iNOViCE TEKOM BNESA TEDNA IZPLAČANI DVE ZAVAROVALNINI »SLOV. 60- SPODAHJA PO 1000 DiN. Mnogi so mislili, da je bila le reklama, ko smo izdali oklic, da bo vsn&a sfaEovaulska hiša, v featari stannjs jrao?sno celoletni naročnik Slov. Gospodar, Ce je bila naročnina plačana do 1. anrila 1930 zavarovana proti požaru za Din 1000.—. Mnogi so bili tudi brezbrižni in niso plačali pravočasno celoletne naročnine. Medtem jib. je nesreča zadela in ostali so brez podpore. Veliko pa je bilo previdnih. Vedo: nesreča nikdar ne poČiva, Nič vcS ne stane »Slovens-ki Gospodar« kako-r preje, nnibolje ie vnlačati celoletno naro5nlnc. In plaCali so. F,no podporo v znesku Din 1000.— je dobil Franc Kopše, delavec v Ormožu. Pretekli teden je »Sloveuski Gospodar« irnlačal dve novi potipori in sicer Franc Dobrnik, posestnik, Sladka gora, Šmarie pri JelSah tcr Jože Pihler, pos. Čermljenšak, p. Sv. Lenart v Slov. goricah. Imena teh objavirno zato, da se lahko vsakdo', ki ne veruje, da se jim je zavprovalmna res izplačala, pri njih prepriča. Isto lahko storijo tudi oni, ki so nam prija.vili, da jim je pogorelo gospodarsko posiopje, da bodo videli, da je pri »Slovenskem Gospodarju« zavarovana samo stasova&jska iiiša, v katero prih^ja »Slovenski Gospodar« na celolefno naročnino, vplačano pred 1. aprilom 1930. Bnhovniške izpremembe. Za kaplana v St. Vid na Planini pride Blaž Dvoršak; Franc Babšek pride v Št. Ilj pod Turjakom; Štefan Horvat iz Beltincev v fcmartno pri Slovenjgradcu; Matija Zadravec ostane kaplan ekspozit v Hotizi pri Dolnji Lendavi. Razpisana je žnpnija Sv. Danijel prl Prevaijah. Sv. maša v grajski kapeli v Mariborn. Sveta maša bo samo vsako nedeljo v mesecu maju in juniju ob pol sedmiii zjntraj in ne kakor se je prvotno sporočilo. »Kisstski llst« je v svotji številki z dne 23. aprila objavil na prvem mestu z večjim in razprtim tiskom izjavo o duhovni zedimbi z »Domovino«. Telo mu bo ostalo samostojno, duša pa mu bo z »Bomovino« skupna. Duha mu bo narekoval kumek predragi »Jutro«, ki je s tom postal glavni duševni vodja »kmetskega pokreta«. Kaj pa, če tukaj ne gre toliko za »kmetski«, marveč za »naprednjaški« pokret?! Saj je »Jutro« dobesedno isto izjavo prineslo štiri dni prej. Kumek »Jutro« je kajpada naprednjak s celo svojo papirnato dušo. Zato ss bo njegovo novo kumče »Kmetski llst« gotovo potrudilo, da v svobodomiselstvu in naprednjaštvu vsaj do* seže starejše »Jutrovo« kumče »Domovino«. V tem duhu bosta torej »Kmetski list« in »Domovina« širila v Sloveniji »kmetski pokret«. Kdo bo plačal račun za tako kmetsko gibanje? Slovenski kmet ja toliko zaveden in izobražen, da zna dobro razlikovati pravo kmstsko gibanje od liberalnega gibanja. »Belavska Pcliiika«, socialistični list, ki izhaja v Mariboru, še vedno ne more pomiriti svojih živcev radi tega, ker se je papež Pij XI. zavzel za preganjan« kristjane v Rusiji tcr je ves kulturni svet pozval na obrambo krščansldh ia kulturnih interesov. V svoji številki od eobote, 26. aprila se zopet vrača k tcmu p*edmetu. V svojem članku, ki je jako zmedene vsebine ter v odločnem nasprotju z zakoni logike, se »Delavska Pulitika« tako daleč spozabi, da trdi: »Dvomljivo je, ali so boljševiki bližji K/istusovemu nauku ali cerkev.« Ali ni to trditev, ki popolnoma diši po boljČevizmu? Boljševiki surovo preganjajo in najpodlejše zasmehujejo KristusaZveličarja. Za »Delavsko Politiko« pa je dvomljivo — pravzaprav nedvomljivo — kdo je Kristusu bližnji, boljševik ali pa cerkev. Spričo take obrambe Kristusa in cerkev preganjajocega boljševizma se človek spomni na pregovor: Gliha vkup štriha. Ervav zlečlm v gozdu pri Scštanju. Na veliki petek so našli v gaberškem gozdu pri Šoštanju umorjeno tovarniško delavko Marijo Cavnikovo. Komisija je dognala, da je bila ženska umorjena z nekim ostrim in zelo tankem vedmetom v srce. Za zločincem ni tisdi. T^eznanepa ntcpljenca so potegnlli iz Drave v Vičavi, občina Krčevina pri Pf.uju. Utopljenec ni imel nobenih paj "vjev pri sebi. Obstoja domneva, da i¦. :s za moškega, ki je skočil 7. aprila v Rušah pred Mariborom v Dravo v samomorilnem namcnu in je pustil na Lregu le suknjo ter klobuk. Komisija je dognala, da je bilo truplo v vodi 10 do 14 dni. Utopljenec je star kacih 60 let. Poročil se ja dne 21. aprila 1930 v Velenju landarmerijski podnarednik gospod Krušec 6. Ivan, točasno dodeljen na žandarmerijsko stairico Š4. Ilj v Slov. goricah z gospodično E!o Živnovo, hčerko žandarmei-ijskega narednika v pokoju iz Velenja. Ob tej priliki je fr.st nam vsem služečim orožnikom na severni meji iskreno čestitati. — Gospod Krušec je kljub svojemu grenkemu življenju vsled bolezni po večletni zaroki ostal zvest le eni, katero rau želimo sre&no bodočnost! Tovariši od severne mt-ie. Požar v Prekmurju. Dne 23. aprila teg-a leta v noCi je izbruhnil požar v prekmurski vasi Filovci. Pogoreli sta hiši vdove Ane Bernedove in posestnika Štefana Horvata. Le požrtvovalnemu .gašenju gre zahvala, da ni bilo upepeljenih več poslopij. Vse domneva, da je bil ogenj podtaknjen od maščevalne roke. Sjurovine na delu. Lctošnjo Veliko ncč po Sloveniji ni bilo posebnih izgredov ter običaijnih poškodb pri streljanju. Le v Gerlincih v Prekmurju so fantje na velikonočni pondeljek navaIHi na vinotoč. Razbili so mize, kozarce in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Dva finančna stražnika, ki sta hotela pomiriti razgrajaCe, sta dobila zabodljaje z noži, da sta morala v bolnico v Mursko Soboto. , Lelalska nesreča. Iz Loke pri Zidanem mostu javlja^o: Dne 24. aprila krog 9. ure predpoldne je letelo lelalo pad Loko vojaškega oddelka v Zagrcbu. Ncmadoma se je pojavila v motorju napaka in aeroplan je nioral pristati. Kljub temu, da letalo ni bilo visoko v zraku, se je pri pristanku čisto razbilo. Pilot narednik Breznik je bil opasno ranjen, mehanik je ostal nepoškodovan. Ranjeni Breznik je dotna pri Loki in so mu nudili prvo pomoč domačini ter <dravnik iz Radeč. Najnovejše francosko letalo. Kar se tiče gradbe letal nočejo zaostati Francozi za drugimi tozadevnimi velesilami. Zadnje dni so preizkušali na letališču mesta Bordeaux novo letalo marke Dyle in Bacalan. Poizkušne vožnje so se obnesle dobro. Aeroplan se je dvignil od zemlje v 12 sekundah in je dosegel v šestih minutah višino 1000 metrov. Letalo je enokrilnik iz kovine za 28 potnikov in pet mož posadke. — Tehta 13 ton. Poleg prostora za prtljago ter hodnikov ima na sredini okrogel prostor za zabave med vožnjo. Največja hitrost znaša 190 km in motorji proizvajajo 1800 konjskih sil. Svetovna diužba tihctapcev z opojnimi strmpi. Začetkom leta 1929 so zadržali v francoski luki celo pošiljatev pariško afganiškega poslaništva. Kovčeki so hranili zelo velike količine: kokaina, herojina in morfija. Cela tihotapska zadeva je vzbudila veliko ter spločno pozornost, a se je razblinila v nič, ker zastopnika poslaništva niso smeli zapreti. Spremljevalec zgoraj omenjene pošiljke prepovedanih opojnih strupov neki Josip Raškin je bii tudi izpuščen po kratki preis-kavi iz zapora. Ta-le zadeva in aretacije vcCjega števila tihotapcev z opojnimi strupi po raznih evropskih velemestih sta napotila policijo do prepričanja, da obstoja svetovna družba tihotapstva z opojnimi strum. Sedež izdelovanja je v Alzaciji na Francoskem in od tamka|; roma prepovedano blago po celi Evropi, Egiptu, Japonskem in po Ameriki. Te dni je izvršila dunajska policija celo vrsto aretacij. Na ta način se ji je posrečilo, da je prišla do zveze med posameznimi člani svetovne tihotapske družbe. Med na Dunaju aretiranimi je zopet že omenjeni fabrikant Raškin, ki je gotovo vodja družbe. Dunaj je glavno tržišče strupene robe. — Od tukaj jo razpečavajo preko Trsta na vzhod. Raškin, ki je stanoval stalno v Kalksburgu pri Dunaju, je bil vedno na potu med Parizom, Londonom in Kairom. Ustanavljal je povsod podružnice. Opojne strupe so izdelovali v kemični tovarni v Alzaciji in odtod so zalagali ceii svet. Značilno je, da so pošiljali robo za Amerlko preko Japonske. Na japonskem otoku Kobe je važno tozadevno skladišče. Zalogo vodi japonski veletrgovec, ki ]e obenem tudi lastnik več zabavališč po Japonskem. Ta japonski kralj tihota,pcev je obiskal Dnnai leta 1928 in je tamkaj organiziral tihotapstvo. Koncem leta 1928 je prejela dunajska policija od japonske sporočilo, da je zgorajni Japonec z Raškinom naivažnejša osebnost pri tihotapljenju opo.jnih strupov. Cela tihotapska zadeva še ni popolnoma pojasnjena, ker je razpredena zelo pretkano po celera svetu. Na kaj vse pritlejo tihotapci. — Ob glavni cesti med severoameriškima inestoma Los Angeles in Hollywood jo bilo postavljeno mogočno dvigalo, ki je bilo v polnem prometu noč in dan. Na stotinc delavcev je bilo tamkaj zaposlenih. Po ondof.ni okolici je bilo znano, da zida tamkaj nekdo. ki je postal kot filmski igralec bogataS, razkošno ter veliko vilo. Govorice niso bile ni5 kaj čudnega, le stavbeno delo ni napredovalo prav nič. Dvigalo le je le vedno dvigalo ter spuščalo na zemljo velike količine zemlje. Sčasom mimoidoči sploh niso znali, čemu vse to deto. Necega dne si je ogledal precej natančno tako od daleč dvigalno podjetje detektih ameriške finančne straže. Za detektivom je prišla cela četa policajev ter preiskala natančno dvigalo, ki ni bilo nič drugega nego tovarna za žganje. Vsaki dan so proizvajali s tem slepilom v Ameriki prepovedanega alkohola 1000 steklenic. Papeževa država je dobila talsfonsko csntialo. Papeževa država je dobila svojo lastno telefonsko centralo, s katero je zvezana s svetom^ Pred nekaj dnevi pa je zvabil nekdo, ki se je izdal za znanega dostojanstvenika, papeža na telefon. To priliko je izrabil lopov, da je svetega očela czmerjal. Za velikonočne praznike je želel govoritl s papežen znameniti angleški Casnikar iz Londona, da bi objavil telcfonski razgovor z vladarjem svete Cerkve v časopisju. Radi zgorainega slučaja so mu. sporočili iz Vatikana, da odklanja pa pež telefonski razgovor. Primo de Rivera in število 13. Ljudi,s ki so prepričani, da število 13 prinaša nesrečo — in teh ni malo — bo sreča in konec španskega diktatorja Prirao de Rivere v tem praznoverju potrdila. Zakaj število 13 se pojavlja v vseh mogočih oblikah in odnošajih s karijero španskega diktatorja. Najprej dolgost njegove diktature. Računano v mcsecih jih je 76: 7 + 6 = 13. Njegov padcc je bil leta 1930: 1 + 9 + 3 = 13. Ce še vpoštevamo, da se stoji im« Primo de Rivera iz 13 črk in da je prevzel diktaturo 13. septembra, bodo ljudje, ki jim število 13 ne ugaja, gotovo prišli na svoj račun. Tri jabcika. V zgodovini človeštva so znane tri jabolke. Najbolj usodepolno jabolko je bilo Evino v raju. Druzega omeniajo pravljice o starojrških bogovih. Parisa iz maloazijskega mesta Troje so srečale tri boginje in ga prosile, naj jim podari jabolko. Dar je izročil najlepši Afroditi, ki mu je za to obljubila najlepšo ženo Heleno. Paris je ugrabil lepo Heleno in je prišlo radi tega do desetletne oblege mesta Troje. Znano je jabolko slovitega angleškega fizika Newtona. Leta 1626 je razsajala v Londonu kuga. Da bi ubežal bolezni, se je zatekel Newton na svoje podeželsko posestvo v Woo!stors\i. Ko se je sprehajal nekoč po vrtu, mu je padlo jabolko z drevesa ravno na nos. Udarec jabolčnega sadu je bil povod, da je prišel učenjak na nauk o privlačnosti zemlje, ki je še danes priznan. Najstarejše plsano sporočilo. Doslej najstarejše pisano sporofilo so Izkopali v Kaldeji v Mezopotamiji in je iz dol o ;000 let pred Kristusom. Je lončena tablica, ki je popisana s klinastimi picmenkami. Starino-lovci trdijo, da je najdba iz prve babilonske vladavine in vsobuje kupno ter najemninsko pogodbo za neko polje. V Rusiji bccta prihodnje leto fiva iclcdar^a. Po vcstrh iz Moskve bo pu- stila sovjetska zaloga knjig izdati za leto 1931 6,800.000 koledarjev dveh vrst. Starega koledarja s sedmimi dnevi v tednu bodo tiskali dva in pol milijona izvodov, novih 8 petimi dnevi v tednu od zgoraj imenovane številke preostalo. Lobanja Buddhe. Pred nedavnim časom so popravljali tempelj v okolici Pešvara v severni Indiji in zadell ob tej prilikl na nekaj za budistične Indijce najbolj znamenitega. Odkrili so pri prezidavanju svetišča grobnico, ki je dobro ohranjena. Njene stene so opremljene s podobami iz življenja ustanovitelja indijske vere takozvanega Buddhe. Na sredinl grobnice je počivala na podstavku iz dragocenega Kamna žara iz brona z zelo starodavnim napisom. Po dolgem raziskovanju so razbrali duhovniki, da hrani žara na celem svetu najbolj dragocen pepel. Žaro so odprli. V njej so bile tri posode iz gorskega kristala, ki so hranlle ostanke kosti. Poleg teh so ležali zlati listi, s pisanim obvestllom, da so ti koSčeki kosti iz lobanje Buddhe. Zadevo z znamenito najdbo so raziskali evropejski in indijski starinoslovci ter dognali, da so koščeni kosci res od človeške glave, vendar ni dokaza, da bi bili res od Buddhe. Indijsko svečeništvo je že nabralo milijone, s katerimi bodo postavili enega najbolj dragocenih Buddhovih templjov, ki bo hranil Indijcem najdragocenejše ostanke. 103 letni odlikcvanec. Francoski državni predsednik je odlikoval s križem Častne legije za dolgo, vzorno živlienje in ganljivo zvestobo domovini Alzačana Jožefa Zaleskega, poljskega delavca. Novi vitez je najstarejši med svojimi kolegi. Kot 10 leten pastirček si je pričel služiti kruh, poterr je postal hlapec, zdaj je 103 leta stai prevžitkar in ni zapustil nikoli v teku dolgega življenja svoje rojstna vas' Mignuevillea. Vendar mu usoda ni bila proveč naklonjena, in med svetovno vojno se je trikrat le slučajno rešil smrti. Nekoč je udaril nemškega narednika, ki mu je odnesel svinjsko kračo. Vojna sodnija je Zaleskega obsodila na smrt in je bil pomiloščen le z ozirorn na njegova leta. Tri mesece pozneje je zapustil starec ponoči postelj in se skril v klet med viharnim topovskim ognjem. Čim je odšel, je prebila granata streho in v trske zdrobiia njegovo postelj. Tretjič je podrl vihar skoro vso bišo in odnesel streho; starca so odkopali brez zavesti izpod ruševin, a je kmalu ozdravel. Ko je dovršil Zaleski 100 let, so ga vnuki prisilili, da je ostavil delo. A je še vedno čil, vstane ob šestih, je navadno hrano in popije po obedu in večerji kozarec domačega vina. V nedeljo si privošči še kozarec močnega žganja, ki ga meša med vino. Zaleski je popolnoma zdrav in mu nagaja samo sluh. Po imenu sodeč je nedvomno poljskega pokolenja, najbrž potomec kakšnega izseijcnca. Samo šala za prvi april. Lasje so se izježili nekemu u«lužbencu mestne hi§e v Berlinu, ko je 1. aprila opolnoči našel v poslopju skrito bombo za nekinal stranskimi vrati. Pozvana policija je obkoHla celo poslopjs, dočim je drugi oddelek napravil skrbno preiskavo v poslopju, če ni v njem skritega še kaj več takega materijala. Poklicana požarna bramba je nato najskrbnejše preiskala najdeno bombo. Našla pa ni v njej nič druzega, kakor — blato. — Domnevajo, da so si komunisti privoščili to šalo. Predsednik republike Argentine odklonll pogovor s predsednikom Hooverjem. Predsednik Hoover je v četrtek uradno otvoril radijsko telefonsko službo za Južno Ameriko. Ta dogodek pa je dal povod mučni senzaciji v Washingtonu, kajti predsednik argentinske republike Yrigoyen je odklonil pogovor s Hooverjem. Argentinski državni urad je sicer podal kot vzrok za to prehlajenje predsednika, vendar se temu pripisuje globlji pomen in se domneva, da so dala politična nasprotstva med obema deželama povod za to. Od leta 1928 nimajo namreč Zedinjene države nikakega svojega poslanika v Argentini. Nedavno je tudi ta dežela izrazila svoj protest proti sprejetemu carinskemu zakonu Zedinjenih držav. Pač pa je predsednik Hoover govoril s predsednikoma repubilke Čile in Uruguaj. Tutankamnovo maščevanje. Nekateri angleški listi so ob priliki samomora lorda Westburyja, adoptivnega očeta enega izmed članov Carterjeve ekspedicije, ki je vršila izkopavanja v Tutankamnovi grobnici, zavzeli ostro stališče proti praznoverni domnevi, da se faraon Tutankamon strahovito maščuje nad vsemi, ki so bili neposredno ali posredno v zvezi z izkopavanjem njegovega groba. Vendar sta se ponovno pripetila dva čudna slučaja, ki napeljujeta praznovercem vodo na mlin. — Pogrebni avtomobil, ki je pripeljal truplo lorda Westburyja, je namreg na predmestni cesti povozil in usmrtil osemlctnega dečka, a skoraj istočasno je umrl od kapi mož, kl je v Britskem muzeju urejal zbirko nosil in drugih predmetov iz Tutankamnovega groba; SpriCo teb novih dogodkov so utihnili celo tisti, ki so jiajbolj zasmehovali praznoverne glave. Diogenov sod. V časij, ko je bila stanovanjska kriza v ^ovjetski Rusiji na višku in se je stiskalo marsikje po dvajset oseb v dveh majhnih sobicab., je neki boljševiški govornik skušal na javnem shodu potolažiti množico med drugim s tem, da se je domislil starogrškega modrijana Diogena, kl da je stanoval v navadnem sodu in se počutil navzlic temu srečnega. »Kaj?« se je začudil tedaj nekdo iz množice na ves glas, »cel sod je imel na razpolago zase samega?« Usoda. Nekdo je hotel izvršitl samomor. Ker mu je bil revolver predrag, se je hotel zastrupiti s plinom. Nesreča je pa hotela, da so ga rešili. Čez dva dni mu je plinarna poslala račun, in ko ga je pogledal, ga je zadela kap in bilo je po njem.