tl-fceav.: JL tHaau
I*-#>Srtnl.Kii6es pjav^alt r»«ft *rs a.
Šl6¥. 2i.
&bja vsak čai ®i a" psp. tm* »efielj ii praziLknv.
Mmm BsrečniBa:
m Ljubljitno . . . Din 10'— po posti............* 12*—
$a inozemstvo	. .	, 22'—
Ogbsi po tarife.
L|islsli®iaa5 w pondeljek 2S. feismerja IMS,
wfrninir‘Tii]wewio'miTtrffinifmwPT)iniifnmr^Trwff^	i'i i nrmivr"1
LJUDSKI
DNEVNIK
Blasile Hai«@il$$e L|ti«iske Stranke.
Let© 8.
SefraBMranih pisem
ne sprejemamo. — Pisinenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Konvencija z Avstrijo podpisana.
M DAN Z ODGOVOROM!
„Slovenec" se bridko pritožuje, zakaj da napadamo samo SLS, ne pa drugih strank. „Slovenec" naj vsaj malo izpraša svojo vest, pa bo hitro našel odgovor. — Mi ne napadamo strank, ki ne napadalo nas. Vse druge stranke so nam nasproti dostojne in stvarne. „Slovenec" nas pa napada od prvega dne z nizkotnimi lažmi in častikrajo Sedaj se pa jezi, da ne vtaknemo njegovih lopovščin mirno v žep. če je „Slovenec" kdaj kaj takega pričakoval, se je zelo motil.
Dr. Šušteršič je izjavil v prvi številki našega lista, da bo vodil stvaren boj za svoj program. Odgovor „Slovenca", „Domoluba" in drugih listov SLS je bila golida psovk, lažnjivih podtikanj, sumničenj in častikraje na debelo. Na to je lažnjivec dobil, kar je iskal. Gospodje so nas izzvali na nečuven način, sedaj pa se pritožujejo, ko vendar nismo storili drugega, kot da smo z ozirom na njihove laži ugotovili resnico. Če pa jih resnica bode v oči, ne moremo pomagati.
Kar pa se tiče naše stvarne kritike, se ta obrača v prvi vrsti proti „SLS", ker je ta stranka v prvi vrsti odgovorna za današnji žalostni položaj našega naroda. V odločilnih tre-ndlkilvie nosila odgovornost in mora žaro narodu polagati račun, če ji je to prav ali ne. Ker pa je varala ljudstvo kot nobena druga stranka, mora dopustiti upravičeno kritiko s katero hočemo po možnosti preprečiti, da bi slovensko ljudstvo še enkrat postalo žrtev stranke, ki je vse prej kot slovenska, kaj šele ljudska.
Poprevratna SLS je delala vedno drugače, kot je poprej ljudstvu ob-Ijubovala. Značilno za to stranko je dejstvo, da je prišlo vsakokrat vse drugače, kot je prorokovala in da je razbila in uničila v naših javnih napravah prav vse, kar je bilo za ljudstvo koristno in kar je dajalo zaslombo za neodvisnost in za ljudsko gospodarstvo. Ukradla je ljudstvu deželni odbor, razbila deželno avtonomijo, izpraznila deželne blagajne iti pometala z župani hujše kot z najslabšimi hlapci. Pa ne zadosti tega, je spravila ob veljavo naš denar, medtem ko je preje obljubovala, da bo veliko več vreden, kadar pride ona do oblasti.
Kakor je iz vsega tega razvidno, je dosegla SLS v razdiranju rekord. Kaj pa je ustvarila? Prav nič? Ustanovila ni niti ene blagotvorne ljudske naprave, pač pa pustila vse propadati in razpadati, kar je prejšnji deželni odbor in zbor po svobodno izvoljenih resnično ljudskih možeh dobrega in koristnega ustvaril.
Radi verjamemo, da bi bilo SLS najljubše, če bi o vsem tem molčali, da bi mogla ljudstvo varati še naprej in ga zapeljati še v večjo nesrečo. Tej pobožni želji pa žal ne moremo ustreči, ker smatramo za svojo dolžnost, da o tem govorimo in pokažemo ljudstvu, komu je zaupalo svojo usodo. Naš vrhovni zakon je ljudski blagor in drugega nič. Gospodom, ki se čutijo prizadete, pa je prosto, da stvarno odgovarjajo.
Zakaj niso dali do danes niti enega stvarnega odvovora? Zakaj molčijo o stvari ko grob ? Z osebnimi sumničenji in častikrajo kot odgovorom se ne bomo zadovoljili. Pridite na dan s stvarnim odgovorom!
Belgrad, 25. fe.br. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil na posvetovanju avstrijske in naše delegacije dosežen sporazum v vseh vprašanjih. Popoldne so bile sklenjene konvencije podpisane. Takoj stopijo v veljavo konvencije glede sekvestrov, bosenskih podjetij in o obveznostih avstrijskih družb, konvencija o ureditvi zasebnih dolgov izpred prevrata se predloži parlamentu. Glede Koroške je dr. Seipel obljubil, da bo posvetila avstrijska vlada pozornost vprašanju naših narodnih manjšin v Avstriji in da bo otvorila slovenske šole, kjer se izkaže za potrebno. Jugoslovanska vlada naj predloži svoje predloge, da jih izroči Avstrij-
Belgrad, 2ti. febr. (Izv.) Danes se sestanejo v Opatiji naši in italijanski, eksperti. Naši eksperti admiral Priča, prof. Šilovič in Rašič so odpotovali včeraj na ta sestanek. Tudi italijanski zastopniki so odpotovali iz Rima. Generala Ljuba Milič in Barbarini se sestaneta v Zadru. Naše uradništvo in orožništvo je pripravljeno, da odide jutri na
NOVE ZASEDBE.
Ktinigswinter, 25. febr. (Izv.) Danes ob pol 4. popoldne so Francozi zasedli Kbnigswinter. Zasedbene čete obstoje iz Marokance v. Zasedli so mestno hišo, carinski urad ter vse dohode k kolodvoru. Župan je protestiral proti zasedbi nevtralnega kraja. Po pol 6. uri zvečer se je konjenica zopet umaknila v Ober-kassel,
Dusseldorf, 25. febr. (Izv.) Francozi so zasedli ozemlje pri Konigs-wintru med mostiščem Kuhi in mostiščem Koblenz ter caubsko ozemlje med mostiščem Koblenz in mostiščem Mainz. Zasedba se je izvršila, da dobe Francozi v roke železnico, ki veže desni renski breg od Kolna do Mainza in ki jo je prešeka-valo doslej nezasedeno ozemlje, vsied česar je bila carinska kontrola iluzorična. Nova zasedba je logična posledica novega carinskega kordona v Porcni"
Frankfurt, 25. febr. (Izv.) „Frankfurter Zeitung" poroča, da je mesto Montabaur, ki je doslej spadalo v ameriški pas in ki gg je imelo zasedeno že dve leti tuje vojaštvo, zasedlo danes dopoldne 200 Marokan-cev.
FRANCOSKE ZAPLEMBE.
Diiseldorf, 25. febr. (Izv.) Jz ruhrskega ozemlja je došlo 14 vlakov premoga v Švico, Italijo in Holandsko, 1 vlak koksa pa v Belgijo. Na kolodvoru je bilo zaplenjeno 70 vagonov, med temi 12 vagonov surovega železa, 4 vagoni rud, 17 vagonov katrana ter 9 lokomotiv.
Dusseldorf, 25. febr. (Izv.) Na kolodvoru v Zeitmundu je bilo zaplenjenih v vlaku, došlem iz Nemčije, okoli 12 miljard papirnatih mark ter tiskarske plošče za izdelovanje mark. Prva preiskava je dognala, da je bilo 11 miljard namenjenih za sta vkuj oče železničarje v zasedenem ozemlju.
ska vlada prosvetnemu ministru v proučitev.
Belgrad, 25. febr. (Izv.) Avstrijska delegacija z dr. Sciplom in dr. Grunbergerjem na čelu je odpotovala snoči ob 9.40 z brzovlakom na Dunaj. Na kolodvoru so se poslovili od nje zunanji minister dr. Ninčič, minister za pravosodje dr. Laza Markovič, finančni minister dr. Sto-jadinovič, pomočnik zunanjega ministra Gavrilovič, naš dunajski poslanik Tiča Popovič in druge osebe raznih ministrstev in uradov. Ker kralj ni mogel sprejeti avstrijske delegacije, je poklonil dr. Seiplu in dr. Grunbergcrju svojo fotografijo z ia s t nor očn im p odpisom.
Sušak. Izmenjava ratifikacij se izvrši danes ali jutri.
Belgrad, 26 febr. (Izv.) Italijanska in naša vlada sta sporazumno sklenili, da se umaknejo Italijani iz Sušaka v torek, dne 27. t. m. Naša vojska vkoraka v mesto zjutraj. Za pripravo sprejema se je osnoval poseben odbor.
Gelsenkirchen, 25. febr. (Izv.; Francozi so zopet zapustili kolodvor a Waunne in Reeklinghausen, ki so ju včeraj zasedli. Pri odhodu so odvedli 14 lokomotiv, 14 osebnih vagonov, 46 paketnih vagonov in 106 s premogom in koksom naloženih tovornih voz. Straža na glavnem kolodvoru v Essenu je odstranjena. Nekega essenskega občinskega svetnika in njegovo ženo so Francozi aretirali brez navedbe vzroka.
JASPAR O POGOJIH IZPRAZ NITVE PORUHRJA.
Pariz, 25. febr. (Izv.) »Oeuvre« objavlja poročilo belgijskega ministra Jasparja o pogojih izpraznitve Po-ruhrja. Jaspar je rekel:	Ako bi
Nemčija stavila ponudbo, potem bi vedeli v splošnem, kaj bi lahko zahtevali. Nemčija mora urediti najprej svoje finančno gospodarstvo in priznati nadzorovanje garancijskega komiteja ali kake druge mednarodne korporacije. Ako Nemčija sprejme te pogoje, potem se ji bo dovolila odložitev plačil v gotovini. Aliiranci izjavljajo obenem, da od-visi izpraznitev od izpolnitve stvarnih dobav. Izpraznitev se bo izvršila v raznih dobah, kakor bo Nemčija pogoje izpolnila. Na vprašanje, ec ne bi bilo boljše, da bi se objavil trden program za varnost in za izpraznitev odsekov, je rekel minister: Tega ., ne moremo storiti, ker bi Nemčija smatrala to za znamenje naše slabosti. Mi smo trdno odločeni, da ne odnehamo. Nemčija mora izreči prvo besedo.
AMERIKA NE BO INTERVENIRALA.
London, 25. febr. (Izv.) Vesti, da namerava Amerika v poruhrskem vprašanju intervenirati, niso resnične. Washingtonska smatra v tem vprašanju Francijo za' suvereno in je mnenja, da ni povoda za intervencijo v sedanjem konfbktu.
ODPOR NEMCEV.
Diissefdorf, 25. febr. (Izv.) V Wit-tenu so zaprli župana, ker se ni hotel odzvati pozivni vojaških oblasti. Delavska strokovne organizacija v NVitterm je sklenil' 'e vztraja nadalje v pasivnem odporu. Delegati berlinskih strokovnih organizacij so pozvali strok, organizacije v Diissei-clortu, naj postopajo napram Francozom čim bolj mogoče rezervirano.
ARETIRAN LATIŠKI KONZUL.
Duisburg, 25. febr. (Izv.) Belgijske oblasti so aretirale latiškegn konzula, ki je nemške narodnosti. Ugotovilo se je, da je imel svoj telefonski aparat spojen z vojaško telefonsko progo.
Stamboiijski o reparaeijah.
Sofija, 25. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Stamboiijski je izjavil časnikarjem glede bolgarskih reparacij, da položaj nikakor ni tak, da bi zbujal bojazen, zn kar se je zahvaliti delu naroda in aktivnosti vlade. Državni proračun za tekoče leto je relativno doveden v ravnotežje. Vesti o intervenciji Jugoslavije in Romunije radi reparacijskega vprašanja so popolnoma netočne, ker je bolgarska vlada pripravljena sodelovati za ohranitev Splošnega miru.	,
ZA SOLUNSKO PRISTANIŠČE.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Grški generalni tajnik zunanjega ministrstva, je posetii našega atenskega poslanika Baiugdžiča in mu predložil proti-predloge glede svobodne jugoslovanske cone v solunskem pristanišču. Naš poslanik je predoči! generalnemu tajniku in zunanjemu ministru vznemirjenje naše javnosti, ker grška vlada to važno zadevo zavlačuje. Grški zunanji minister AJeksandris je izjavil na ta v prijateljskem tonil izvršen protest, da bo grška komisija že prihodnji teden izdelala tozadeven načrt, ki se na to odpošlje takoj v Belgrad.
UREDITEV VPRAŠANI O JUŽNI ŽELEZNICI.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Iz Rima se poroča, da je italijanski ministrski predsednik sprejel v soboto, dne 24. t. m. vse delgate, ki prisostvujejo konferenci glede ureditve zadev južne železnice. Mussolini se je izrazil, da se bodo podajanja, kakor vse kaže, povoljno zaključila. V imenu naše delegacije je govoril delegat Avramovič, pomočnik ministrstva za promet.
DEMOKRATSKI SHOD V EEL-GRADU.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) V nekaj dneh se vrši v Belgradu veliko zborovanje demokratske stranke, na katerem bo govoril Ljuba Davido-vič, ki bo ob tej priliki označil stališče svoje skupine z ozirom na razna politična vprašanja v državi, zlasti srbsko-brvatske odnošaje.
MINISTRSKO POSVETOVANJE.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne se je vršilo v predsedništvu vlade posvetovanje, ki so se ga udeležili ministri Nikola Pašič, dr. Veiizar Jankovič, Miletič, Velja Vukičevič in Ljuba Jovanovič. Razpravljalo se je o vplivni borbi, v glavnem pa o agitaciji, ki jo bodo Pašič in drugi ministri p odvzeli početkom marca.
Pred izvršitvijo rapallske pogodbe.
Nove zasedbe nemškega ozemlja.
PROTESTEN SHOt> PROTI OD PRAVI 8 URNEGA DELAVNIKA,
15 el orad, 26. febr. (Izv.) Za včeraj je osrednji sindikalno delavski odbor sklical protestno zborovanje proti novemu pravilniku in izpre-membi zakona o zaščiti delavcev, ker se misli s pravilnikom odpraviti 8 urni delavnik. Govorniki so obsojali namen vlade okrniti socialno zakonodavstvo. Sprejeti so bili sklepi, ki zahtevajo ohranitev 8 urnega delavnika, izpopolnitev delavske zakonodaje ter sodelovanje neodvisnih delavskih . sindikatov pri izdelavi pravilnika.
POTRES.
Belgrad, 26. febr'. (izv.) Včeraj ob 7.46 zjutraj so zabeležili aparati v seizmografskem zavodu velik po
Včeraj dopoldne se je vršil v Borovnici javen v olivni shod Narodne ljudske stranke, na katerem je govoril dr. Ivan Šušteršič, ki je ob tej priliki ovrgel vse laži in klevete nasprotnikov Narodne ljudske stranke. Dvorana, kjer se je vršilo zborovanje, je bila nabito polna, tako da je mnogo ljudi moralo stati zunaj na. hodniku. Veliko večino zborovalcev so tvorili pristaši Nar. tjud. skranke, zastopane pa so bile vse stranke. Najmanj je bilo pristašev SLS, ki so se ob tej priliki s svojim kaplanom na čelu — ljuto blamirali. Shod je o tvoril župnik Štraj-har, ki je bil tudi na predlog z večino glasov izvoljen za predsednika zborovanja. Kaplan, čegar ime poročevalec ne ve, kar je za politično zgodovino slovenskega ljudstva tudi postranskega pomena, je zahteval, naj se voh predsednik po listkih in je skušal s svojimi ix>tnagači, ki 'so sedeli na bradlji, onemogočiti zbo-rovanj-ts ^Treznost naših ljudi je pripomogla' da mu razjarjeni zborovalci niso posvetili iz dvorane.
Kot prvi je" govoril
DR. IVAN ŠUŠTERŠIČ,
ki je uvodoma naglašal, da je zadnji čas. da pridemo do resnega in treznega ljudskega dela, kakršno je bilo tedaj, ko je načeloval kranjski deželni upravi. Sedaj pa vidimo, da je delo za ljudski blagor popolnoma ustavljeno, da že prej započeto popolnoma počiva in da ere vedno na slabše. Prihodnjost pa je tistega, ki bo največ delal. (Kaplanu ki je skušal motiti: Ko vas še na svetu ni bilo, sem delal že 20 let za narod!) Tisti narod ima prihodnjost, ki je najmanj dostopen demagogiji. Ljudstvo pa se sedaj že nekaj let bori za neke sugerirane ideje. Spoštujem prepričanje vsakega, mislim pa, da mora biti to, kar se ljudstvu pripoveduje, bodisi ustmeno, pismeno ali s tiskom, resnično, da more ljudstvo razsojati na podlagi resnice, ne pa na podlagi obrekovanja in laži. Žalostno je, da prihaja pri nas laž od strani, ki bi v prvi vrsti morala braniti resnico. Mi stojimo na temelju ljudskega programa, kakor pred vojsko, za ljudske pravice, za ljudsko svobodo, za ljudsko samoupravo, za ljudsko samoodločbo, Mi stojimo na stališču ljudske celote. Nismo za' razredni boj, temveč vodimo napredek v skupnosti vseh stanov. V harmoničnem sodelovanju vseh stanov leži blagor in bodočnost naroda. Vemo, kolikega pomena je kmetski stan za državo, in -zato hočemo ž njim računati, kakor smo pred vojsko. Mi cenimo delavski start, ker je delo tisto, od česar je odvisen ves ljudski blagor. Delavec naj ima pravično plačo, da je njemu in družini zagotovljeno življenje, Vsakdo naj bo plačan v razmerju z neobhodnimi življenskitni potrebščinami.
Naša stranka stoji na krščanskem temelju in hoče uveljaviti krščanska načela ne samo v besedi, temveč tudi v javnem življenju. Zato je laž orožje pekla, resnica orožje krščan-
tres zapadno od Bel grada v daljavi 17.200 km.	■	r
MIR S TURČIJO.
Angora, 25. febr. (Izv.) Kakor sc poroča, bo predlagalo poročilo sveta komisarjev o načrtu mirovne pogodbe, predloženem narodni skupščini. sprejetje med zavezniki, in Turki dogovorjenih pogojev z izpre-membo posameznih vprašanj manjšega pomena ter izključitvijo gospodarskih in finančnih vprašanj. O zadnjih se bo razpravljalo po podpisu mirovne pogodbe.
FRANCOSKA BOJNA LADJA PONESREČILA.
Pariz, 25. febr. (Izv.) Francoski torpedni rušilec »Hovn« je na povratku iz Smirne nasedel pri Miti-lenah. Doslej ni nobenih vesti o človeških žrtvah.
stva. Mi stojimo na stališču svobodne cerkve, ki mora biti odprta za vse stranke brez izjeme, ker so v vsaki stranki, dobri, resni in slabi ljudje. (Odobravanje.)
Voditi hočemo stvaren boj za svoj program, na osebne napade pa tudi ne bomo molčali. Meni se očita n. pr., da hočem odpraviti slovenščino, ko pa so me pognali iz dežele, so rekli, da sem proti Srbom. Delal pa sem vedno za to. da bi sc jugoslovanski narod zedinil, dasi je bil drugačen moj načrt, po katerem naj bi se Avstrija izpremenila v federativno državo, v kateri naj bi imel vsak narod popolno svobodo. Svetovna zgodovina je odločila drugače in to je treba akceptirati. Jaz sem to pisal dr. Korošcu in ga prosil, naj skrbi, da pridem domov. Na to pismo še do danes nimam odgovora.
Četrt stoletja stojim v javnem življenju in vprašam, ali sem kdaj kaj izjavil, potem pa delal drugače ? V domovino sem se vrnil kot svoboden državljan in v Belgradti sem povedal. da bom nastopil v političnem življenju z lastnim in nobenim drugim programom. Sedaj me napadajo, da se s Srbi družim. (Pristaš SLS Drašler: Kaj pa unionski shod!) Takrat je bil navzoč tudi g. Drašler, ki je „živio11 vpil. jaz pa nisem nikdar vpil „živio vojska11. (Bučen smeh.) Takrat se mi je očitalo, da sem proti Srbom, sedaj pa, da sem za Srbe. Godi se mi, kakor tistemu očetu in sinu, ki sta skupaj jahala in nosila osla. pa nista nikomur ustregla. jaz ne bom nikogar posrbil, če • i-e ne boste sami. Od mladih nog sem Jela! za lastni slov. narod. Lahko pokažemo delo iz tiste dobe, ne pa gospodje, ki so prišli pozneje na krmilo, ki so takoj, ko so prišli na vlado, zapravili deželno avtonomijo, izpraznili deželno blagajno in zapravili ljudski denar, namenjen za ljudske potrebe. Deželno samoupravo bi morali razširiti na Štajersko in Prekmurje. Sedaj, ko nimajo nobene oblasti v državi, vpijejo po tisti avtonomiji, ki so jo sami zapravili.
Razširjajo tudi laž, da sem jaz vojsko naredil. V Parizu, kjer so imeli svetovni državniki konferenco in kamor sta prišla tudi dr. Brejc in dr. Korošec, so pač zahtevali, naj se postavita pred sodišče kot krivca vojne cesar Viljem in avstrijski cesar, nihče pa ni zahteval kaj takega za dr. Šušteršiča. (Smeh.)
O „Ljudskem dnevniku11 lažejo, da je plačan iz Belgrada. Mi smo jim stavili knjige na razpolago In razpisali nagrado 100.000 K. pa ni nihče prišel po njo. Oni lažejo v „Slovencu11 in „Domoljubu11 dalje, moja vest pa je čista in sc nikogar ne bojim razen Boga.
Na vprašanje, zakaj so razbili deželno avtonomijo, hi nobenega odgovora. kakor tudi ne. kako si mislijo revizijo ustave. Predno pride do revizije ustave je treba ustanoviti zanesljivo večino, sicer bo revidirana ustava slabša od sedanje. Jaz nisem bil nikdar minister, dr. Korošec in Gostinčar sta bila in še Stanovmik bi
bil kmalu postal. Ali vas je ob prevratu kdo kaj vprašal? Sami so se postavili na vlado! (Odobravanje.) Jaz nisem pod piski nobene pogodbe s Pašičem, dr. Korošec pa jo je v Ženevi. Mi nismo ničesar zapravili, ker nismo imeli oblasti v rokah v tej državi. Ko smo pa bili mi v deželi, je bilo dobro. Gradih so se vodovodi, ceste itd. Mi kažemo na pošteno delo skozi četrt stoletja. Nobene sledi ljudskega dela pa ni od tistega tre-notka, ko so razbili ljudsko avtonomijo. Pokazali smo že davno, da smatramo ljudsko delo za resno. Kdor pa da več na prazne obljube in na tiskan papir, naj gre drugam. Zavedajte pa se, da leži usoda vas samih, usoda Vaših družin in otrok v vaših lastnih rokah. (Odobravanje.)
Za dr. Šušteršičem je govoril
kandidat za ljub. okolico gosp. Zajc.
ki je naglašal potrebo skupnega dela pod smotrenim vodstvom, (tovoril je o enakopravnosti vseh stanov tei naglašal mizerijo državnih na-stavijencev. Končno je povdarjal zasluge dr. Šušteršiča za kmetski stan ter ugotovil, da bi se nam ne godilo sedaj tako mizerno, ako bi imel dr. Šušteršič v odločilnem trenotku krmilo v rokah. (Odobravanje.)
Nato je nastopil
borovniški kaplan,
mlad fant. ki je začetkom svojega govora pozdravljal, dr. Šušteršiča, potem se pa tako zmedel, da je bilo druge zanj sram. Tako je očital dr. Šušteršiču, da je rekel, da bo odprl vsem strankam vrata cerkve na ste-žaj, kar da je indirekten očitek tudi proti škofu, češ, da je pristranski. Najbolj so se smejali kaplanu, ko je pravil kako so se poslanci SLS berili za avtonomijo, za univerzo, ko pa je rekel, da naj imajo v šoli prvo besedo cerkev, država in otroci, je bil krohot splošen, nakar je postal kaplan še bolj zmeden. Ves potrt je odhitel k deveti maši v cerkev.
Za n jim je govoril socialist Sojer, ki je naglašal, da je bil svetovne vojne kriv kapitalizem, da zahteva delavstvo vse človeške pravice in da noče biti več zatirano.
Kandidat g. Škrbec.
je v temperamentnem govoru naglašal potrebo resnega dela za ljudstvr . Povdarjal je, da govorijo danes največ tisti, ki niso niti v Avstriji niti v Jugoslaviji ničesar delali in trpeli. Pristaš dr. Šušteršiča je. ker je dr.
Šušteršič mož resnega deta rn ker se še danes poznajo v deželi sadovi tega dela. Mi zahtevamo sedaj resno deio za ljudstvo od vsakega in rudi od njega. Prvo besedo pa imej vedno ljudstvo, ki trpi in dela od zore do mraka. V resnem delu bo rešitev, ne pa v praznih frazah. (Odobravanje.)
Dr. Šušteršič je na to odgovarjal na nekatere očitke borovniškega kaplana. Zanikal je, da bi rekel, da bo odpiral vrata cerkve. Stvar cerkve je. da vrata odpira in ne njegova. Navedel je nato točko iz programa NLS, ki govori o tem, da stoji Narodna ljudska stranka na^ temelju pozitivnega krščanstva. Dr. Šušteršič je dal tudi podrobno pojasnilo, zakaj se ni prej vrnil v domovino in kdo je temu kriv. Obrnil se je v tej zadevi na dr. Korošca, ki pa ni ničesar storil, ampak se je zgodilo ravno nasprotno. da je bilo naročeno vsem obmejnim stražam, naj primejo njega in vsakega člana njegove družine ter pošljejo v Bclgrad, če bi se skušali vrniti. (Ogorčenje. — Fej-klici.) Gospodje od SLS pravijo, da ni mogoče ničesar narediti, ker so v manjšini. Ta izgovor je prazen, ker smo bili prej tudi mala strančica, pa nismo prišli nikdar praznih rok za ljudstvo. Treba je 'meti sol v glavi, ker ne gre za osebe, ampak za liudske interese. Končno je ugotovil dr. Šušteršič, da ni mogel g. kaplan vzdržati niti ene tistih laži, ki jih razširjajo listi SLS.
Izgubljeno stvar SLS je na koncu skušal zagovarjati tudi g. Kobi. ki pa je večinoma navajal že v dr. Šu-steršičevem govoru ovržene stvari. Največ zanimanja in krohota je zbudil, ko je trdil, da so železnice- najbolj tekle, ko je bil dr. Korošec minister. (Kile: Kaj pa .štmmpfpanteini11 iz Amerike?) G. Kobi je odgovoril, da je kupi! dr. Korošec v Ameriki „dragocen železniški materijal"', če pa je dobil zraven tudi „štrumpf-pantelne"1, je bilo to pač potrebno. Kdor kupi večjo posest, mora prevzeti tudi kako strgano bajto. Ko so se zborovalci naveličali Kobijevega jecljanja, je moral svoj govor prekiniti.
Dveurni shod je zaključit predsednik g. župnik Štrajhar s pozivom, naj vsi volijo Narodno ljudsko stranko ter vržejo 19. marca krogljico v tretjo skrinjico.
Z živio-klici na dr. Šušteršiča in NLS so se nato zborovalci rado-voljno razšli v upanju, da se končno res prične pravo delo za ljudski bla-
gor.
Politične vesti.
t Pieteta. V »Slovencu«, ki naj bi bil glasilo katoliške stranke, piše neki župnik, kako je baje mislil blagopokojni dr. Tavčar o dr. Šušteršiču. Dozdevna osebno razžaljiva izjava pok. dr. Ivana Tavčarja je stara nad dvajset let in podana ob priliki nekega razbitega političnega shoda. O stvari sami ne bomo govorili, ker je dr. Tavčar mrtev in previsoko čislamo spomin pokojnika, da bi sc spuščali v kako debato. Naravnost sram pa nas je, da se v našem narodu najdejo ljudje, ki izrabljajo spomin komaj umrlega narodnega veličine v najnizkotnejše namene. Podobni so hijenam, ki odkopavajo in skrunijo grobove. Če se najde tak človek med katoliškimi duhovniki — tem slabše. —»Slovenec «pa je zopet pokazal, da mu ni prav nič sveto in da nima ruti primitivnih pojmov o krščanskem nauku. Ali je sploh verjetno, da so krušni očetje tega lista cerkveni dostojanstveniki? človek bi mislil, da ne.
d- Da SLS ati njeno vodstvo ni
bilo brez hib in napak, priznava celo nedeljski „Slovenec11. Pravi pa, da bo o napakah strankinega vodstva sodila stranka sama, ne pa ljudstvo izven stranke. Kdaj se bo to zgodilo. „Slovenec11 ne pove. Njegova pobožna tiha želja pa je, da se to sploh ne zgodi in da bo tistih par ljudi, ki predstavljajo SLS. še dalje oblastno gospodarilo in delalo škodo slovenskemu ljudstvu. Treba je organizem SLS docela poznati, da si more kdo ustvariti mnenje o možnosti čišče-
nja v tej stranki. Stranka obstoja iz treh delov: iz mase ljudstva, ki je zapeljana in varana od voditeljev, in izvršilnih organov, med katere spadajo tudi nekateri uredniki, razni tajniki, poedini višji uradniki mladinskih zavodov in nekateri duhovniki, ki si brez dovoljenja gornje desetorice niti kihniti ne upajo in slednjič iz kakih desetih voditeljev, ki uganjajo v stranki tak terorizem, da ga ni para v zgodovini političnih strank. Najlažje si predstavljamo ustroj SLS. če se vživimo v čase, ko so bili ra svetu samopašni vaipeti, grofi in tlačani. Razlika je le ta, da ne pade vai-petov bič samo na podložne tlačane, ampak ti a vse slovensko ljudstvo, ki čuti na svoji koži samopašno r c poštenost in nezmožnost voditeljev SLS in njihovih satelitov.
-f Zvezo s Pašičem očitajo dr. Šušteršiču SLSarji, ker je v Bel gradu obiskal ministrskega predsednika. Vsak politik, ki naj v resnici zastopa ljudske koristi, ima dolžnost, da stopi v stik z vsako osebo, ki v političnem življenju kaj pomeni. Ce tega ne stori, potem sploh ni politik, ampak navaden ignorant. Zakaj ne očitajo zveze s Pašičem dr. Korošcu, ki je v času, odkar obstoji Jugoslavija, sedel pri Pašiču najmanj toliko ur, kolikor dr. Šušteršič minut? Če bi bili ti ljudje vsaj dosledni, bi očitali dr. Šušteršiču tudi zvezo z demokrati, ker je prav tako obiskal Davidovi-ča in druge. Seveda: zaenkrat »sla gerji« z radikalci najbolj drže. Dru-
Sijajen shod Narodne ljudske stranke v Borovnici.
DR. IVAN ŠUŠTERŠIČ O NASPROTNIKIH. SOGLASNA OBSODBA PROriLJUDSKE POLITIKE. — BLAMIRANI KLERIKALCI. — SOGLASNOST ZA POLITIKO DELA.
gic bo pa drugače, vedno pa tako, da tK) »Slovencu« prav.
.4- Nemci in radikalna stranka.
Sobotna »Tagespost« piše o voliv-netp gibanju v Jugoslaviji ter pravi: • »Nemci ho stopili z zastopniki radikalne stranke v Mariboru v stik radi morebitnega skupnega nastopa pri volitvah. Predlagali so, naj veljajo pri volitvah do 31. januarja t. i. izpostavljeni votivni imeniki. Tv so se izjavili pripravljene postaviti z radikalci skupaj mešano kandidatno tisto. Nemci so želeli, da bi nekdanje njihove kulturne ustanove (gledališče, kazino, mariborska koča na Pohorju itd.) v doglednem času zopet prišle v roke njihovih ustanoviteljev. Pogajanja z radikalci so se razbila, ker so radikalci menili, da je proti ugledu stranke, sestaviti z Nemci skupno listo. Zato ni preostalo pristašem nemške stranke drugo, kakor vložiti lastno listo.«
> Iz Budimpešte poročajo: V kratkem pridejo zastopniki mažarske vlade na Bunu j, da bodo navzoči pri razdelitvi kulturnih ustanov bivše monarhije. Maiari zahtevajo velike zbirke -tarega orožja, ki so bilo odpeljane z,a Bachovega režima, kroniko Anonyma in Csambokega, Ilustrovano kroniko, zlati zaklad z Vel. Sv. Nikolaja, ki ga smatrajo za Atilov zaklad, Boskajevo krono, zbirko starih novcev in kraljevsko knjižnico, ki jo je odpeljal Jožef tL' Naposled zahtevajo Mažari še dobršen del iz cesarske zbirke gobelinov, linov.
Imiieeitasfce vesti«
v Francoska mornarica. Francoski mornariški minister je naročil pri industriji šest podmornikov in še šest v arzenalu kot prvi del pomorskega programa. Poleg tega je zbornica glasovala za nadaljnih 9 novih pod-utornikuv in sicer tri velike in šest z malo tonažo. Ti naj nadomestijo one ladje, ki bodo deklasirane do 1926. V pomorskem programu prihodnjih dvajset let je v načrtu 65.000 ton pod-ihornikov. od katerih jih bo 34.000 zv-damh' pred 1930. kar pa nekaterim strokovnjakom še vedno ne zadostujte.
6 Francoske tvornice dobavljajo aero-
otene sovjetski RosljL Že dlje časa dobavljajo gotove francoske tovarne aeroplane sovjetski Rusiji. Rusi so dovolj prcvejani in i toče jo poznati uidi francoske sisteme in ne žimo neihSkih. Andrč Tardieu je hotel vsled tega interpelirati v parlamentu ministrskega predsednika, a je komisija s 3 glasovi ve-čjiie odklonila to interpelacijo, češ, da se vlada ne more in ne sine vtikati v privatno trgovino.
1 Nov slovenski list v Trstu. V Trstu le izšel nov tednik „Mali list1', ki hoče biti ttrogo informativen in nadstrankarski ter bo posvečal posebno, pažnjo gospodarskim razmeram našega ljudstva.
Časten Donmergue predsednik svitata. Francoski senat je dne 22. t. m. izvoli! za svojega predsednika voditelja radikalno* -demokratične levice Doumerguea. Po prvi neodločni volitvi je njegov protikandidat Aleksander Berar odstopil v korist svojemu Strankinemu tovarišu. De Selves, kandidat desnice, je dobil samo 133 glasov. Dou-nergue je bii že tokom vojske kratek čas mmistrski predsednik.
; Koliko reparacij je doslej piačala Kem-čibi? V lem 1918. od 11. novembra do 30. septembra v letu 1922. je plačala Nemčija raznim' državam na račun reparacij 56.5 mi-'ijard zlatiti mark ali preračunano, 282.5 bilijonov papirnatih mark. Tu pa še ni všteta ■koda, ki jo trpi Nemčija radi združitve Aiza-:ije-Lorene s Francijo in sedanje okupacije Poruhrja.
Poljske tlnaiiec. Poljsko finančno ministrstvo bo, kakor poročajo poljski tisti, predložilo parlamentu nujen predlog za kredit pri državni blagajni v višini 1,474.000.000.000 poljskih mark. Nadalje se bo predlagal zakonski načrt o banknotni emis. v višini 1.200.000.000.000 poljskih mark.
K tiski begune! za premogovnike >" Poruhrja. Iz Milana poročajo, da je dne 19. t. m. pristalo v neapeljski luki .12 francoskih ladij, ki so pripeljale ruske begunce iz Carigrada, Kakor poročajo italijanski listi, so to delavci, ki jih bodo Francozi porabili za premogovnike v Poruhrju.
Nemške rezerve premoga. Nemcem se je zadnje čase posrečilo kriti potrebe premogli, ki jih zahteva nemška industrija, iz dobav Anglije in t.: zalog, ki so bile na račun reparacij namenjene za Francijo in Belgijo. Vse te zaloge so bile pravočasno odpravljene v notranjost države. Poleg tega, ■se je še v vseh obratih uvedel sistem skrajnega varčevanja.
* Prihodnji kongres o očesnem zdravilstvu se bo vršil leta 1925. v Londonu. Pripravljalni komite jc že sedaj, čas od 21. do 24. julija, določil za posvetovalne dneve. Kot občevalni jezik bo veljala na kongresu angleščina, francoščina in nemščina. Na ta kongres so vabljeni vsi narodi. 2e sedaj so se razposljala oftalmoiogičnim društvom povabila z željo, naj se določi zastopnik, ki stopi v zvezo s pripravljalnim odborom. Na ta način se hoče ustvariti nekako svetovno udruženje, ki bo gojilo interes za očesno zdravilstvo.
’2 Kongres poljskih astronomov.
Prvi kongres poljskih astronomov se je te dni vršil v rojstnem mestu Kopernika v Toninu. Predsednik republike je bil zastopan na kongresu po namestniku naučnoga ministra Lopus-zanskemu. Predsednik kongresa je prečita! neštete, v prvi vrsti iz Češkoslovaške in Italije poslane, pozdravne brzojavke. Colo mesto je bilo okrašeno z zastavami. Opoldne se je vršil sprevod do Kopernikove rojstne hiše in se je ob tej priliki vzidala spominska plošča.
~ Voditelj Košutove stranke za pristop k Mali entantl Voditelj Košutove stranke T. Bntthyanyi je govoril na strankinem zboru pomemben govor, v katerem je povdarjal potrebo pristopa Mažarske k Mali antanti. Njegov govor jc povzroči! veliko razburjenje v celi državi, ker je na vidiku preorientacija stranke v smislu republikanskega programa oktobrske revolucije 1918. T. Batthyanyi se je izjavil proti vsakemu političnemu ljubim-
kanju s Habsburgove! in proti prevelikemu prijateljstvu z Nemčijo in Avstrijo, da celo z Italijo, ker se mora zbrisati vsak spomin na ponesrečeno trozvezo. Vzrok, da so postali Mažari naenkrat tako naklonjeni Mali antanti, se spozna iz konca njegovega govora, ko izraža upanje, da bo Mala antanta vpoštevala pomirljivost Mažarske in ji bo odstopila — z Mažari naseljeno ozemlje! Dasi so taki upi morda brez podlage, vendar se iz nastopa T. Batthyanyija vidi, da se Horthyjeva doba bliža svojemu koncu. Košutovo stranko, ki se je prva drznila dvigniti roko proti nasilnemu režimu Horthyjeve oligarhije, podpirajo vse socialistične in tudi meščanske stranke. Tudi priznani pacifist Gressvvein podpira novo gibanje za republikanstvo Mažarske in za po-mirjenje s sosedi. Ce se izpolnijo nade republikancev, bo storjen zopet velik korak k pomirjenju in ozdravljenju srednje Evrope.
*	Zmanjšanje števila brezposelnih v Angliji. V Angliji je znašalo število brezposelnih 1,363.500; to pomenja, da se je zmanjšalo število v primeri s preteklim tednom za 22.531 in za 122.000 v primeri z začetkom januarja.
55 Zakon o prodaji žen. Iz Hongkonga poročajo listi, da. se je zakonodajna skupščina zavzela za odpravo zakona, po katerem je bilo na Kitajskem dovoljeno prodajati ženo.
1 Epidemija samomorov v Rusiji. Ljudski komisar za narodno zdravstvo Semaščen-ko je podal pred kratkim v medicinskem društvu v Moskvi poročilo, v katerem opozarja na naraščanje samomorilcev med mladino v sovjetski Rusiji. V prvi vrsti sc opaža ta epidemija med otroci od 7 do 10 leta. Pač žalostna slika.
*	Velikanski požar v Petrogradu. Iz
Berlina se poroča, da je nastal v Petrogradu velikanski požar in sicer v sredini, to je v najbogatejšem delu mesta. Ogenj je uničil velikanske zaloge manufakture. V tovarni za signalne vagone je ogenj isto tako razdejal del obrata.
Trdovraten samomorticc. Član vesele kavarniške družbe v kavarni „Centra!"" je ob 2. zjutraj, ko so zaprli kavarno, skočil-v vinskem obupu čez obzidje v Ljubljanico. Prinesli so lestvo, navezali samomorilca za nogo na vrv "m ga potegnili na breg. Ko ie možakar mislil, da je že prost, je skočil še enkrat čez breg, toda obvisel je zopet na vrvi. Potegnili so ga nazaj in ga varno spravili domov. Mož se je svoječasno že enkrat ustrelil v prsa. Imel pa je tudi takrat smolo, da ni dosegel svojega namena.
— Matere pazite na otroke! Dne 23. t. m. zvečer je natakarica Josepina Rovan, stanujoča v baraki na Kodeljevem, posadila svojega 8 mesecev starega otroka na stol poleg peči (gašperčka), na kateri jc bila pripravljena vrela voda za kuhanje večerje. Otrok je nekaj časa mirno sedel na stolu, ko pa se je mati nekoliko odstranila od njega, je otrok hipno potegnil lonec nase ter se smrtno nevarno opekel po vsem životu. Mati ga je sicer prinesla takoj v bolnico, kjer imajo pa malo upanja, da bi revček okreval. Radi nepazljivosti se bo matt morala zagovarjati pred 'sodiščem.
— Žena zabodla z nožem moža. Simončič Martin, rudar v Trbovljah, je skoro vsak večer prišel pijan domov ter se je navadno ob takih prilikah vedno prepiral s svojo ženo. Kadar je imel mož kaj denarja, ga ie vedno takoj pognal skozi grlo, njegova družina pa je vsled tega trpela pomanjkanje. Tako se je mož vrnil te dni zopet pijan domov, ter hotel pretepati svojo ženo, ki pa je hitro pograbila kuhinjski nož ter se ž njim branila proti moževim napadom. Mož se je noža nekoliko zbal, mirovati pu !e ni hotel. Žena pa se je zakadila v svojega moža, ter mu zasadila nož v rebra. Mož se ie pri sunku takoj streznil ter se še zahvalil svoji boljši polovici, ker mu ie izpustila nekoliko prehude krvi.
— Nesreča. Dolinar Ivana, hči snažilke voz na državnem kolodvoru, je padla po stopnjicah. Pri nadeti si je zlomila d v s o roko v rami.
— Učiteljico proti celibatu. V Sarajevu se je te dni vršilo zborovanje učiteljic, ki so v svoji službi zapostavljene. Na tej skupščini se je živahno razpravljalo o vprašanju celibata učiteljic, Zahtevalo se je, da se ta stroga odredba ukine, ker ni upravičena. Po sobno živahna razprava je bila o nezakonitem odbitku od plač za nekaki iPo kojninski fond« v Belgradu, katerega blagoslova pa. doslej še ni in ga bržkone ne bo nihče občutil.
-	1?uski emigranti v Jugoslaviji. Državna komisija za pomoč ruskim beguncem je objavila oficielne podatke, po katerih je bilo. 1. 1922 v Jngosla viji 288.203 ruskih beguncev. Tekom preteklega leta jih je umrlo 248, rodilo pa 486. Državna komisija je dajala podporo za vzdrževanje treh vojaških ka dolskih šol (225 dijakov), treh dekli škili šol (710 učenk) in mešane rusko-srbske gimnazije v Belgradu (160 dijakov, od teh 120 v gimnazijskem internatu). Razen tega je dajala državna komisija podporo za vzdrževanje šol za male otroke (750). Višjih ruskih šol ni v Jugoslaviji ter dobivajo dijaki izobrazbo na jugoslovanskih vseučiliščih in višjih tehničnih šolah. Za sedaj nakazuje jugoslovanska vlada 1200 ruskim dijakom štipendije po 400 dinarjev, razen tega daje mesečno 120.000 dinarjev za priboljšek dijaški brani itd. X Belgradu se zida za ruske dijake poseben dom, za katerega prispeva dr žava polovico stroškov, polovico pa, vseruska državna zveza. Istotako je v Belgradu najeta posebna velika hiša za niske begunce, ki pridejo začasno v mesto. Lani je državna komisija vzdrževala razne točaje, ki se jih je udole žilo 650 Rusov. Ravno tak o je tudi vzdrževala v raznih mestih Jugoslavije bol nišnico za Ruse, aornbulatorijc itd. Večina Rusov se sedaj vzdržuje sama, tako da skrbi sedaj državna komisija v večini slučajev samo za otroke, starce, bolnike itd. — Ali bi ne bila taka državna komisija potrebna tudi za Slovence S
-	Poštni golobi Vojno ministrstvo je začelo zbirati podatke o onih bivših avstro-ogrskih oficirjih, brez ozira na vrsto orožja, ki so služili pri golobjih poštah to podobnih napravah. Vojno ministrstvo se namreč resno bavi z upeliavo golobje pošte tudi v naši vojski.
-	Obsojen gotfuL Novosadsko okrožno sodiščee je pred par dnevi v en in poldnevni razpravi obsodilo potnika Teodora Terziča v poldrugoletni zapor. Teržič je bil potnik pri belgrajski sladkorni tovarni m je dobil kot tak od tovarne večje svotp
Domaiiče vesti.
— Podeželskim pismonošem. T/, ver krajev nam poročajo, da »Ljudskega dnevnika« in »Ljudskega- tednika« ne dobivajo, dasi ga naša uprava redno odpošilja. Dogoditi so se že ponovno slučaji, da se je nekaterim podeželskim pismonošem prišlo na sled, da listov ne dostavljajo, ampak sami napišejo na ovoj: Nazaj, se ne sprejme. Dva sta svoje dejanje priznala in povedala, da delata pod vplivom Stvar je organizirana od pristašev SLS. Opozarjsuno in svarimo pred takim postopanjem vse pismonoše, ker bomo odslej vsakega, ki bi na tak nnčil kršil svojo službeno dolžnost, brez ozirov naznanili poštnemu ravnateljstvu.
—- Promet z devizami. Finančno ministrstvo je oglobilo Jugoslovansko transportno društvo v Novem Sadu za 100.000 Din zaradi nedovoljenega trgovanja z valutami in devizami.
— Uradniška stanovanja. Novosadska občina razprodaja okoli 3 tisoč oralov mestnega sveta in bo iz. skupljenoga denarja podeljevala kredite uradnikom, da si zidajo domove.
— Legar v Os jeku. V Osjeku jo obolelo veliko število oseb na logarju, ki so mu mnogi že podlegli.
— Češki otroci na našem morju. Češkoslovaška vlada je poslala 56 železničarskih otrok na zdravljenje v Dalmacijo na Lapad blizu Dubrovnika, kjer bo ustanovila otroški sanatorij.
— Zanimiva razsodba. Neki kmet iz sarajevske okolice je vložil pred odhodom na vojsko t>000 kron v zlatu v sarajevski deželni banki. Ko se se je vrnil je zahteval zopet zlato nazaj. Ker se je banka branila, je zadevo izroči! advokatu. Sodišče je prisodilo pravico kmetu in vrhovno sodišče je razsodbo potrdilo. Banka je morala plačati 500.000 Din. Kmet je imel namreč poridilo od banke, da je dal onih 6.000 kron v zlatu banki v shrambo, in to je bil knif, s katerim je pritisnil banko.
— Odprava gimnazije v Šibeniku. Vsled sklepa prosvetnega ministrstva iz meseca oktobra, za katerega se je zvedelo šele sedaj, se stopnje-rna ukine gimnazija, ki je bila premeščena iz Zadra v Šibenik.
Nova volumska afera. V Bački so odkrili zopet novo vohunsko družbo, ki jc imela svojo glavno organizacijo v vasi Torzi. Glavnega krivca Antona Šmarka so aretirali in izročili sodišču. Preiskava se nadaljuje.
- Zrakoplovni promet med Cd-gradom in Zagrebom. Iz Belgrada poročajo, da se pošno ministrstvo bavi z vprašanjem uvedbe poštnega prometa z letali med Belgradom, Zagrebom, Saiajcvom in Cetinjem. Prevažali bi se tudi potniki. Vožnja iz Belgrada v Sarajevo bi trajala 2 in po! uri, iz Sarajeva v Cetinje tri ure. Vožnja bi ne bila dražja kakor v orient-ekspresnem vlaku.
— Poštnii tatvina. Pretekli teden so neznani storilci ukradli po što v Burni in odnesli 259.000 Din.
— Ponarejevalci menic. V Sarajevu so zaprli nekega Sretana Krstiča in Lazarja Krsteviča, ki sta ponaredila na menicah podpise dveh sarajevskih milijonarjev ter dvignila pri podružnici poljedelske banke 1,200.000 K.
—- Tatvina konzulatskih pečatov, V poslopju italijanskega poslaništva v Zagrebu so neznani storilci pred 29. januarjem ukradli dva pečata s sledečim besedilom: »B. Consolato di S. M. il Re dTtalia in Zagrebia« in z besedilom »Vista por la Lagali/.za z ion e della firma del..... a Zagrebia ti 192... II.
— Tektonski naročniki v Dalmaciji. V Splitu samem je 265 naročnikov, v celi Dalmaciji pa 255 -- torej za 40 mani, kakor v Splitu. Krivda je na slabih prometnih razmerah. ker telefon ne pride do veljave. Če ni prometa.
— Jugoslovanska posebnost. Zu grebeki »Pokret« piše: V popisu predsednikov volivnih odborov zri skupščinske volitve v marcu čitamo v 34. štev. z Narodnih novin« tudi ime dr. \ ladimira Radojeviča, odvetnika v X el. Gorici. Ta dr. Padoševič pa se n: baja še danes v boljševiški Rusiji ter je bil njet še za Brasilove ofenzive 1. 1916. Tako bo vodil on iz Rusijo volitve v Veleševcu »ad maiorem J v. gosta vi :u-gloriam.c
— Slravež. Delavec Lorene Batista je pretepel, brez povoda 13 letnega Mir-kbta Mesner, tako da je obležal deček nezavesten in so ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnico.
kot predujem za kmete, pri katerih je ua-kupoval sladkorno peso. Terzič pa je svojo dolžnost zanemarjal in ni delal s kmeti ni-kakih kupčij. Zaključke pa je ponarejal in izročeni denar pridržal zase. Ko bi se pa morala pričeti dobava pese, so prišli, na goljufijo in izročili Terziča sodišču.
— Smrt med kolesjem. V svoji parni žagi v selu Grahovcu je našel žalostno smrt Milovan Zlatic, sin bivšega narodnega poslanca. Ko je pognal stroj, ga je zagrabilo jermenje ter vrglo pod kolesa. Nesrečnež le. bil v nekoliko trenotkih raztrgan na drobne kose.
Koiiko je žensk in moških v naši državi. V Jugoslaviji je od celokupnega števila prebivalstva (12,017.323) 49 odstotkov moških in 51 odstotkov žensk. Ce bi ,-se v naši državi vsi moški oženili, bi torej ostalo 240.346 žensk rieomožcnih. Najveći! preostanek žensk je v Hrvatski in Slavoniji (1,405.050). Moških je tam 1,334.593, t. j. 70.557 ženske preveč. V Srbiji je 1,381.91! žensk in 1,273.167 moških, kar znači, da ir 108.774 žensk obsojeno na samsko življenje. Najmanjša razlika med številom žensk in moških je v Južni Srbiji, kjer bi ostalo samo 6 tisoč 232 žensk neomoženlh. Bolj ponosne so Bvine hčerke lahko v Bosni in Hercegovini, kjer pride na 965.8994 moških samo 924.035 žensk, kar se pravi, da bi moralo ostati 41.859 moških brez svoje „golobice Tu je pa treba upoštevati še to, da mnogi bogataši (muslimani) vzamejo po 2 ali 3 žene. Zato pa seveda ni čuda, da se veliko Bosancev in Hercegovcev izseli.
. —Število prebivalstva po veroizpovedi v naši državi. V naši domovini imamo /> ver: katoliško, pravoslavno, grško-katoli-ko, protestantsko, muslimansko in hebrejsko (židovsko). Največ je pravoslavnih, 5,602:227, večinoma v Srbiji in Črni gori. Drugi po številu so katoličani 4,735.154, ki iih je največ v Sloveniji in Hrvatski. Muslimanov je največ v Bosni in Južni Srbiji. Skupno jih je 1,293.801. Protestantov je 216.847 in sicer v Vojvodini in nekoliko v Sremu, Grko-katoliki istotako, Židje pa so razkropljeni po celi državi. Brez konfesije je v celi kraljevini 2016 oseb, od teh je največ v Vojvodini in sicer 1351, najmanj pa v južni Srbiji, kjer jjh ie samo 8. Procentualno je pravoslavnih 46.6 od sto, katolikov 39.4, muslimanov 11.1, protestantov 1.8, Židov 0.5 in grko-katolikov 0.4.
— Za prehrano pasivnih krajev. Ministrski svet je odobril ministrstvu za socialno politiko 4,000.000 dinarjev kredita za prehrano pasivnih krajev.
— Najdeno. Dne 15. t. m. so se zaključile čajanke pri g. pokrajinskem namestniku Ivanu Hribarju. Pri eni teh čajank sc je pozabil zlat lorgnon. Dama, čije last je ta lorgnon, naj se blagovili oglasiti pri predsedstvu pokrajinske uprave, kjer ga dobi nazaj.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zalo-Fra na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Narodne gledališče.
DRAMA.
Torek, 27. februarja — zapito.
Sreda, 28. februarja: Idijot. Ked C.
Četrtek, 1. marca: Za pravdo in srce.
Red D.
OPERA.
Torek, 27. februarja: Madame Butterfly. — (Gostovanje gospe Ade Poljakove.) — Red D.
čšreda, 28. februarja: Gorenjski slavček. — (V prid Udruženju gledaliških igralcev.) Izven,
Četrtek, !. marca: Vrag in Katra. Red E.
gl Rigoletto. Pri Lakme je gostovala 23. t, m. zagrebška koloraturka ga. Vesel-Pola v ulogi Gilde. Njen glas je kvalitativno in kvantitavno vse pozornosti vreden, njeno predavanje čustveno, njena igra dramatična. Vprašanje tehnike zanjo ne eksistira, svoj glas ima v vseh legah v oblasti, kar dokazuje posebno register najvišjih tonov, ki ji zveni tudi v pianu dovršeno in prodirno. Skratka: ga. Vesel-Pula ima lep material in — kar je še več vredno — ž njim umetniško razpolaga. Čujem, da nastopi pojutrišnjem na dunajski Volksoperi. Nadarjeni umetnici želim čim najsrečnejši uspeh. — Naslovno vlogo je pel na novo angažirani ruski baritonist Balaban, ki je dokazal svojo umetniško potenco že o priliki Seviljskega brivca kot Fi-garo. — Ima sonoren bariton in razvito zmi-
sel za široko kantileno kakor tudi za dramatičen recitativ. Njegovo mezza voce - petje bi lahko služilo marsikateremu pevcu za vzor. Postava in igra podpirata Balabanovo muzikalno podajanje v izdatni meri. Kulrhi-nacijsko točko je dosegel v tretji sliki, ki je bila v celi operi najboljša in učinkovala s svojo pretresljivo dramatičnostjo neposredno na poslušalca. — Vojvodo je pel Kovač. Pri njegovih nastopih je bilo čutiti med publiko dvoje kontrerno razpoloženih struj: ena je Kovača skoro sovražno odklanjala, druga je upoštevala njegovo uporabnost in ambicijo. Proti nobenemu omenjenih razpoloženj nimam ničesar, dokler ne postanejo manifestna na način, ki moti soposlušalca. Sikanje, škodoželjen smeh, žvižgi in slična poočitovanja nezadovoljnosti pa ne spadajo med rekvizite
g Mednarodni žitni trg. Kljub nesigur-nemu političnemu položaju je kupna moč za žito na merodajnih trgih inozemstva zelo ugodna. Pšenica.je sicer tendirala prejšnji mesec nekaj slabše a je v ceni zadnji teden skokoma naraščala, tako da ie dosegla na amerikanskih trgih višino izza decembra. Verjetno je, da je pri tej naraščajoči kupni volji merodajno momentano stanje držav. — V Združenih državah se včasih čujejo pomisleki glede prospevanja oziminc, enako je v Argentiniji koruza nekoliko zaostala. Na zapadnoevropskih trgih pa je stanje ugodnejše. Pomembno je, da sc je podražila holandska pšenica v zadnjih štirih tednih ža skoro 1 holandski goldinar. Nemške žitne cene pa stoje bržkone na koncu hausse (naraščanja), ki je itak cene vseh pridelkov potegnila s seboj. V Budimpešti je izvozna trgovina otežkočena vslcd stalnega padanja ogrske krone iti so tudi v loco-prometu le malo trgovali. — Jugoslovanska tržišča so stala v znamenju odlašanja. V prvi vrsti je oviralo kupčijo kolebanje dinarja. Edini predmet, s katerim so trgovali živahnejše, je sušena koruza. Pšenice niso mogli dovažati vsted snežnih zametov. Cene so se gibale med 4.30 do 4.35 Din od postaje v Bački. Dejstvo, da se je dinar opomogel, je rodilo čudno posledico, da so trgovali na štajerskih, torej jugosl. obmejnih krajih, veliko več s franc, in laško moko kot jugoslovansko. Zahtevajo za nulerico 6.80—6.90 Din od postaje. Praški trg je obratoval v bistveno boljši tendenci, v nekaterih produktih so bile dosežene višje cene, vendar pa ni bilo mnogo prometa. Omeniti je treba, da jugoslovanska tržna centrala dobro prodaja varivni ječmen, izborno blago po č. sl. K 1.42 do 1.50 od postaje.
Na dunajskem trgu je pa stagnacija skoro v vseh panogah. Poleg pomanjkanja denarja, ki je še vedno občutno v blagovni trgovini, zastaja kupčevanje tudi vslcd slabega razpečavanja moke. Dunajski trg je preplavljen z belgijsko, francosko, amerikansko, ogrsko, jugoslovansko in nemško moko, cene se od dne do. dne krhajo in tako je razumljivo, da domači mlini ne kažejo nobene potrebe po krušnem žitu, ker je pridelovanje moke nerentabilno vslcd konkurence s cenenimi inozemskimi mlinskimi izdelki. Pa tudi po klaji je malo povpraševanja, ker je splošna stagnacija v blagovnem prometu, vslcd česar ostajajo vozniki brezposelni.
g Vrednost avstrijskega poljedelskega in gozdarskega ozemlja je po dr. Riemerjevcm računu na podlagi čistega katastralnega dohodka in davčne vrednosti 9308 milijonov zlatih kron. Živino pa je naračunal na 993 milijonov kron. Interesantno bi bilo izvedeti za ceno našega narodnega premoženja.
g Zlata pariteta za carinska plačila znaša v Avstriji od 26. februarja do 3. marca 14.400 aK za eno zlato krono.
g Politična in trgovska pogodba med Francijo In Italijo je zdaj predmet živahnih debat na obeh straneh. Prercšetavaio pa naslednja vprašanja: Pogodbo z 1. 1919., ki je ustanovila popolno enakost med laškimi in francoskimi delavci, kar se tiče plač, delavnih pogojev in zavarovanja, bi bilo treba zdaj spopolniti z dodatkom glede izmenjave
deccntnega gentiemana. Pri vojvodov! „Ženska le vara nas“ se je Kovač pravzaprav razvnel, pel je dokaj živahno, vendar je zadostoval en sam ton, da se je averzija gotovega dela poslušalstva poostrila in stopnjevala ob koncu pesmi da glasnega izraza, kateremu je sledil v odgovor demonstrativen aplavz nasprotne strani. Morda bi v omenjeni pesmi Kovačevi vokalizaciji bolj ustrezalo: „izpremena" mesto „izprememba krajša nam čas"1. — Ostali niso motili. — Empire in rokoko v 16. stoletju je anahronizem (kostumi v I. dejanju). — Opero je dirigiral Neffat, ki je dirigent stopnjevanja zmožen. Orkester je spremljal diskretno, kar posebej povdar-jam, ker so ravno Verdijeve spremljevalne figure kakor nalašč za „žaganje11. -— N.
specialistov. Lahko bi se ustanovile uidi laške zadružne banke v francoskih središčih. Glavni predmeti študija so svila in tkanina. Gre dalje za zmanjšanje pravic laških specialitet v Franciji in enak popust v Italiji na francoskih. Kar se tiče metalurgije, bi mogla dobiti Italija v Franciji lito železo in jeklo ceneje, kot bi ga sama proizvajala, ker ji manjka premoga. Francija pa ne bi konkurirala z laškimi produkti valjarjev. Enako bi se pogodili za kemične produkte (pridelovanju superfosfata v Italiji). Krona bi seveda bila alianca obeh narodov.
g Prepovedan Izvoz iz Poljske. Poljska vlada je prepovedala izvoz nikla, bakra in svinca iz Poljske.
g Znižanje cen nemškega železa vsled izboljšanega tečaja marke, javljajo za hematit in jeklo ca. 14% in enako za razne vrste surovega železa.
g Frank je izgubil v zadnjih štirih tednih 20% svoje zlate vrednosti. Brezdvomno to poslabšanje nima nobene podlage v finan-cialni situaciji Francije, ampak je vzrok političen. Amerika in nevtralno ozemlje razsipa s franki. Sodijo, da je 10 do 12 milijard frank — vlog v inozemski posesti. V zadnjem času motivirajo padec franka tudi z vpeljavo novega plačilnega sredstva v Ruhr-skem ozemlju, ki ga bo vsaj spočetka morala garantirati francoska država.
g Francoski uvoz in izvoz se je povišal. V januarju so uvozili na živilih za 458 milijonov frankov, industrijskih surovin za 312 in fabrikatov za 2.144 milijonov frankov: kar znači 4 milijone ton ali za 300 tisoč ton več kot istega meseca lansko leto. Izvozili pa so na živilih za 187, na surovinah za 434, na fabrikatih za 945 in na poštnih zavitkih za 129 milijonov frankov, v skupni teži 1.895.683 ton ali za 300 tisoč ton več kot istega meseca lansko leto.
K Nemške dajatve so znašale po uradnih podatkih od 11. novembra 1918. do 30. septembra 1922. skupaj 45.6 zlatih milijard. Razven tega za oddane vojne ladje 1.4, drugo vojaško razoroževanje 6.3, industrijsko razoroževanje 2.6, notranje izdatke 0.5 milijard. To znaša skupaj 56.5 zlatih milijard, pri čemer pa ni vračunjena AIzacija-Lorena in kolonije. V tem slučaju bi pa znašale dajatve krog 100 milijard zlatih mark.
g Kriza v tekstilni industriji. Veliko tekstilno podjetje „Trumau und Marientha-ler Baurnwollspinnerei, Weberei A. G.“ je prenehalo obratovati v tovarnah ob aspan-ški in severni železnici, kjer je bilo zaposlenih 15.000 delavcev. V še težjem položaju se pa nahajajo poljske tekstilne tovarne, ki ali omejujejo svoj obrat, ali pa celo popolnoma ustavljajo.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) 1 dolar 101 do 103.50 Din, 1 funt šterl. 492 Din, 100' francoskih frankov 630 Din, 100 švic. frankov 1970 Din, 100 mark 0.465 Din, 100 avstrijskih kron 0.1475 Din, 100 češkoslovaških kron 310 Din, 100 lir ital. 501.50 Din.
GUMENE PETE m GUMENE P@TPB.OTE
csnaje in črrtimjje so kelcor usnene! Najbolje varstvo preti vi-agl 5 mraza l
——■l■■ll^llllll^llllllll■ » miiiiir irniniTTni r»''rir~mr'imTri—Trrr~"—
Gospodarstvo.
Kultura,
k Društvo slovenskih književnikov objavlja: Spričo spremenjenih valutnih ra?-mer in da se doseže večja enotnost pri honoriranju rokopisov, je „Društvo slovenskih književnikov11 izdalo za vse svoje člane čb-vezno tarifo in izdelalo vzorec založniški pogodbe, ki ga je obenem z omenjeno t.v-rifo razposlalo posameznim založbam. Od teh so nekatere že sprejele v tarifi dow-čenc postavke, dočim so druge to tarif ; odklonile. Z ozirom na to je „Društvo slovenskih književnikov" na svoji zadnji odborov! seji 12. t. m. sklenilo, da bo vsake*'' elana, ki bi sc ne držal pri založniški!] pogodbah omenjene tarife, izključilo iz društva, in da se knjige, izdane od založb, fcr so tarifo odklonile, ne bodo ocenjevale v revijah, katere urejujejo društveni člani. -Dr. Alojz Gradnik, predsednik. Miran Jarc.. tajnik.
Izpred sedišča.
s Ker ni dela, moram krasti, sv ■ zagovarjal znani delomržnež Jože Pod . lesnik iz St. ,Turja ispod Kuma, ki j-bi! že (I krat radi goljufije in tatvin.v kaznovan. Odrinil je s sekiro vrata, v« sto Ishko šel v hišo in odnesel Ignaco Simončiču v Vinter.jevcu več perila, obleke, zlatnino in srebrnine!. Večino ukradenih stvari so našli pri nje«!., dragocenosti pa je, sam ne ve komu, prav po ceni prodal. Ker jo obenem grozil Simončiču, da mu bo požgal, jč dobil za celo leto delo v kaznilnici.
s Za brata. Alojzij Ferjan iz Poli pri Radovljici je imel spor in sodn« obravnavo v Radovljici z domačinke Frančiško Murnik. Da reši brata j -njegova sestra Aua pred radovljiški-«, sodiščem krivo pričala, kar se je kit siieje ugotovilo. Obsojena jc bila z om rom na izredne olajševalne okolščioo samo na 14 dni ječe.
Ruzno.
r Umetnostna zgodovina. Pred Antone! lijevo sliko Sv. Sebastijan v draždanski ga -leriji je stala gospodična šilastega nosu to držala v roki svinčnik. Beležila je s svinčnikom notice v zvezek, da napiše pozneje raz
pravo „O perspektivni tehniki zgodnje rcnit sancc s potrebnim upoštevanjem severnoitalijanskih arhitektonskih motivov". —- R;: -zen nje sem bil v dvorani jaz in galerijst* sluga, ki je použiva! .svojo jetruico. Čuti je bilo le monotoni šum, ki ga je povzročala použivana jeternica. -- V dvorano je vstopi' gospod v gamašah, ki ga je spremljala fen*
in hčerka in ki jc nastopal precej glasno. _
„Vraga! Zopet polna dvorana slik; kar noče ponehati. Menim, da žive ljudje, ki ničesar drugega ne delajo kot slike." — Tedaj je' za‘-gieoal Sv. Sebastijana, prečital napis spodaj in se obrnil k galerijskemu slugi. „Povejte mi, že davno sem hotel vprašati, kaj pome-njajo števila pod vsemi temi slikami?11 — „Števila," je odgovori) sluga, „značijo življenjske podatke slikarja. Slikar te podobic živel okoli leta 1450." — „Ne šalite se!11 vzkiiknc gospod. „Potem je slika stara skoro petsto let. Mamica slika je stara petst« let. In kako še izgleda! Kakor bi bila prav kar kupljena!11— „Posebno okvir," je pripomnila mamica. — Gospod v gamašah se k poglobil v opazovanje slike, in videti je bilo, da si hoče ustvariti o sliki estetsko ocenc Končno se je obrnil in globoko ganjen vskhknil: „Slikarja kočniki tudi več ne bole.1' Krenil je v sosednjo dvorano, da tam nadaljuje svoje opazovanje. — Kck> je čuti! preti umetnostjo potrebno ganutje in ekstazo? Galerijski sluga s svojo jeternico, gospodična s svojo perspektivo, jaz s svojim feljtonom ah lovek v gamašah, ki se še danes zanima za Antonellijeve kočnike?
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« —- Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Ti.sk J. Blasnika nauk v Ljubljani.
Kupim
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa.
Denar takoj!
Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod „Prodam* na upravo „Ljudskega dnevnika*.