja pred vsem o gospodarskih vprašanjih. Parlament da sc ne ho izrekel za vojno. Do vojske ne sme priti na noben način, ker drugače zna Italija še doživeti katastrofo.
Garibaldi ponuja Angležen 30.000 Gari-baldincev.
London. 13. februarja. Ricciotti Garibaldi se je londonskemu lordinajorju ponudil, da zbere 36.600 Garibaldincev, če /.beračijo zanje vsaj šest milijonov. Asquith je danes zaslišal Garibaldija.
Prisrčna častltka italijanskega kralja našemu prestolonasledniku. Dunaj, 12. februarja. Italijanski kralj je prestolonasledniku nadvojvodu Karlu Franc Jožefu ob rojstvu njegovega najmlajšega sina ze-
lo	prisrčno brzojavno čestital.
Zasedanje ruske dume.
Pretekli teden se je vršilo v Petrogradu zasedanje ruske dume. G njeni seji se poroča: Predsednik otvori sejo z daljšim govorom, v katerem uvodoma izrazi, da stoji ruska armada liki skala v tulečem morju, hrabra ruska mornarica sodeluje, ne da vzbuja pozornosti, na velikem delu obrambe. V nadaljnem govoru pravi: Srbija in Črnagora se vojskujeta z nami, hrabri belgijski narod je prvi pričel boj in je prenesel nečuveno trpljenje. Duma navdušeno pozdravlja belgijskega poslanika in našega preizkušenega prijatelja: veliko Francijo, ki se iznova vojskuje z občudovanja vredno hrabrostjo proti dednemu sovražniku. Za pravično stvar se vojskuje plemenita, mogočna Anglija. (O-vacije angleškemu poslaniku.) Obnebje trojnega sporazuma je čisto in jasno. Tudi japonski narod, prijatelj prava in pravice, se vojskuje skupno z Rusijo. (Ovacije japonskemu poslaniku.) Modri carjev ukaz je rešil njegov narod zla, ki je izpodkopaval njegovo silo in ga je dovedel na pot zmernosti. (Misli na odpravo točenja alkoholnih pijač.) Konča: Vojskovati se hočemo, dokler sovražniki ne sprejmejo tistih mirovnih pogojev, ki jih jim hočemo narekovati.
Ministerski predsednik izvaja: Dejanja naših čet zaveznikov nas približujejo zaželjenemu smotru. Izpodbujevalno je bratsko približanje med poljskim in ruskim ljudstvom, ki brez godrnjanja prenaša naložene mu preizkušnje. Odkar sem Vam govoril zadnjič, se je zgodil velik dogodek. da je stopila Turčija na stran naših sovražnikov. Sijajna bodočnost Rusije ob Črnem morju pred zidovjem Carigrada se vedno jasnejše pojavlja.
Nato je povzel besedo zunanji minister Saronov, ki je dolžil Nemčijo, da je povzročila sedanjo vojsko in vabil nevtralne države k vojski. Za njim so govorili še razni govorniki v imenu svojih strank. Vsi so izjavljali, da se bori Rusija proti nemškemu militarizmu. Predčasni mir bi bil zločin proti domovini in proti človekoljubju. Rusija je pripravljena na vsako žrtev, dokler se Nemčija popolnoma ne pobije.
Odhod princa Hohenlohe. »Edinost« poroča: Snoči je dosedanji tržaški name-
^ ‘	^	~	* J ---------
stnik, princ Hohenlohe - Schillingsfurst, s svojo rodbino zapustil 'Trst. Odpeljal se j:
O v v/jv/ i uuumu	' —i'   —
z brzovlakom južne železnice ob 8.45 zvečer. Pred kolodvorom in v kolodvorskih prostorih se je zbrala poleg uradni-štva vseh strok tudi velika množica občinstva, da se poslovi od moža, ki je v težkih, da ne rečemo, burnih časih, previdno in pametno upravljal krmilo tržaške lokalne vlade. Slovo je bilo tako, kakor se poslavlja poštenjak, ki se zaveda, da je vselej po svojih najboljših močeh vršil svojo dolžnost.
Prihod novega namestnika v Trst.
Atnerlkanski topovi za Francijo.
Francoska vlada je naročila v Ameriki 56 topov kalibra 34.5c m za svoje trdnjave.
Novoimenovani tržaški namestnik, baron Fries-Skene, je dospevši v Trst sprejel namestništveno uradništvo, ki se mu je predstavilo pod vodstvom podpredsednika grofa Attemsa.
V pozdravnem nagovoru je grof Attems naglašal, da se je uradniški zbor vedno kazal vnetega v izpolnjevanju svojih dolžnosti in svojega poklica, ki je v tej deželi zaradi posebnosti razmer in zaradi več deželnih jezikov zelo težaven. Prosi Njegovo ekscelenco, naj sprejme zagotovilo, da bo uradništvo tudi nadalje zastavljalo vse svoje moči v prid Najvišje službe iu da bodo stali ob njegovi strani kot sodelavci, ki jih navdaja najboljša volja.
V svojem nagovoru je namestnik poudarjal. da sedanji skrajno resni čas zahteva od vsega uradništva posebne požrtvovalnosti. Pred očmi naj ima zgled junaške armade. Posebno na polju politične uprave, je rekel namestnik, se kaže visoka napetost javnega življenja najmočneje. Vsakemu uradniku naj bo geslo kar naj-možnejša hitrost poslovanja, s čimer so koristi prebivalstva v najožji zvezi. Politi ni uradnik ima danes mnogo bolj kot kedaj dolžnost, da stoji vedno ob strani prebivalstvu ter ima odprte oči za njegove potrebe, kar je najlepša stran njegovega poklica.
Končno je povdarjal namestnik še
gospodarske naloge, ki nastajajo v trgovini in prometu pod uplivom vojne. I o
uspešnem zaključku vojne pa se mora pričeti še mnogo važnejše delovanje po katerem naj se upostavi zopet redno gospodarsko življenje.
Gorjanski župan umorjen, lhedsi-nočnem ob eni popolnoči so iz Gorjanskega s kolesljem pripeljali v 'Trst v mestno bolnišnico ondotnega župana, g. Josipa Kosmino. G. Kostnimi, ki mu je bilo 46 let, je imel na trebuhu veliko rano, iz katere so mu silile čreva. Ker je v Gorjanskem
j neka družba vinjenih ljudi preveč razgrajala, jih je gospod Kosmina kot župan po-1 svaril, naj se vendar z ozirom na sedanje [ resne čase vedejo dotojneje, vsled česar je : prišlo do prerekanja, ki se je kmalu spremenilo v resen prepir, tekom katerega je i eden razgrajačev potegnil iz žepa nož ž njim zabodel g. Kosmino. V mestni bolnišnici so nameravali zdravniki g. Kosmino operirati, a je revež že okoli petih zjutraj j umrl.______________
Novice.
P. n. naročnike opozarjamo, da poravnajo čim preje svojo dolžnost do lista.
■ Položnice imajo že dolgo vsi v rokah, vsi tudi vedo kako jih porabiti; kedor ni še naročnine K 4 poravnal, naj to stori. Enako z enakim. List si resno in mnogo pri-I zadeva, da ustreže v teh težavnih časih : naročnikom kolikor mogoče popolno. To stane veliko truda in veliko denarja. Naj se tega posebno oni naročniki zavedajo, j ki morda mislijo: »Naj čakajo! Ce pa ne ; marajo čakati, naj pa ustavijo.« Tako mi-: siljenje je nepošteno. Toda v zavesti, da tako nihče ne misli, pozivamo vse, ki za tekoče leto naročnine niso še poslali, da [ to takoj napravijo. Le na tak način list podpirajo. Sicer jim bode list v najkrajšem času ustavljen.
Ime najmlajšega nadvojvode. Pred nekaj dnevi je bil krščen sin presto^-lonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa in nadvojvodinje Cite ter je dobil pri krstu ime: Robert, Karel, Ludovik, Maks, Mihael, Marija, Anton Franc Ferdinad, Josip. Oton. Hubert, Jurij, Pij, Ivan in Marko d’Aviano.
Bolezen višjega državnega pravdni-ka v Gorici, g. Andreja Jeglič, o katerem smo zadnjič poročali, da je nevarno obolel na pljučnici, se je obrnila na bolje.
Povod bolezni bilo je neumorno delovanje v teh kritičnih časih, ko je bilo državno pravdništvo upreženo noč in dan.
Težko je obclei pč. g. p. Bazilij Dolinar, frančiškan na Kostanjevici. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov.
Osemdesetletnico svojega rojstva je praznoval v nedeljo Njegova ekscelenca general infanterije baron Teuffenbach, ki biva v Gorici v pokoju.
Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Sal-vator je podelil našemu rojaku v Mirnu, gospodu Antonu Marušiču c. kr. poštnemu uradniku v	Gorici, v	imenu Njegovega Veličanstva	bronasto	kolajno za za-
sluge za Rdeči križ. Čestitamo!
Hrabrostno svetinjo je dobil rojak Franc Kos, doma iz Kobdilja na Krasu. Služil je kot ordonančni podčastnik pri 20. lovskem bataljonu. Za zasluge, ki si jih je pridobil v tej	službi in	zlasti za hra-
i	brost, katero je	izkazal v	hudem dežju
krogel v bitki pri Grodeku, je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda.
Poroka. V soboto, dne 13. t. m. se je Poročil v Batujah Feliks Troha iz Velikih Žabelj, navdušen »Orel«, z Milko Plahuta iz Batuj, bivšo predsednico dekliškega odseka in vneto igralko izobraž. društva za Batuje-Selo. Voščimo obilo blagoslova i	božjega!
V	Gorici se je poročil g. Miroslav Šubic, poštni ofieijant z gospico Angelo ! Klinec. Čestitamo!
Smrtna kosa. Na Vrhovljah-Repenta-bor je umrla dne 8. t. m. Ana Kolumbin, daleč naokoli znana vsled svoje darežlji-vosti. Dosegla je starost 79 let. Naj počiva v miru!
Pogrešan vojak. Podpisana vljudno i prosi vsakega, kdor bi kaj vedel o njenem soprogu gosi). Sebastjanu Besednjak iz Orehovelj, pešec pri 97. pešp. 12 stotnija. Feklpost št. 73, ki ji od dne 24. avgusta 1. 1914 nič več ni pisal, naj takoj sporoči to | njej sami na ta le naslov: Gosp. Avguština Besednjak roj. Gorjan, Orehovljc, pošta Bilje.
Iz ruskega ujetništva. Gospod Rado ; Lenard, sodrug tvrdke Pinter in Lenard v Gorici, se je oglasil iz ruskega ujetništva.
Iz ruskega ujetništva je pisal tudi g. Tomo Šorli, notar v Podgradu, o katerem se je govorilo, da jc padel na bojišču.
Mrtvi se je oglasil. Franc Pregelj Iz Renč pri Gorici jc odšel s 27. dom. pešpolkom na bojišče. Od njegovih tovarišev je prišla vest, da je obležal mrtev na bojnem polju. Njegovi domači so tej govorici verjeli, zlasti ker ni bilo od Preglja že 4 mesece nobenega glasu. Veliko pa je bilo veselje njegove žene Angele, ki je pretečeni teden dobila od moža lastnoročno pisano pismo, v katerem ji naznanja, da se nahaja že v (ialiciji in sicer nepoškodovan.
Iz. Pržemyg|a. Na zelo tenki dopisnici potom zrakoplovne pošte sta pisala Ludovik Pečenko iz Batuj 35 in Kristijan iz Malih Zabelj 220, dne 20. januarja, ter pozdravljata svoji družini. Sporočata,da se jima godi dobro ter upata, da se ( kmalu vidimo. Naznanjata tudi, da se nahaja med njimi Alojzij Jerkič iz Malih Zabel].
Iz ruskega ujetništva. Andrej Bavčar iz Sela hšt. 66 na Vipavskem piše iz Ro-stov-a na Donu. Predragi! Jaz sem bil ranjen dne 21. novembra v srednji del telesa, pa ozdravel sem še precej dobro. M vala Bogu! Upanje imam, da mi ne bo škodovalo. Zame je tukaj dobro; ne vem pa, kako se imate Vi in vaščani. Sam Bog ve kako vam je, jaz mislim, da mora biti žalostno. Pozdrav vsem Batujcem in Selcem. Z Bogom! Branite! (Op. ur. Se zadnjim najbrž misli, kakor sliši na Ruskem, da smo na Goriškem že napadeni.)
Oglasil se je tudi Peter Pavšič iz Gornjega Cerovega, o katerem so mislili, da je že mrtev. — Služil je pri 27. dom. pešpolku. Odkar je odšel iz Gorice v avgustu, ni ničesar pisal. Sedaj pa piše svoji ženi iz Sibirije.
Ob enem z njim se je oglasilo še več ujetnikov, doma iz Gor. Cerovega.
Zahvala vojakov. Naše uredništvo je prejelo vojnopoštno dopisnico, ki se glasi:
V	tisoč lučicah se svetlika beli sneg in mraz cepi drevje ... Iz srca se zahvaljujejo udano podpisani za predmete zoper mraz darovane nam od plemenitih slovenskih darovalcev in darovalk. Ivan Feigl, četovodja; Janko Ciglot, četnik; Anton Polič, četnik.
Znižanje cen tobaka za ranjence. Ze oktobra meseca je finančno ministerstvo znižalo cene za ranjene in bolne vojake po bolnišnicah, in sicer za gotove vrste svaičic in srnodk ter za fini ogrski tobak. Sedaj je pa finančno ministerstvo v sporazumu z ogrsko vlado razširilo znižanje cen tudi za srednjefini tobak. Za moža se je določil na dan zavitek po 25 g za ceno 20 vinarjev, katerega lahkoi naroči vodstvo bolnice ali pa nabiralnice.
Prošnja za pomoč. Število vojakov in vpoklicancev, ki se obračajo na »Slovensko nabiralnico darov v Gorici« je še ved-dno veliko. Zato se predsedstvo nabiralnice obrača do vseh dobrih ljudi, denarnih zavodov in občinskih zastopov z u-ljudno prošnjo, naj blagovolijo še nadalje prispevati z darovi. Razposlali smo razglase. v katerih prosimo pomoči. Marsikateri se je ozval, kdor pa še ne, naj pomaga po svojih močeh, da dobijo ubožni vsaj najnujnejše potrebščine. Odbor.
Odlikovan stotnik. Naš tolminski rojak, Josip P a v 1 i č e k, c. in kr. stotnik 16. pešpolka, je odlikovan z zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo.
Plemenita požrtvovalnost. V zavodu čč. sester de Notre Dame se je prejšnji četrtek popoldne vprizorila trodejanska drama »Jajrcva hčerka«, katere resna snov je vzeta iz sv. pisma. Igro so izvajale gojenke dekliškega liceja in dekliške trgovske šole. Igrale so zelo lepo. Občudovanje je vzbujala prekrasna oprema tako posameznih ulog kakor vsega prizorišča. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. Proizvajanja se je vdeležil tudi namestništ-veni svetnik c. kr. okr. glavar A. Rebek z gospo soprogo. Počastila je igro s svojo navročnostjo preblagorodna gospa Irma Fonova ter mnogo drugih izbranih gostov. Vse proizvajanje se je vršilo na korist vojnopomožnih namenov — torej za naše ranjene ali v boj odhajajoče vojake. Gojenke so v ta namen pobirale darove med prisotnimi gosti ter zbrale K 130, ki so se potem na pristojna mesta v Gorici odposlale.
Dan potem v petek se je ista igra spet ponovila — toda pred občinstvom, kakor ga glediška dvorana v zavodu čč. sester de Notre Dame še nikdar ni videla. K predstavi so bili povabljeni vsi vojaki iz tukajšnje bolnišnice Rdečega križa, bodisi ranjeni bodisi bolni, ki so že toliko o-krevali, da so mogli priti peš do zavoda. Pri ti priliki sta počastila prireditev tudi vlč. Mons. Castelliz in rez. stotnik Jaeobi. Po predstavi so delile gojenke vojakom
bilo jih je okrog 70 cigarete, pecivo, oranže, razglednice i. dr. Vojaki so bili esi prevzeti veselja, ki so ga imeli ob predstavi in ljubeznivi postrežbi, ki je prihajala tako iz srca. — Če se oziramo tudi na vse drugo delovanje, ki prihaja od tolikih strani iz zavoda do trpečih in potrebnih vojakov, moramo plemenito požrtvovalnost, ki je tam doma, res občudovati.
Vojnopomožni urad. Razun stalnih podpor, katere dobivajo družine vpokli-cancev, je mogoče izposlovati še p o s e b-n e podpore za izredne slučaje, ki so nastali v družinah vpoklicanih vojakov in črnovojnikov. V ta namen se je nabralo precej denarja. Podpore se podeljujejo samo za naj več o potrebo na primer: smrt v družini, bolezen, porodne stroške in druge hude slučaje. Prošnje naj se naslovijo na »vojnopomožni urad na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici«.
Izprememba na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Dosedanji ravnatelj državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik
Galambos, je na lastno prošnjo stopil v pokoj. Ob tej priliki mu je cesar blagovolil milostno podeliti konturni križ Fran Josipovega reda. — Za njegovega naslednika je imenovan dvorni svetnik in pod-ravnatelj dr. Rudolf Schmitz.
Telesna poškodba. V noči od petka na soboto je bil 29 leten Janez Zamar iz Barbane pri Biljani v Kaučičevi gostilni v Krminu nevarno ranjen z bajonetom v trebuh od nekega korporala. Zamarja so prepeljali v bolnišnico v Gorico, kjer so ga takoj operirali.
Visok sneg na severnem Goriškem.
Med Logom in Predelom je namedlo povprečno 3.80 m snega. Plazovi drvijo neprestano čez cesto, od koder odnašajo brzojavne drogove ter trgajo brzojavne in telefonske žice. Plazovi, ki so do 200 m široki in do 20 m visoki, so zaprli vsak promet. Na zimski cesti pod Predelom je na nekem nevarnem kraju lesena galerija, čez katero drčijo plazovi, da ne poškodujejo ceste in brzojavne zveze. Pretečen teden pa je snežen plaz odnesel vse skupaj v Rabeljsko jezero. Prebivalstvo pridno kida sneg, a ker ni upanja, da bi ga v 14 dneh samo prekidalo, pride na pomoč večje število vojaštva. V Logu je sneg podrl 4 poslopja in bati se je še večjih nesreč, kajti toliko snega ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Sneženi plaz pokopal človeka. Iz Cerknega se poroča: Zadnji teden je močno snežilo. V hribih se trgajo plazovi, ki tvorijo veliko nevarnost. En tak plaz je povzročil 7. t. m. veliko nesrečo. Pokopal je namreč pod svojo mrzlo odejo 54-letne-ga Petra Jereba iz Labinj.
Pcdraženjn mesa. Goveje meso se je v Gorici zopet podražilo. Meso 1. vrste stane 2.40 K kg., druge vrste pa 2 K kg.
Vipavska železnica. Iz vseh krajev Vipavske doline se pritožujejo, ker ne vozi več vlak opoldne in enoglasno trdijo, da večernega vlaka se ne morejo posluževati, ker je prekasen. Treba bi bilo, da se zganejo občine in pošljejo skupno prošnje na direkcijo drž. železnic v Trstu, da se uvede zopet opoldanski vlak in lahko opusti večerni. Naj torej vse občine iz Vip. doline tudi iz Kranjskega takoj pošljejo kratke prošnje n. pr. županstvu v Črničah, ki jih potem odpošlje v Trst.
Nova maksimalna tarifa za Gorico: Moka iz žita po 82 v kg, moka za kuho 72 v za kg, za kruh 60 vin., 56 vinarjev, koruzna moka 36 vinarjev kg; kruh po predpisu: 56 v kg, meso zadnji deli 2 K 40 v kg, sprednji deli 2 K za kg, ječmen 68 v za kg, krompir 16 v kg, fižol 80 v in 76 v, sladkor 92 in 96 v, slanina 3 K 20 kg, maslo 2 K 80 v in 3 K 60, ogrska slanina 3 K 40 v kg, olje 1 K 60, mleko 26 v liter, sol 28 v kg. — Ta tarif velja za razprodajo na drobno.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Do-
šli so: Ivan Ricci, 7. pešpolk, Angel Sta-bile, Matija Okovič, 8. pešpolk, Josip Mi-niussi, 5. pešpolk, Štefan Vojda, prostovoljec, Jakob Batič, Josip Mezetič, 27. pešpolk, Karel Štakul, finančni stražnik, S. Bertonja, 98. pešpolk, Albin Furlan, 7. pešpolk.
Izgubljen denar. Neka oseba je izgubila od soškega mesta do vrh Pevme 48 kron. Denar se je nahajal v zavitku, na katerem je bil tudi naslov osebe, ki je denar izgubila.
Vreme. Po dolgih dneh neprestanega dežja, ki je oviral naše vinogradnike pri delu, se je nebo zjasnilo in nastopilo je pravo pomladansko vreme.
Pustni torek v Gorici se ni razlikoval od drugih dni. Ulice so kazale navadno lice. Edino trgovine so bile popoldne zaprte kakor druga leta. Mask ni bilo videti in bi se tudi ne spodobile za sedanji resni čas.
Namesto »Soče je pričela v Gorici izdajati neka posebna družba »Primorca«.
Špiritni kartel je sklenil, da se cena špiritu vseh vrst poviša za 5 K.
Vojska - kot pojav ne-krščanskega mišljenja.
Znani učenjak in sioveči vzgojeslov-ni pisatelj F. W. Forster, vseučiliški pro-sesor v Monakovem na Bavarskem, izraža svojo sodbo glede vojske tako-le:
»Če bi bili mi kristjani, bi vojske ne moglo biti. V ti zadevi tu misli na one, ki vojsko toliko hvalijo, kakor da bi povsem odgovarja duhu krščanske vere — so že marsikateri prav nekrščansko govorci, ki jih imajo drugače za glavne zastopnike krščanstva in nebeška resnica je prav Čudno bila pomešana s časno koristjo in človeškim razdražsnjem. V resnici, Kristus stoji proti vojski in nad vojsko. Kdor to resnico prikriva, ta ubija ono
vsem tako globoko vtisneno kulturno zavest vesti, ki ras neprenehoma poziva, naj preprečimo vojskme strasti, in ki nam nikdar ne daja miru ob vprašanju: Smo h vedno tako aelali, govorili, pisali, da smo drugim naiodom dajali opore in pomoči proti njih siabim strastem?_______
Kristus nam ne prepoveduje b r a m b e v s i 1 i, o tem z nami niti ne razpravlja. Toda z ravno prej omenjenim vprašanjem vesti nam odkriva vse svoje stališče na-pram vojski, tudi taki, ki nam je vsiljena. Prav natanko vemo mi vsi: če bi bili kristjani, bi vojske ne moglo biti; in radi tega bi se vendar ne morali odpovedati svoji zemlji. Saj čitamo: »Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli.« Imamo gotovo nepremagliv način, kjer bi se združila resna samobrana z vitežko pomočjo do nasprotnika. Toda ta način v mednarodnih vprašanjih ni bil še niti resno uvaževan. Radi tega je vsaka vojska odpad od Kristusa, četudi ne moremo natanko povedati, kje, kako in kedaj so posamezniki kot sokrivci pri tem vdeleženi.«
I	udi sv. Oče Benedikt XV. je rekel že v svoji okrožnici z dne 1. novembra: »Resnično, saj so tudi druga pota in sredstva ,da se zopet uveljavijo pravice, ki so bile na katerikoli način kršene«! —
Bomba na maskem plesu v Sofiji. —'
V	Sofiji se je zgodil strašen zločin. V soboto se je priredil maskni ples, ki se ga je udeležila najboljša družba v Sofiji, med njimi tudi veliko članov diplomatičnega zbora; do 1500 gostov. Okoli 1. ure zjutraj je nastal strašen pok. Družba prestrašeno kriči; v omedlevico pade veliko žensk, ki krčevito plakajo. Napadalec je na izhodnih vratih izrezal luknjo, skozi katero je vrgel ročno bombo v dvorano. Tam, kjer je razpočila bomba, je sedela med drugim Radoslavova soproga, nadalje hči in zet vojnega ministra Fičeva. Gardni nadporočnik Boljatieva, sin prejšnjega vojnega ministra, je bil ranjen. Politega s krvjo so nesli iz veselične dvorane. Umrl je čez nekaj minut. Več ali manj nevarno ranjenih je bilo približno 10 o-seb, med njimi Radoslavova sorodnica gospa Pronadaljev, nadalje hči in zet Fičeva in poslanec Brakalov. Vojni prokurator in načelnik tajne policije je takoj sestavil zapisnik o dejanskem položaju. Minister-ski predsednik Radoslavov se obvešča o vseh podrobnostih preiskave. Prijeli so veliko oseb, osobito takih, ki občujejo s srbskim poslaništvom. Sumijo namreč, da je bil napadalec Srb. Mogoče ne gre za političen, marveč za anarhističen napad. Vojno stanje, ki so je dozdaj jako milo izvajali, so zdaj poojstrili.
Pozneje se poroča, da je hčerka vojnega ministra Fičeva ranam podlegla. Pogreb obeh žrtev se je vršil 16. t. m. Pogreba sta se udeležila tudi kralj in kraljica in mnogoštevilna množica.
Is naše organizacije. Bratskim društvom!
Širši odbor »Slov. kršč. soc. Zveze« v Gorici je sklenil v svoji seji dne 11. febr. t. 1. priobčiti bratskim društvom naslednja naznanila oziroma podati jim v blagohotno ravnanje ta-le navodila:
1.) V Gorici se otvori vrsta predavanj g. primarija dr. Ant. B r e c e 1 j - a o sredstvih, kako se ubraniti kužnim boleznim, ki prete naši domovini.
2.) Navodila iz teh predavanj se razmnože in dopošljejo vsem učlanjenim društvom, da jih potoni društvenih večerov ali javnih predavanj na poljuden način razširijo med ljudstvom ter vrše tako velenarodno delo.
3.) Naroča se vsem bratskim društvom naj pridno zbirajo bolj zanimive o-osebne in stvarne podatke iz sedanje dobe ter jih zabeležujejo v svojih krajevnih kronikah, kar utegne sčasoma postati velikega pomena.
4.) Omenjeni odbor smatra sedanji čas umesten, da se s prepričevalnim vplivanjem izrujejo iz našega ljudstva vse pivske razvade in zloraba alkohola, kakor tudi vse kvarljive plesne in druge razvade.
5.) Vpliva naj se potom društev, da se v teh resnih časih ljudstvo navaja na varčnost v živilih in v denarju. Opusti naj se vsaka potratnost in nabavljanje nepotrebnih rečij. Denar iz državnih podpor naj se, kolikor se ga za preživljanje družin ne rabi, vestno hrani in obrestonosno nalaga. Predavanja o tem predmetu bodo le blagodejno vplivala na ljudstvo.
6.) Svari naj se ljudstvo pred skrivnimi protiverskimi in proticerkveniml hujskači, ki se ne plašijo tudi v teh težkih dnevih jemati brezvestno ljudstvu tako zelo potrebno versko tolažbo in zaupanje do cerkve.
7. Opozarja se pa po drugi strani na vesel pojav, da se nam je v tej dobi marši-
kateri verski nasprotnik pridružil. Pri takih, ki so se svoji zmoti odpovedali, naj
se ne gleda na preteklost, temveč naj se jih skuša pridobiti, da tudi oni stalno posvete svoje moči dobri stvari. Z prizanesljivostjo in ljubeznijo naj se sedaj i v bodoče odpirajo vrata naših društev vsem dobromislečim!
8.) Širši odbor S. K. S. Zveze izraža tem potom slovenski nabiralnici darov za vojake (ženski odsek naše »Zveze«) in vsem onim, ki so po deželi zbirali in organizirali nabiranje za vojake, vse priznanje in zahvalo za požrtvovalno^ delovanje in skrb, s katero se trudi, da nabrane darove dobe res le slov. potrebni vojaki. Ob tej priliki se slovensko občinstvo zopet opozarja na to slov. nabiralnico s prošnjo, naj se darovi iz slov. strani pošiljajo le-ti nabiralnici. (Gosposka ulica št.
6.	II. dv.)
V	Gorici, dne 11. febr. 1915.
Za širši odbor S. K. S. Z.
Dr. Josip Ličan, t. č. predsednik.
Po sveto.
Bolezen dunajskega kardinala-nad-škofa. Kardinal knezonadškof dr. Piffl se je prehladil in so mu oslabeli začasno živci na desnem licu tako, da se ne morejo premikati obrvi desnega očesa. Govorica, da je zadel cerkvenega kneza mrtvo-ud, se ne potrjuje. Zdravstveno stanje o-bolelega cerkvenega kneza je sicer ugodno, a svojega doma na zdravnikov nasvet ne sme zapustiti.
Pozneje smo izvedeli, da se je zdravstveno stanje cerkvenega kneza zboljšalo.
Velike povodnji v Italiji. — Del Rima pod vodo.
Radi trajnega deževja je v Italiji mnogo rek silno narastlo, med njimi tudi Tibera, ki je v Umbriji prestopila bregove in poplavila dokaj dežele. Tudi pri Rimu je zelo narastla. Več krajev pod in nad Rimom je poplavljenih, tudi v Rimu samem je več kleti pod vodo, poplavljenih je tudi nekaj nižje ležečih cest blizu reke. Živež dovažajo z ladjami prebivalstvu, ki je zaprto vsled povodnji v svojih hišah.
Zadnje čase se je zopet čutilo močne potresne sunke, vsled katerih je bil en človek ubit, več pa ranjenih.
Število ponesrečencev v Italiji.
Pri zadnjem potresu je bil v Italiji 38 tisoč mrtvih in 5700 ranjenih. Gmotna škoda pa znaša 1250 milijonov lir!
Vojni kruh v Italiji. Italijanski minl-sterski svet je odredil, da se mora peči po vsej Italiji vojni kruh, ter mu določil enotno ceno. Dovoljeno je še nadalje pripravljati boljše pecivo. Vojnemu ministru se je nakazalo 170 milijonov lir za izdatke, ki jih je povzročil mednarodni položaj.
Razdeljevanje kruha v Berolinu. V Berolinu je prodajanje kruha po pekarnah prepovedano. Mestna uprava je sklenila izdajati krušne nakaznice. Vsaka oseba dobi en teden veljavno nakaznico za skupni prejem dveh kilogramov kruha na teden. Tudi v gostilnah je prodaja kruha prepovedana. Gost mora prinesti kruh s seboj, če ga hoče jesti. Na ta način je vprašanje kruha v Berolinu rešeno.
Knežoškof Kahn umrl. Bivši krški kne-zoškof dr. Jožef Kahn je po daljšem bolehanju 15. t. m. umrl.
Novi krški škof prispel v Celovec. — Dne 13. t. m. popoldne je prispel v Celovec novi krški knežoškof dr. Adam Hef-ter. Na kolodvoru so ga sprejeli: duhovščina pod vodstvom kapiteljskega vikarja prošta Gvida Bittnerja, deželni predsednik grof Londron-Laterano, deženi glavar baron Eichelburg-Labia, načelniki vojaških in civilnih oblasti ter druge visoke o-sebe.
Novi jezuitski general. Za generala jezuitov je izvoljen Vladimir Ledochovv-ski, rodom Poljak.
Novi koroški deželni predsednik prevzel uradne posle. Deželni predsednik dr. Karol grof Lodron-Laterano je dne 13. februarja prevzel vodstvo deželne vlade. Predstavili so se mu uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva celovškega.
Kako je Joffre na Francoskem poljuden. Generalissim Joffre je postal na Francoskem tako poljuden, da kličejo vse novorojene dečke Joffre, deklice pa Jof-frette.
Nemška sodba o srbski In ru-armadi.
Graški katoliški list »Volksblatt« prinaša zanimive vesti o ruski in srbski armadi Med drugim pravi, tako-le:
»O Srbiji dobiva zadnji čas naša javnost malo poročil in še teh ne sme vspre-jemati, kar kratkomalo za čisto resnico.
V	začetku vojske so poročali iznajdljivi dopisniki vse mogoče in nemogoče stvari o demoraiizaciji, o uporih, o lakoti, kugi, pomanjkanju živil in municije v srbski armadi. Ko je začel boj počivati, so iznajdljivi dopisniki obrnili pozornost občinstva na politično stran. Zasledili so, da narašča v Srbiji nasprotje proti Rusiji in da se pripravlja padec dinastiji in vladi. Vsem enakim vestem pa ni na slepo verjeti. Sklicuje se člankar nadalje na »Poli-tische Korrespondenz« in navaja doslov-no njeno mnenje: »Kljub znakom utrujenosti v srbskem ljudstvu, se ne sme sklepati, da ni pričakovati v slučaju nove av-stro-ogrske ofenzive krepkega odpora od srbske strani.
Srbski armadi nikakor ni upadel pogum. Čete so se odpočile, mnogi lahkora-njeni in oboleli so ozdraveli, materija! za oskrbo se je izpopolnil. Nastop ruskega finančnega ministra Barka v Nišu je duhove dvignil. Bark je govoril o izidu evropejske vojske in zelo vspodbujal Srbe, naj hrabro vstrajajo in jih zagotavljal, da bo Rusija tudi zaiiaprej podpirala Srbijo. Za Srbijo je pripeljala, kakor poroča carigrajski list »Turau«, francoska oklopni-ca v Solun orožje, med tem 4 topove najtežjega kalibra. Poročali smo, da je grška vlada na protest Nemčije in Avstrije prepovedovala v solunski luki razlaganje orožja, namenjenega za Srbijo.
Od druge strani se poroča, da ne vlada pomanjkanje niti v armadi niti med ljudstvom, ker prihaja dovolj dopošiljatev čez Solun. Municije ne primanjkuje, ker se je dobila municija za topništvo iz Francije, odkjer so došli tudi topniški inštruktorji. Z novim rekrutiranjem je število armade naraslto na 220.000. Na zdravstvenem materijalu je pa občutljivo pomanjkanje.«
O ruski armadi izreka sodbo v istem listu avstrijski borilec iz severozahodno gališkega bojišča. Pravi, da so popolnoma neutemeljene razne pravljice o nič-vrednosti ruske armade. Med drugim piše dobesedno: »Da je ruska infanterija boljša, mnogo boljša kot govorica o njej, to ve vsakdo izmed nas, ki je bil ranjen, in to je najbrže že znano doma. Rusi so posebno pripravni pri napravljanju okopov, postavljanju strojnih pušk, katerih imajo nekateri v izobilju. In obilica municije, ki je pravočasno na razpolago! Kar smo po vsakem napadu opazili, je bil krompir, kruh in konzerve, ki so ležale razmetane naokrog. Govori se o slabi preskrbi ruskih čet; o žalostnih postavah napol izstradanih dezerterjev in ujetnikov. Po vsem, kar sem dosedaj videl, moram reči, da je na tem malo resnice. S tako brezmiselnostjo se ne onečašča samo sovražnikove hrabrosti, ampak tudi lastne borilce, lastne čete.
Posebno poglavje tvori artilerija. In ta zna streljati. Njena municija je napolnjena z vsem drugim kakor s peskom. Kdor je stal ponovno kot jaz v artilerijskem boju z Rusi, bo pripovedoval drugačne stvari. Žalibog da je take pravljice težko odpraviti!«
Tako sodi priznani katoliški list o armadah naših sovražnikov. Iz tega vidimo s kakimi četami so se morale boriti naše armade in da je moč in hrabrost naših vojakov proti njim bila naravnost — orjaška. —
Darovi.
Za naše vojake.
Slovenski nabiralnici v Gosposki ulici so poslali:
V denarju:
Bilje nabrali šolski otroci: 1 K 10 h. Posojilnica in hranilnica v Rihemberku 40 K; za prodano srebrnino 12 K; Kmečka hranilnica Otaležu 10 K: v nabiralniku 1 K.
V blagu:
Bilje Zalka 4 čep. 3 p. polrokavic..
Skrilje 3 p. rokavic (denar nabrala učenka Rustja Ivanka).
Gospa svetnikova Rustja: 2 p. nogavic, 2 blazini, 2 blazinici in sladkor. Gospodična Ema Fonova nabrala 12 p. nogavic, 2 p. spodnjih hlač, 4 srajce.
Šolski svet v Sežani, 1200 p. podplatov; Kromberg 3 čepic, 1 zapestnice. Solkan: izdelale učenke 6 p. gamaš, 8 čepic,
11	pol rokavic, 3 p., nogavic. Gospod Koritnik daroval 5 p. hlač. Šolsko vodstvo Lokve 26 duc. podplatov.
Šolsko vodstvo Štanjel 976 kosov.
Šolsko vodstvo Štorje: 89 p. papirnatih copat, 359 p. podplatov.
šolsko vodstvo v Kazljah 500 p. podplatov, 250 p. papirnatih copatk.
Gospa Kopačeva: 3 molitvenike in 3 rožne vence.
N. N. 1 odejo. Gospica Ida Pečenko 16 molitvenikov. Šolsko vodstvo Nabrežina: 350 p. copatk, 1120 p. podplatov.
Za otroški vrtec Slov. Straže v Gorici je daroval g. Anton Koren K 6.44. Srčna hvala! Ne pozabimo na Slov. Stražo tudi v teh resnih časih!
Ljudska hrana v vojnih časih.
Opomin; izdalo c. kr. ministerstvo za notranje stvari v javnuarju 1915. I.
Naši sovražniki nas hočejo izstradati. Iz neštevilnih pojavov sovražnega inozemstva se jasno vidi ta namera. Kar se jim ni posrečilo s pozivom njihovih milijonskih vojsk, hočejo doseči s tem, da nam zabranjujejo dovoz živil in da izpostavljajo naše prebivalstvo nevarnosti lakote.
Toda tudi ta naklep se jim ne posreči, ako si vsak izmed nas vzame za najstrožjo dolžnost in za vodilo za svoje življenje, da bode varčno gospodaril z živili, kolikor jih je.
Vsak posameznik je poklican sodelovati, da se zagotovi ljudska hrana v sedanjem vojnem času, vsak posameznik pa tudi more sodelovati, ako način svojega življenja prilagodi zahtevam skupnega blagra.
Vsakdo naj pomisli, da naj služijo njegovi obroki v to, da se nasiti in hrani, ne pa poželenju po nasladnosti in potrati. Ogibajte se torej nezmernosti v jedi in pijači, odrecite se temu, da bi slavnostne povode praznovali s pojedinami in popivanjem.
Pa tudi v nasprotno napako se ne sme zabresti in nikdo naj se iz bojazni ne odloči nakupiti si nepotrebne zaloge. S tem bi si le zase in za druge podražili cene. Vsi, zlasti pa tisti, ki so si že nabavili take zaloge, naj bodo kar najodločneje posvarjeni in opozorjeni, da se živila, zlasti moka, ako se branijo na nepripravnih krajih, izpridijo in da postanejo neporab-na za uživanje ljudem.
Za vse razmere se ne morejo postaviti enakomerna vodila o ljudski hrani v vojnih časih. Zato se naj nudijo le nekateri nasveti, kojih vpoštevanje je v nujnem interesu vsakega posameznika in skupnosti.
Meso.
Hrana z obilnim mesom se često precenjuje. Potrebno ni jesti meso vsak dan ali večkrat na dan. Ob mhogih obrokih, ziasti pri večerji, se lahko nadomesti meso z drugimi redilnimi in tečnimi jedili (mleko, sir, mlečne in močnate jedi.)
Klanje mladih živinčet ni gospodarsko. Teletina je tudi manj redilna. Narod sam dobro ve, da teletina ni krepka hrana. —
Za govedino in svinjino je ovčje in koštrunovo meso popolno nadomestilo, pravtako divjačina in ribe.
Ostanki in odpadki mesa se dado v gospodinjstvu porabljati za pripravljanje raznih jedi (juh, omak, mesnatih močnatih jedi itd.).
Mleko, sir.
Mleko in sir sta najvažnejša in razmeroma najcenejša hrana z beljakovino in ob bistveno manjšem potroška nudita lahko dobro nadomestilo za meso in jajca.
Mleko in sir, zlasti cenejše mleko brez smetane (posneto mleko), nadalje zmetki in kislo mleko, sirotka, sir brez smetane iti skuta naj bi se v večji meri porabljali zase in za pripravljanje jedi.
Mast.
Poraba masti sc more omejiti mnogokrat brez škode .V gospodinjstvu, zlasti pri kuhanju jedi, je treba varčnosti s tem
J
razmeroma dragim živilom, ki se da lah ko nadomestiti .kakor redilna snov. Najboljše nadomestilo za mast je cuker; namesto da se namaže kruh z mastjo (kruh z maslom), se lahko često pridene sadje, čežana, marmelada, med i. dr.
Moka, kruh.
Z oblastveni predpisi se je že naložila dolžnost, da se mora pri pripravljanju ki uha, da se varujejo zaloge krušnega žita (pšenica in rž), mešati moka z drugimi vrstami (n. pr. z ječmenovo moko. koruzno moko, krompirjevimi izdelki)
Nikdo naj se ne spotika, ako se nekoliko izpremeni okus.
Tudi v gospodinjstvu naj se ne porablja nemešana pšenična in ržena moka.
Predsodek zoper temne vrste moke je neosnovan, zakaj te vrste so tečne in okusne.
Prav posebno naj se varčno gospodari s kruhom; kruha naj se ne odreže več, nego se ga poje. Tudi ostanki kruha in žemelj se lahko porabljajo za pripravljanje redilnih in tečnih jedi (krušne juhe, cmoki, praženi žganci iz žemelj, močnik iz žemelj itd.). Opušča naj se zaradi slastnosti uživati samo svež kruh; star kruh rii nič manj redilen.
Ječmen in oves, kaša in rženo pšeno so pripravni za razne močnate in mlečne jedi in torej lahko nudijo nadomestilo za običajna živila. Isto velja zlasti tudi o koruznem zdrobu, ki je za pripravljanje polente bolj pripraven nego koruzna moka.
Iz ječmena narejena kaša (ječmen-ček), ovseno pšeno, ovseni kosmi, kaše, močnate in mlečne juhe vseh vrst lahko podajajo redilne jedi.
Sočivje.
Tudi sočivje (fižol, leča, grah) zasluži zaradi svoje porabnosti za tečna in redilna jedila posebnega ozira.
Krompir.
Z redilno vrednostjo in mnogovrstno porabnostjo nudi krompir pripravno in ceno nadomestilo za razna živila.
Da se varčno gospodari s krompirjem, naj se kuha'v olupih in naj se šele potem olupi; sicer se izgubi mnogo redilnih snovi. —
Prikuhe.
Prikuhe so posebnoi važne zaradi svoje lastnosti, da prinašajo v hrano izpre-membo in slastnost, da lahko nasitijo in prihranijo druga živila.
Kdor razpolaga z nezazidanim zemljiščem ali na primer vrtom-cvetnjakcm, naj nasadi zgodnji krompir, zelenjavo, sa-lato i. dr. Za svoje gospodinjstvo in često tudi za druge lahko dobiva dragocene prispevke za obroke.
(Konec prih.)
IfJ	motno, zavreto, se popravi kako
VIllO tudi odvzame duh po plesni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Novega Časa".
v********
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev. n — Gorici
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.
Moinrarasn n lomtemiiffi atelje
Dr I. Eržen
GORICA
J »s. Verdi tek&Iišče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
oni mirai v svojem ateljeju
• ® 9 ure dop. do 5. ure pop.
Ljubljanska kreditna banka podružnica V Gorici.
Centrala Ljubljana, p družnice : Celje, Celovec, Sauajtvo, Spbt, Trst.
Delniška glavnica K 8,100.000 Rezervni zakladi „ 1,000 000
Vloge na knjižice po 41|2°|0 v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vriovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiijev.
Eskont menic Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna piuma.