THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERI KANSK! SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod -— za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. M°H0RJA V CHICAGL - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) __ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 242. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. DECEMBRA TUESDAY, DECEMBER 16, 1930. - . 1' I :i LETNIK XXXIX. Revolucija v Spil udn - Vesli o "svobodi" v Rusiji UPOR, KI JE IZBRUHNIL MED VOJAŠTVOM V ŠPAN. SKI GARNIZIJI JACA, SO VLADNE ČETE UDUŠILE. — STROGA CENZURA PO CELI DEŽELI. — UJETI UPORNIKI BODO BRŽKONE USTRELJENI PO PRE-KEM SODU. Madrid, Španija. — Španskim vladnim četam se je posrečilo po ljutem boju, da so popolnoma porazili uporniško armado, ki se je dvignila proti vladi v trdnjavi Jaca ob francoski meji. Mnogo upornikov je bilo pobitih, veliko število ujetih, ostali pa so pobegnili nazaj v Jaca, oziroma so se u-maknili v Pirenejsko gorovje. Upor se je pričel pretekli petek, in sicer od vojakov, ki so bili garnizirani v trnjavi Jaca. Kakor se govori, je bilo to delo dveh madridskih dijakov, ki sta nagovarjala vojaštvo, naj se upre, češ, da po celi deželi vlada revolucija in da so tudi garnizije po drugih mestih odpovedale zvestobo vladi; govorila sta celo, da je v Madridu že proglašena republika. Sprva se je domnevalo, da šteje uporniška armada nad 100,000 mož, a pozneje se je izkazalo, da jih je bilo vsega skupaj komaj kakih 1500. U-pornemu vojaštvu se je pridružilo tudi veliko število nižjega državnega uradništva. Revo-hicijonarji so se pripravili, da bodo držali mesto Jaca do zadnjega, vendar pa so se morali kmalu ukloniti premoči vladnih čet. V provinci, kjer je upor izbruhnil, kakor tudi v šesterih obmejnih provincah je proglašeno obsedno stanje. Poleg tega pa je vlada odredila najstrožjo cenzuro, tako, da ne morejo iz Španije nikaka privatna poročila o dogodkih, marveč izhajajo vse vesti, ki jih dobiva zunanji svet, iz vladnih virov .Vsled tega tudi ni mogoče točno ugotoviti prave-Sa stanja. V soboto zvečer je imela vlada- izredno sejo, na kateri se je bavila z dogodkom in je tudi razmotrivala glede ujetih upornikov. SUŽENJSTVO VJRUSIJI Neverjetno ravnanje s kaznjenci v severnih ruskih goz dovih. — Vlada namerava povišati njih število na dva milijona. Riga, Latvija. — Vsa never jetno grozna poročila o strašnem stanju delavcev v severnih ruskih gozdovih, ki so do zdaj prihajala v svet, je še potrdil neki tukajšnji inženir, ki je prispel semkaj iz Rusije, kjer je bival osem mesecev v službi neke tujezemske tvrdke, ki je imela pogodbo s sovjetsko vlado, da postavi parne žage. Težko si je predstavljati, pravi inženir, kak je položaj teh delavcev v gozdovih, ki ležijo v severnih pokrajinah ob Belem morju. Poleti jih mučijo komarji, pozimi pa neznosen severni mraz. Njih "plača" na dan obstoji iz pol funta kruha in redke ječmenove kaše ter odmerjene količine gorke vode zjutraj in zvečer, v kateri si stradajoči nesrečneži poleti skuhajo jagode, ki si jih naberejo v gozdu. Pri tej pičli hrani pa morajo s kratkim oddihom neprestano trdo delati in se z njimi ravna slabše, kakor se je nekdaj s sužnji. Prejšnji ruski tlačani so bili na veliko boljšem stališču. Poleg trdega dela pa nimajo ti sužnji sploh nobenega u-panja, da bi bili kdaj izpušče-j ni na svobodo. Obsojeni so namreč na nedoločeno dobo, kar znači toliko kot dosmrtna kazen. Sestavljene so te armade iz vseh stanov, iz kmetov in vseh vrst delavcev, ki so bili osumljeni od sovjetske skrivne policije kot protirevolucijonar- Bržkone bodo j ji. Njih število znaša zdaj o-vsi ujetniki ustreljeni po pre-j krog milijona, a vlada name-kem sodu. Irava podvojiti to število, ker Dočim je v Madridu in tudi hoče prihodnje leto podvojiti Po ostalih španskih mestih via-\ izvoz lesa v inozemstvo, in zadal mir, so v mestu Saragossajto išče policija in zbira nadalj- .............................................................................................................................ihiciiiiiiiiiiiiiuiiii......iihiiiiiiimiiiui.....mimhiiiimhiiiimminnimiiiiihiiumimiiinhiiiiiiiiiiiiniii^ j VABILO | 1 Na znotraj so dozoreli razgovori za ustanovitev BARAGOVE ZVEZE. Treba je sedaj stopiti skupaj in jo res ustanoviti. Vabimo na tozadevni sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 29. decembra, ob DVEH J | popoldne v Chicagi v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. | Vabimo tu vse, ki se za stvar zanimate. Posebnih vabil ne pošiljamo nikomur. Vsakdo | | je dobrodošel, zlasti čč. gg. duhovniki, zastopniki in zastopnice lcat. organizacij, društev in | | publikacij. Ako kdo izmed zunanjih gostov želi obedovati ali večerjati pri skupni mizi, naj blago- | | voli pravočasno javiti g. župniku pri sv. Štefanu, Rev. Anzelmu, O.F.M. Zadnji dan tega leta bo prava stoletnica BARAGOVEGA prihoda v Ameriko. Zberimo j I se dva dni poprej njegovi častivei in častivke in se organizirajmo za delo po njegovih | | vzorih! | Tako bomo na pravi BARAGOV stoletni dan že imeli nekaj, kar bo dajalo poroštvo, da | 1 BARAGA tudi po minulih stoletnih slavnostih ne bo pozabljen. | Na svidenje! ODBOR "PROSVETNE ZVEZE". § IliiHiiiiiiiiiiMUli..................................................................................................................................................................................................... Iz Jugoslavije, STRAŠEN ZLOČIN — ŽENA UMORILA MOŽA, NATO ZA-ŽGALA HIŠO. — OROŽNIK OBSOJEN NA SMRT. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN DRUGO. °klicali socijalisti splošno stav ko. Vlada je dala voditelje stavke aretirati, mesto pa je Postavila pod vojaško nadzorstvo. Vse časopisje v mestu je bilo začasno ustavljeno. --o- Nemčija že drugič poslala protest Berlin, Nemčija. — Liga Prodov menda ni dovolj hitro v2ela v pretres note nemške vlade, v kateri je ta protestira proti nasiljem, o katerih trdi, da so jih Poljaki izvajali nad Nemci pri zadnjih volit-Vah v Šleziji. Da bi pospešila Opravo, je Nemčija poslala ^aj še drugo noto na Ligo prodov, v kateri opisuje nad slučajev terorizma, izvr-Jftega od strani Poljakov. Z Nemci se ni šaliti, nasprotno se iz Slovanov vedno lahko nji milijon "protirevolucijo-narjev". Mesto Kem ob Belem morju je nekakšno glavno zbirališče teh kaznjencev, od koder jih nato pošiljajo v razne gozdne distrikte. Po večini so delavci brez vsake zdravniške oskrbe in le pičlo založeni z obleko in čevlji. Na ogromno število, ki jih umre vsako leto, se ne polaga nikake važnosti; saj jih nadomeste drugi tisočeri; in Rusija ima vendar velikansko število ljudi. _Berlin, Nemčija. — Mednarodni odbor za varnost v zrakoplovstvu, ki zboruje v Parizu, je ponudil Hindenbur-gu naslov častnega člana, kar pa je ta odklonil iz tega vzroka, ker je Nemčija okrnjena po mirovnih pogodbah v svo jih zrakoplovnih pravicah. KITAJSKA POVIŠA _CAR1N0 Ameriška trgovina bo udarjena s to odredbo. —o Washington, D. C. — Nan- kingška kitajska vlada je obvestila tukajšnji državni department, da namerava znatr no zvišati carino na uvoz tuje-zemskega blaga.. Na ta način bo ameriška izvozna trgovina, ki je že itak zdaj zelo oslabljena vsled zmanjšanega izvoza v Evropo, dobila nov udarec. Cene ameriškemu blagu bodo po nameravanem povi šku carine na Kitajskem skoro podvojene. — Kitajska vlada je izjavila, da ta njen korak ni naperjen proti Ameriki; ampak, da je bila prisiljena to ukreniti le z ozirom na dobrobit svoje dežele. Iste določbe bodo namreč veljale tudi za druge dežele. — V letu 1929 je Amerika izvozila na Kitajsko blaga v vrednosti 155 milijonov dolarjev. -o- UNIČENO ŽIVLJENJE Waterloo, Ia. — Celo svoje življenje se bo pokoril G. Fa-nyo za čin, ki ga je izvršil 24. junija. Star je komaj 19 let, bivši dijak na illinoiški univerzi, a je bil od sodnije obsojen na zapor 40 let. Ome njenega dne se je namreč udeležil ropa, ki je bil izvršen na Union Trust & Savings Bank v Strawberry Point, kar ga je spravilo pred sodnijo. Ropat ni šel iz potrebe, ampak le, da bi si dobil denarja za "good time", in imel ga bo zdaj v izobilju. KR1ŽEMSVETA — Rim, Italija. — Celi zračni švadron, obstoječ iz 12 povodnih aeroplanov, pod vodstvom italijanskega zračnega ministra, se je odpravil na pot preko oceana v južno Ameriko. Polet bo po načrtih trajal tri tedne. — Praga, Čehoslovaška. — Dosedanji državni krvnik'je bil odstavljen od svoje službe. Za njegovo mesto pa je prosilo nad sto mož, med njimi celo več takih, ki imajo univerzitetne študije. — Pariz, Francija. — Tukajšnje mestne. podzemske železniške proge nameravajo podaljšati, za 15 milj v vse smeri v predmestja. Z delom bodo pričeli spomladi in bo stalo več milijonov dolarjev. ——o-- HOOVER DOBIL SVARILO OD PRISTAŠEV Washington, D. C. — Kakor se govori, je predsednik Hoover obljubil pristašem svoje republikanske stranke, da se ne bo več spuščal v take izjave, kakoršno je napravil zadnji teden proti senatorjem in ki je v senatu vzdignila tak vihar. Predsednik je bil baje ogorčen, ko na vse napade demokratskih senatorjev niso republikanci v njegov zagovor nič odgovorili. KRALJ KARL SE "POGLI-HAL" KOMUNISTI V N. Y. DE-M0NSTR1RAL1 Surove rdečkarje policija napadla in jih razgnala. —o— New York, N. Y. — Pretek lo soboto je kakih 2000 komunistov vprizorilo f elikQ demonstracijo na 5. Ave.; odpravili so se proti francoskemu konzulatu, da bi ga napadli. Na napisih, ki so jih nosili v pohodu, so sicer protestirali proti francoskemu, angleškemu in ameriškemu kapitalizmu, vendar pa so pokazali poseben srd proti Franciji, češ, da kuje zaroto proti sovjetski vladi. _ Ker so se demonstranti skrajno surovo obnašali proti ljudstvu, s katerim so prišli v dotiko na cesti, je posegla vmes policija in je rdeče suro-veže razgnala, še predno so prispeli pred francoski konzulat. -o-- jo nalomilo. Pripeljal je še kljub temu domov, nato so ga spravili v bolnico. ——o- Smrt pod skladom drv Ko je Aleš Košir, posestnik iz Hotemaz v okolici Kranja nakladal drva pri Dolencu v Predvoru, se je usul nanj cel sklad drv. Dobil je hude poškodbe na glavi, vratu in prsih. Tem poškodbam je revež tudi podlegel. ——o- Bolezen na prašičih. V okolici Dolenjskih toplic se je razpasla kužna bolezen o_________ w _ na prašičih in oblast je prepo- petrolejko, vsled česar je na-,vedala vsak izvoz. Najbolj so stal požar, ki je uničil hišo in I pri tem prizadeti seveda kmet-ji umoril moža. Ljudje so pa je. vse drugače to stvar presodili. -o- Sosedje so dobro vedeli, da so Še vedno jagode bili prepiri in razprtije v hiši j Kljub poznim novembev-na dnevnem redu. Nekatere skim dnem je krojač Šimon priče so tudi povedale, da je Jane v Radečah nabral na Vržena že govorila po vasi, da bo hovški gori cele šopke lepo di-svojemu možu že pokazala. Po-^šečih zrelih rudečih jagod, vedali so tudi, da je usodni ve- " —- Strašen zločin žene Maribor, 26. nov. — Nenadoma so začeli švigati plameni iz Žnidarjevega poslopja v Loki pri Framu na Štajerskem. Takoj so prihiteli gasilci in sosedje na pomoč. Ogenj se je pa tako naglo širil, da je hiša kljub velikemu prizadevanju obojih, pogorela. Izpod razvalin so nazadnje potegnili skoro zogljenelo truplo 27 letnega viničarja, Štefana Žnidar-ja, lastnika hiše. — Pred hišo je pa stala njegova 47 letna žena in pripovedovala, da je njen mož v razburjenosti pograbil in vrgel za njo gorečo čer prišel precej vinjen domov. Bržčas je ženo to še bolj razjarilo, da je moža sama s kakim topim orodjem ubila, kar tudi potrjujejo sledovi na glavi, ki so jih zdravniki odkrili pri obduciranju ter dognali, da mož. ni umrl vsled zaduše-nja, ampak od udarcev. Da bi žena odvrnila vsak morebitni sum od sebe, je šla in zažgala hišo ter si spretno izmislila zgodbico o petrolejski svetilki. Ženo, osumljeno umora in požiga so,, že aretirali in jo spravili v mariborske zapore. -o—— Nesreča z bencinom V tovarni Jugočeška v Kranju se je po nesreči prevrnila posoda bencina, ki se je takoj vžgal. Plameni so trenutno objeli poleg stoječega delavca Silvestra Pogačnika. V bližini stoječi delavci so to videč hitro skočili na pomoč in ga na ta način oteli grozne smrti v plamenih. Pogačnik je zadobil hude opekline, vendar ne nevarne. Smrten padec 62 letni starček Ivan Juršič iz Pekla pri Poljčanah je po noči padel s skednja kakih 5 - iz jsiovanov veano ianiw -u- ^uješ, ne da bi se bal kazni, i ŠIRITE AMER. SLOVENCAI CHICAŽANOM NA ZNANJE Phillips, Wis. — Chica-škim rojakom naznanjam, da pripeljem v ponedeljek, 15. decembra zvečer, truk božičnih drevesc v Chicago. Bodo vsakovrstna in vsakdo si bo lahko izbral po svoji želji. Rojakom se priporočam. Joe Luzar. (Ogl.) London, Anglija. — Ru-munski kralj Kari namerava baje "pričeti novo življenje" in izbrisati sled za vsemi svojimi razuzdanimi norčijami, katerih menda ni bilo malo. Da bi ga ženske, s katerimi je imel razmerje,, ne mogle nadlegovati, se je zdaj odkupil od njih z denarjem. Med drugimi je izplačal prosluli Madame Lupescu, zaradi katere je pustil svoječasno svojo ženo in se odpovedal prestolu, znesek $100,000. Njegova ločena že na, princezinja Helena, pa v to Karlovo izpreobrnitev ne verjame dosti in se zato tudi ne mara z njim spraviti, marveč se bo januarja odpravila v Pariz, kjer bo nato stalno bivala. FRANCIJA KONČNO DOBILA VLADO Pariz, Francija. — Senatorju Th. Steegeju se je preteklo soboto končno posrečilo, da je sestavil novo vlado, brez katere je bila Francija več kakor teden dni. Vendar pa se splošno izraža mnenje, da bo imel ta kabinet zelo kratko življenje. Sestavljen je namreč v prvi vrsti iz radikalnih socija-listov in njim nasproti bo delovala v opoziciji močna Tai'-dieujeva stranka. DRŽAVNI POSLANEC SPO-ZNAN KRIVIM Chicago, 111. — Precejšnjo senzacijo je vzbudila razprava proti L. C. O'Brienu, državnemu poslancu, ki je bil pri zadnjih volitvah ponovno izvoljen, ki je sedel na zatožni klopi pod obdolžbo, da je skušal deželo oslepariti za davek, ko je svoje dohodke javil veliko nižje, kakor so bili v resnici. Porota ga je spoznala kri vim in obsodba se bo izrekla nad njim 6. januarja. Namesto v Springfield bo šel torej v — keho. Na smrt obsojeni orožnik V Beogradu je bil 23. nov. |m globoko. Zelo si je pretresel obsojen na smrt orožnik Gjor-1 možgane in dobil na temenu gja Zivaljevič, ker je napadel 'težke poškodbe, radi katerih v Topčiderskem parku, kot je kmalu nato izdihnil. službujoč organ beograjsko | -o- damo Dano Milenkovičevo, jo, Dete v cekarju nato zadavil in vrgel v opušče-1 v Vidmu pri Krškem so po-no straniščno jamo. Zaradi tegnili iz Save dete ženskega drugih zločinov, ki jih je šejSp0la, ki ga je Sava naplavila imel na vesti je bi! obsojen pa v malem cekarčku. Dete ni na 12 let težke ječe. Ljudstvo ' moglo biti dolgo časa v vodi, ki je v velikem številu pri-' ker bi voda cekar gotovo pre-sostvovalo procesu je vzklikni-1 obrnila. Otrok je na nogi ne« lo, ko je zaslišalo obtožbo: i koliko okljuvan od ptic. Sedaj "Živela pravica". Zločinec je i orožništvo Zasleduje neusmi-vztrepetal in pobledel. ljeno mater. -o- Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Anton Zabrič, kovač, rodom iz Tomaja na Krasu, star 71 let. — V Mariboru je umrl Alojz Kranjc, delavec v kurilnici drž. žel. star 60 let. — Na Dunaju je umrl zagrebški univerzitetni profesor Stjepan Ju-rig, — V Škofji Loki je umrla Neža Homanova, stara 70 let. -o- Uničena zemlja V področju občine Vir je v Gjurjevskem okraju je Drava v poslednjih letih uničila do 2000 oralov plodne zemlje. Za odnešeno zemljo pa kmetje še vedno plačujejo davek, čeprav nimajo od nje nikake koristi. Nesreča Anton Zver, ki služi pri trgovki Mariji Kušar v Kožarjih, je peljal iz Ljubljane razno blago. Ko se je na cesti hotel ogniti nekemu avtobusu, ga je ta zadel in vrgel pod voz, Nesreča pri delu V Trbovljah je Franceta Čamra zaposlenega pri podjetju Dukič, pri delu pritisnil voziček v bok, da je zadobil nevarne poškodbe.. Nahaja se v bolnici. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo da mu je šlo kolo čez nogo inlyseh njegovih prijateljev! r BffSH AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 16. decembra 1930'J AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki Ustanovljen leta 1891. Islnla v»ak dan razun nedelj, none-IcljkoT I* dnevoT po praznikih, Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. . Jelefon: CANAL 009» -- ™ Naročnina: U Eelo leto---------$5.00 Ca pol leta----2.50 Ea četrt leta_______1-S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _—----$6.00 Za pol leta____3.00 It četrt leta______ 1-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ----------------- For half a year----- For three months ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-----------$6-0° For half a year--------3.00 For three months------------- POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, 3o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov predništvo ne vrača._____________ Entered as second class matter November 10, 1925. at the post Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ office at krito, ker je vsako osebno oziranje popolnoma izključeno, in sta imela pred seboj le dobrobit delavstva. Vodila sta v načrtih, in delavstvo je to dobro videlo, politiki, ki so v službah, pa so šli preko njiju. Amerikanska federacija dela mora zagnati politikarje v zunanjo temo, in se oprijeti programa, ki pod vsakim pogojem in za vsako ceno zasleduje le pravice delavstva, drugače bo prišlo do poloma. Delavstvu ni treba dolgo iskati res delavskega programa, ker tega ima v programu rekonstrukcije, katerega so podali amerikanski škofje. Ta program ne pozna boljševiškega nasilja, ker rešpektira pravice, kjerkoli so dobro zajamčene, niti ne pozna pretkanih mahinacij pagan^ skega kapitalizma. Ta program ne zasleduje nobenih stranskih namenov, ker zahteva edinole pravico. Federacija je kolebala sem in tja in zasledovala politiko, kakor so nanesle razmere. Voditelja ji je treba, ki bo postavil program na podlago pravičnosti. Sekularizem je v socialnih in ekonomskih zadevah ravno tako škodljiv, kakor je ta sekularizem poguben v šolskih zadevah. J. M. Trunk: Voditelji Vsakemu, bodisi političnemu ali gospodarskemu gibanju je treba dvoje reči. Prvič mora imeti za dosego svojih namenov natančno in jasno določen načrt ali program. Vedeti mora kaj hoče, in vedeti, ali je mogoče to tudi doseči, kar namerava s svojim gibanjem. Drugič mora imeti v dosego tega programa voditelje ali vsaj voditelja, ki skušajo program tudi izpeljati. Voditelj brez jasnega in možnega programa pač ne bo pravi voditelj, torej bi bil program bolj važen od voditelja ali voditeljev. Tako se zdi. Ampak najboljši program ne pomaga, ako ni nikogar, da ta program tudi izpelje. Razvidno je toraj, da je vsaj v praksi voditelj najvažnejši faktor pri vsakem gibanju. . Številke so na sebi mrtve. Dobre so za kako statistiko, lahko tudi služijo v dokaz, da voditelj res vodi in se program izpeljuje, ampak kaka moč v številkah ni, ako ni za številkami program in voditelj. Republikanska stranka pri zadnjih volitvah tavno ni bila poražena v eeloti, ampak zelo slabo je odrezala, in morda bo poralena pri predsedniških volitvah leta 1932. Navajajo se razni razlogi, da je prišlo do takega nazadovanja, in da so se volilci obrnili proti republikanski stranki. Teh razlogov je več, eden izmed njih, in morda zelo važen, je ta, ker je postal predsednik Hoover nepriljubljen. Kako to? On pač ni izpeljal, ali ni mogel izpeljati programa stranke, ki je meril na — prosperiteto, torej je bil slab voditelj, in prikazalo se je nazadovanje. Mogoče, da je bil program slabo začrtan, ampak kak količkaj razborit voditelj se ne bo oprijel nemogočega ali slabega programa. Iz tega se dalje razvidi, da tudi program pade na voditelja nazaj, in se pokaže, ali je voditelj res voditelj, ali pa le figura pri stranki. Naše amerikansko delavstvo pride kot organizacija v poštev le pri Amerikanski federaciji dela — American Federation of Labor. Imamo še druge delavske organizacije, ampak odločilne niso. Ta federacija se pogostoma hudo napada, napada njen program, in napadajo se njeni voditelji. Ali iz golega nasprotovanja, strankarske zavisti, hudobije, političnih razlogov? Federacija nikakor ni morda popolna, idealna, nikakor ni brez raznih hib. Imela je dobre voditelje in postavila se je za marsikako pošteno stvar .v prid delavstva. Da je organizirano delavstvo pošteno in zasleduje najboljše namene, o tem ni nobenega dvoma. Obžalovanja vredno pa je, da je to pošteno delavstvo reprezentirano po tako slepi' in gluhi organizaciji, kakršna je ta amerikanska federacija delavstva. Program je bistveno pomanjkljiv, in pomanjkljiv je, ker federacija nima voditelja ali voditeljev, kateri bi ji dali ostro in pravilno začrtanega delavskega programa, in bi skušali tak program izpeljati le v prid delavstva. Vladala je dozdaj prava švigašvagarija, in voditelji sami niso prav vedeli, kaj hočejo. Tako ne more iti naprej. To je postalo jasno na zadnji konvenciji v Bostonu. Delavstvo uvideva bolj in bolj, da mora priti do temeljite izpremembe. Globok utis na delavstvo sta napravila pri zadnji konvenciji govora kardinala O'Connella in Rev. W. R. Miguera. Oba sta nekaj povedala, kar sloni na zdravi in solidni podlagi razuma in razodete resnice. Govornika sta govorila od- ZAHVALA SLOVENSKEGA FARMARJA Cromville, Minn. Že dolgo poprej bi se bil moral oglasiti, pa se nisem. Vem, da bo marsikdo rekel, da je temu kriva lenoba. Ako pa kdo zna presoditi stvar in moje razmere kakor so, bo drugače sodil. Vsak kdor misli in reče, da farmarji nimajo dela, vara sam sebe. Na farmi ni delo nikdar narejeno. Lahko si človek vzame počitnice koli- kor sam hoče, to je res, pa vse v svojo lastno škodo, ker čas, ki ga s tem izgubi, se nikdar več ne povrne. Ko je bil letos odprt lovski termin, nisem imel niti toliko časa, da bi si tudi jaz vzel par dni in šel lovit divjačino. Edino zadnji dan sem si dovoli! nekoliko, da sem šel za srnjakom, ki je prišel prav skoro do moje hiše in nas gledal, kako smo nekaj popravljali in žeblje zabijali. Ko sem ga zagledal, sem takoj šel iskat puško; predno sem vse potrebno skupaj spravil, jo je srnjak počasi mahnil nazaj v hosto. Ker je bilo padlo dan poprej ravno nekoliko snega, sem lahko šel po sledi za njim. Hodil sem od 8. ure zjutraj do 12. opoldne in še ga nisem dobil. Popolnoma u-mevno je to, saj on je imel štiri noge, jaz pa samo dve, to je pa precejšnja razlika. Sicer bi bil že lahko streljal, če bi bil gotov, kaj bom zadel, pa tam je bila>že lastnina druge-' ga farmarja, in čeravno je šel prav blizu mene, sem ga raje pustil še za eno leto, češ, da bo imel drugo leto še na vsaki strani po en rožiček več, torej veliko lepši. Pa tudi bi se mi lahko kaj ponesrečilo, kakor se je že par lovcem, ki so lovili blizu farmarja. Bilo je že pozno popoldan in se je že delal mrak. Kar zagledajo neko žival. Seveda so mislili, da je najbrže jelenovka. Ustrelili so jo in nato položili na truck,ker je bila že skoro tema. Doma so jo brž odrli in ko so bili že skoro gotovi, so opazili, da je imela na prvih nogah podko- ve. Takoj so vedeli, da je bila to farmar jeva mula. Na to sem I pomislil, ko sem že prijel za 'puško in hotel streljati ter si mislil, bolje je biti previden in ne streljati na vsako stvar, ki se giblje. Dne 12. septembra me je obiskala huda nesreča, da mi je pogorela hiša do tal in nam ni popolnoma nič ostalo kakor kar smo imeli na sebi, da otroci niso imeli drugi dan s čim v šolo. Vsakdo ve, da ogenj nič ne izbira in da vse uniči, kar mu pride v bližino. Po tem lahko vse sodi, v kakšnem položaju sem ostal. — Še je, hvala Bogu, dobrih ljudi na svetu, ki človeku pomagajo z denarjem in tudi z drugo stvarjo. Tukaj bom po možnosti opisal darovalce in kolek-torje. Vich, John Boben, Sebastjanj Pepel, John Novak, Michael' F. Špehar, John Sterle, Math Grahek, Jakob Grahek, Jos. Kočevar Jr., Sam Kovach, K. Michaved, M. Sterl, Mrs. Ro-zich, P. Sintinch, John Gan-dek, Mile Radosevich; Nick Mrak Jr., Tony Trapaj, Frank Jurkovich, Georbe Gačich, S. Todorovich, M. E. Matson, Nick Radulovich, Joseph Pis-ler, Joseph Champa, George Butarac. Po 50c: Thos. Saw, J. Benow, S. Ropotar, Carl Gerlovich, Frances Komple-nik, Anna Virant, Joseph Jurčič, Aleks. Smolnikar, Carl Nelson, John Borich, Anton Panjan, Peter Vc-novich, Ma-tljias Karlinski, George Tam-ljanovich, Anton Vidur, A. Geocomuzzi, Mike Trettle, Alex Križaj, Peter Jovanovich in Elija Morich. 25c: Ed. Ni-ckila. Vsem darovalcem se prav iz srca zahvalim. Posebno bratom moje žene, Bruletom, Joseph Blatniku, Math Mushi-chu in sploh z eno besedo vsem, ki so kaj pomagali. Posebna hvala še Želkotom in družini iz Hibbing, Minn., za njihov velikodušen dar. Vesele božične praznike in srečno novo. leto voščim vsem. Anton Cernic.h in družina. -o- Za Novi Duluth in Gery sta Anton Butala in Joseph Blatnik. Za Ely, Minn., Matija Mu-chich. — Darovalci po $5.00 so: Anton Brula, Joseph Blatnik, Frank Burgar, Joseph Jakša, Anton Sterle, Thomas Shubitz, Andrew Gale, Viktor Blazevich, Math Mušich, Jak. Mushich, John Grahek, Steve Grahek, Joseph Grahek, Mike Grahek, Frank Jager. $4.00: A. L. Pirnat. Po $3.00: Steve Agnich, John Stukel. Po $2: John Kambich, John Debelak, John Skul, J., George Somin, Frank Blatnik, Joseph Sken-der, Joseph Stern, Frank Ker-že, Frank Rot, Vladimir Bra-je, Nick Golich, John Jerina, Josip Romšek, Frank Sasek, Math Otrin, Martin Grahek. Po $1.50: Mike Špehar, Joseph Anzelc. $1.25: Andrej Saltis. Po $1.00: Anton Oblak, Andrew Zelko, Marko Lapsac, Joseph Skull, Frank- Petrich, Michael Mrak, Vaso Tatalo-vich, E. L. Jewell. Joseph Jančar, John Skill, Dutz, J.Valler, Anton Anžich, Frank Podgor-shek, Joseph Kočevar, John Svrne, .George Stibnovich, Mrs. Matkovich, Joseph Mrak, Frank Sever, Steve Verlinich, Frank Vesel, John Ivane, Jim Balich, Luka Mrgia, Steve' NOVICA Z ELY Ely, Minn. Dne 2. decembra so bile v našem mestu volitve za mestnega župana in treh alderma-nov. Za župana je bil izvoljen z veliko večino glasov generalni superintendent za Vermillion okraj, Charlie Trezo-na. Za aldermane so bili izvoljeni 2 Slovenca, John Kapsch in Ivan Tavzel, ter Finec H. E. Homer. Prihodnje leto bodo v mestni zbornici trije Slovenci: Štefan Banovec ml. in poprej imenovana dva, en Irec, po en Finec in Šved. V decembru mesecu nas je obiskalo tudi indijansko poletje, kar je jako redek slučaj posebno v našem delu te države. Jernejčan. nik, ki ume vselej izbrati pravo snov za predmet svojega govora, temveč je obenem tudi izboren pevec in je takoj pri prvem nastopu naučil ljudi petja, da je pela cela cerkev ves čas pri jutranji in večerni pobožnosti, ki je bila dobro obiskana. Zelo primerno je bilo, da se je ta misijon priredilo v resnem adventnem času, ko nam apostol kliče, da naj pripravimo pot Gospodu in da naj se vse izravna, kar je krivega. Nekateri so morebiti nad obstojem naše fare dvomili. Sedaj pa ni več vzroka se bati, da ne bi župnija obstala. Posebno sedaj, ko se je vse izno-va in tako resno začelo delati za župnijo, ki jo vodijo tako spretne roke, ko imamo tako vnetega in skušenega župnika in njegovo desno roko, brata Akurzija. Oba se trudita župnijo dvigniti in nima sedaj res noben pameten človek več kaj kritizirati iji se držati proč od župnije. Imamo že tudi močan in izvežban pevski zbor, da smo nanj lahko ponosni. Zelo je razveseljivo in upapolno, da se je začelo z mladino. V kratkem času so požrtvovalne hrvatske sestre precejš»je število slovenskih otrok prav dobro naučile lepih slovenskih pesmic. Pripravljajo se, da nastopijo s slovenskim petjem na igri, ki se bo igrala v nedeljo, dne 28. decembra. Vredno je. da to igro vsak rojak vidi, ker je nekaj posebnega. Ker so se ljudje te dni tako lepo in dobro pokazali, nič več ne dvomimo, da bi župnija ne mogla obstati. Župnija je prav lahko, samo če ljudje hočejo. Župnijo hoče Bog, hočejo jo naši duhovniki. Ce jo hočejo še ljudje, pa je obstoj župnije in njen napredek zagotovljen. Poročevalec. « šamo. V Korvin bolnišnici se haja Mrs. Laknar, farmarica, ki je prestala težko operacijo. Želimo ji, da skoraj okreva. Dalje je bila operirana Mrs. Kočevar. Tudi njej želimo ljubega zdravja. Mrs. Margareta Igan se je poškodovala na očesu in trpi precej hude bolečine. Dal Bog, da bi še videla. Operiran je bil tudi Mr. Fred Sterle. Vsem skupaj želimo ljubega zdravja. Bog vas živi! Božični prazniki se nam približujejo. Čeravno so slabi časi, se jih vseeno veselimo. Dne 30. nov. je imel pri nas č. g. Rev. Odilo Hajnšek tri pridige. Doletela nas je čast, da smo poslušali tega vnetega pridigarja. Nič se ne čudimo, da ga tako vneto poslušajo koder hodi. Vsi se gospodu lepo zahvalimo in mu želimo še mnogo let v zveličanje duš.Pi"1" poročamo se vam, saj ste naffi obljubili, da boste imeli v naši far i sv. misijon. Imeli smo tudi mi protestni shod dne 30. nov. Tudi mi smo pokazali, da nam ni prav, da fašisti tako zatirajo nase uboge brate in tako nečloveško mučijo in streljajo. Tudi nu smo obsojali tako divjaško fašistično početje.— Naznanja® tudi naročnikom, da imam v zalogi doma koledar Ave Maria in pa Pratiko. Tisti, ki ste bolj oddaljeni, pridite na dom-— Koncem mojega dopisa z? lim vsem čitateljem vesele i® zadovoljne božične praznih in srečno novo leto tukaj in v stari domovini. J. Meglen. GLAS IZ JOHNSTOWN A Johnstown, Pa. V dnevih 6., 7. in 8. decembra smo imeli tukaj tridnevni-co kot pripravo za sprejem tukajšnjih slovenskih deklet v Marijino družbo. Sprejem se vršil na praznik Brezmadežnega spočetka Marijinega. Obenem je bila ta tridnev-nica kakor kratek tridnevni misijon za vse ljudi skupaj, katerega je z vso vnemo vodil znani slovenski misijonar P. Odilo Hajnšek ob obilni udeležbi tukajšnjih Slovencev. Kjer je že omenjeni č. g. misijonar imel misijon, tam ljudje ne morejo prehvalit njegovih pridig, ki na vsakega, kdor jih posluša, napravijo globok utis. Tako je tudi tukaj s svojim govorom poslušalce kar očaral. Njegove besedfe, govorjene iz srca, so tudi našle pot v srca in upati je, da bodo tudi sad obrodile. Omenjeni g. misijonar ni le izboren govor- SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE IZ PUEBLA Pueblo, Colo. Ne vem, kaj je vzrok, da se tako malokdo oglasi iz naše naselbine. Bere pa vsak rad, pisati pa noče, kljub temu, da je tukaj vedno kaj novega. Bela žena se je oglasila zopet pri nas in pretrgala nit življenja Ani Žagar, stari šele 41 let. Bolehala je že delj časa in trpela je revica hudo. Bog naj ji bo plačnik. Doma je bila iz fare Podzemelj v Jugoslaviji. Tukaj zapušča žalostnega moža, enega sina in dve hčerki. Pogreb je bil iz cerkve Marija Pomagaj ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Naj sveti pokojni večna luč, ostalim pa naše so-žalje. Omeniti' moram tudi naše bolnike, ki se nahajajo na bolniški postelji. Frank Zupančič po domače Ograjčan leži težko bolan na svojem domu. Boleha že več mesecev, a v zadnjem času se mu je stanje poslabšalo. Po poklicu je Frank dober mizar (karpenter). — Marsikatero hišico je že zgradil. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, ker ga zelo pogre- NEKAJ MILWAUŠKIHN NOVIC Milwaukee, Wis- Prav veliko veselih novic i11 v naši naselbini. Tudi mi ravno tako občutimo slabe Čase kakor drugod v bogati Ameriki. Kljub vsem slabim časo«1 pa pri nas v nekaterih ozirlh vendarle napredujemo. SkoraJ vsi rojaki, ki se količkaj zan1' majo za napredek naše nase bine, za naš Narodni dom, dijo v tem svojem zanimanj11 in delu precej lep napredek Napredek imamo zaznamovat' tudi na društvenem polju. Največje zadovoljstvo Pf lahko opazimo pri naši f&rI; Vsakdo lahko vidi, kako vnet' smo postali, odkar smo dobil' svojo lastno faro in z njo nan1 priljubljenega župnika Fathe1 Gladeka. Kako bi se nam tak gospod ne priljubil, ki se trudi, kolikor mu je največ mogoče-, na vseh koncih in krajih' samo da bi več dobrega napravil za našo faro. Imamo za poročati v sve tudi par žalostnih novic. Ni se dolgo, kar nam j G neizprosna smrt iztrgala iz naše srede p1'1' ljubljenega rojaka Frank Matica ml., starega komaj 29 jet' Pokojni je bil rojen v Gornje® gradu v Savinjski dolini. V A' meri ki je bival 23 let. Tuka.1 zapušča žalujoče stariše, ene ga brata in dve sestri. — no ko to pišem, mi je zope prišla na ušesa žalostna nov^ ca, da nas je za vedno zapust' (Dalje na 3. strani.) ZLOČIN IHANSKEGA KRALJA NA BETAJNOVI Grd morilski zločin zvodnika deklet Ljubljana, 22. nov. Snoči, v petek zvečer, se je pripetila blizu Ihana strašna kmetska tragedija in gnusen zločin, ki po svojem načinu spominja na Kuertenove umore v Dusseldorfu. Obenem s tem zločinom je bilo odigrano zadnje dejanje tragedije, ki jo je doživljalo zadnja leta prebivalstvo Ihana in okolice. Zločin, ki je bil snoči izvršen nad 351etno Ivanko Kavko s Kravjega brda pri Ihanu, je bil zadnji člen v dolgi verigi zločinov in terorističnih de Janj zločinca Janeza Hribarja, po domače Dobravskega 'Johana z Dobrove. 401etni zločinec Janez Hribar je bil zadnje čase prava šiba bož ja za velik del prebivalstva Ihana in okolice. Način, kakor je strahoval on svojo okolico, mnogo presega način, ki ga je Cankar tako imenitno zadel v svojem "Kralju na Betajnovi". Janez Hribar je bil namreč že zaznamovan zločinec, pravi vladar mnogih ljudi, ki jih je zastrupljal moralno in jih uničeval materijalno. Njegov zločin nad Ivanko Kavko pa je samo zbil sodu dno, tako da pomen j a ta zločin — contra-dietio in adiecto — celo blagoslov za Ihan, zakaj končno se je Janez Hribar sam ujel v zanjko svojih zločinov. Kako je prišlo do zločina nad Ivanko Kavko? Jane? Hribar je pravi bogataš za ihansko okolico. Obenem pa je bil tudi velik ženskar. Čeprav premožen, se vendar ni hotel oženiti, temveč je neprestano imel razmerja z dekleti iz okolice. Nikdar pa ni bil niti eni zvest, temveč se je vsake skušal po Inekaj mesecih razmerja izne-.biti. Kadar je postalo razmerje nadležno, je dekletu znal preskrbeti že kakega moža, ponavadi iz skupine njemu vdanih žganjepivcev. Z Ivanko Kavko je imel že pred petimi leti ljubavno razmerje. Potem ga .je pa prekinil, pač, ker se mu je tako zljubilo. Letos pa je ponovno pričel. Ivan- ka je pred dvemi meseci zanosila. Brezvestni Hribar se je je hotel iznebiti lia ta način, da ji je priporočil poštenega fanta. Vendar pa se Ivanka tega fanta ni upala predlagati svojemu očetu in je o tflm pisala Hribarju s pozivom, naj ji bo še nadalje zvest. Hribar pa ni odnehal od svojega prigovarjanja, naj Ivanka poroči omenjenega fanta. Včeraj, v petek zjutraj, je Ivanka odšla v Ljubljano k dr. Zalrtkarju, da bi od njega izvedela točno zdravniško mnenje, kako je ž njo. Dr. Zalo-kar ji je pojasnil resnico. Proti večeru se je Ivanka vrnila v Ihan in je odšla približno tisoč korakov stran iz vasi do potoka Žabnice, mimo katerega vodi bližnjica v njeno domačo _ vas Kravje brdo. Tu je imela' domenjen sestanek z Janezom Hribarjem, katerega je hotela informirati o svojem stanju. Janez'Hribar jo je čakal okoli 6. ure. Ko je Ivanka prišla, se je Hribar začel z njo prav prijazno in mirno razgovarjati, nato pa jo je pričel objemati in poljubovati. Med temi Judeževimi poljubi jo je vprašal, če je res noseča. Ivanka mu je to potrdila, Hribar f>a jo je začel nagovarjati. Ivanka je svojemu zapeljivcu odločno povedala v obraz, da tega ne bo napravila. Hribar jo je nato podrl na tla, pokleknil nanjo in bruhnil: "Naj vse skupaj hudič vzame!" in z britvijo zarezal Ivanki v vrat. Ivanka je kriknila, zločinec pa je nato še petkrat zarezal dekletu v vrat. Žrtev se je o-bupno branila. Grabila je z golimi rokami za zločinčevo britev, zločinec pa je mesaril kar dalje.' Urezal je obupno se borečo Ivanko v brado in celo v lice. Krepki in žilavi Ivanki se je končno le posrečilo, da je vrgla zločinca raz se in vstala, čeprav težko ranjena, ter se mu iztrgala in pobegnila. V tem času — okoli pol 7. zvečer —je bila nad ihanskim poljem že globoka noč, bilo je temno ko v rogu. Po nekaj korakih je izgubil sled za Ivanko. Žrtev na begu. Trudil se je, da bi jo dohitel, zakaj bil je trdno odločen, da jo umori in se tako iznebi posledic svojega nemoralnega življenja. Zanašal se je,/ da proti njemu sploh ne bo mogoče dobiti nobenih dokazov, in je prav hladnokrvno računal z Ivankino smrtjo. Ni pa raču- nal z žilavostjo Ivanke in Pa J okolnostjo, da je bila njeg«v'^ britev topa. Ko se mu je Iva11' ka iztrgala, je hitel za vendar pa v napačno smer. Zakaj Ivanka ni bežala v hri proti Kravjemu brdu, kje1' ■> doma, temveč nazaj prot1 1'. i a vim hišam Ihana. Tako se J zgodilo, da je zločinčeva z lev tekla v globoki noči pro Ihanu, zločinec sam pa jo • zasledoval proti Kravjemu P du. Na begu si je Ivanka o la vrat s cunjami. Teh pnbl * no tisoč metrov, kolikor so D prve hiše Ihana oddaljene kraja zločina, pomenjajo Ivanko pravi herojski naP Ubogo dekle s prereza«1 sapnikom je bežalo skoro trt ure daleč do gostilne P , "Fonzitu", last g. Urbamje-(Konec prih.) Torek, 16. 'decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 TEDENSKI KOLEDAR 21 Nedelja — Tomaž, ap. 22 Ponedeljek — Honorad. 23 Torek — Viktorija. 24 Sreda — Adam in Eva. 25 Četrtek — Božič. 26 Petek — Štefan. 27 Sobota — Janez ev. boš pa srečal s svojim Bogom, pa če ga priznaš ali ne, če veruješ v večno življenje ali ne.. Kaj ti veruješ, je namreč postranska stvar, gre za to, kar je resnica. Zato ne krivic, ne hudega, ne hudobij, ne greha, večno (življenje je! Delajmo dobro, živimo dobro, prinašajmo žrtve za Boga, za dušo, za bližnjega ne glede na posvetno, vršimo svoje verske in stanovske dolžnosti, saj "verujemo v večno življenje". — Amen. Rev. K. Zakrajšek: ČETRTA ADVENTNA NEDELJA IZ NEODREŠENE DOMOVINE Gonja proti slovenski duhov- ( Slovenski fantje nočejo v ščini ! milico ! "Giornale d' Italija" poroča j Trst, 15. noV. — Občinski iz Rima dne 15. nov., da se bo j komisar v Dolini pri Trstu je na seji italijanske zbornice j poslal vsem mladeničem od 18. vzelo v razmotrivanje interpe- jd0 20. leta poziv naj se vpišejo lacija fašističnega poslanca,v milico. Iz Ricmanj, Boršta in Duša je neumrjoča. Torej je po smrti še eno življenje m sicer večno. Tega nas uči zadnji člen apostolske vere: "Verujem v večno življenje." 1. "S smrtjo je vsega konec," uči moderni svet. Toda pri tem pa bolj ko to trdi, bolj je sam prepričan, da to ni res, da to ne more biti res, temveč da je večno življenje. Ravno ta njegov krik je dokaz za to. Da je večno življenje po smrti telesa, so verovali vsi narodi vseh časov in vseh krajev. Kakor resnico o bivanju Boga, tako je tudi to resnico Stvarnik tako globoko vtisnil v človeško dušo, da jo celo vse poganske zdblode niso mogle izbrisati. O vseh narodih sedanjega sveta vemo, da to verujejo, Vse izkopnine iz prazgodovinskih časov človeštva, posebno one na pokopališčih, jasno pričajo o tej veri. To resnico je Bog razodeval v celi zgodovini starega zakona. Posebno jasno jo je pa razodel Kristus Gospod, Sin božji. Ko bi večnosti ne bilo, bi se Kristus ne bil včlovečil, bi Ue bil trpel. 2. Večno življenje mora biti, to zahteva že naša zdrava Pamet. Človek hrepeni po sreči. Pa jo najde na zemlji? Nikdar in nihče! Življenje je samo trpljenje. Ali bi ne bil Stvarnik neusmiljen, da nas je ustvaril samo za to trpljenje življenja, Potem naj pa izginemo, kakor žival? Brez upa, da kdai doseže naše srce po čemur toliko koprni? Ne! Bog nas je u-stvaril za večno srečo. Po tej toliko koprni človeško srce, zato jo toliko išče v življenju, clasi ve, da je na tem svetu nikdar doseglo ne bo. Ve za večno, ki ga čaka po smrti. Na svetu nekateri strašno trpe in samo trpe. Celo življenje je samo veriga gorja in bede. Drugi imajo vsega v izobilju, se jim dobro godi. Naj nekateri samo trpe, drugi pa žive v sreči? Kje bi bila potem pravičnost božja? Ne, v priliki o bogatinu in ubogemu Lazarju je Kristus to jasno po-povedal. Abraham je zaklical pogubljenemu bogatinu v peklo: "Sin, pomisli, da si ti prejel dobro v svojem življenju, Lazar pa samo hudo. Zato pa je ta sedaj oveseljen, ti pa trpiš." To so besede večne resnice same. Toliko je hudobnih ljudi, zločincev, morilcev, krivični-kov, skopuhov, ki toliko hudega, toliko krivic store. Ali se ne upira že pamet sama samo misli, da ne bi bilo večnega življenja? Pomisli na Nerona, na druge trinoge! Pomisli na Povzročitelje svetovne vojske in drugih vojska! Naj vsi ti uidejo vsaki kazni za toliko gorja? Toliko store nekateri dobrega, se žrtvujejo za Boga, za bližnjega, apostoli, mučenci, misijonarji, redovniki in redovnice po bolnišnicah, in drugod, dobri kristjani, stariši za svoje otroke. Vsi ti pa na svetu ne dobe ne priznanja, ne hvaležnosti, dostikrat še nehvaležnost in preganjanje. Naj bo vse zastonj? Ali bi ne bili vsi ti norci, ako ni večnega življenja? £akaj potem dobro delati? Zakaj ne goljufati, krasti, pobijati, moriti, delati krivice? Da, da, strašno je samo pomisliti na posledice, da bi res večnega (življenja ne bilo. Danes bi človek postal in moral postati zver. Toliko delajo nekateri proti Bogu, ga taje, se mu rogajo. Kakšen Bog bi bil, ko bi ne bilo večnega življenja. 3. Ne! Bog je. Če pa je Bog, mora biti tudi večno življenje za dušo. Pamet sama si kaj drugega niti misliti ne inore. Zato, ako trpiš krivico, žanješ nehvaležnost za svoja dobra dela, če se moraš premagovati in prinašati žrtve za Boga. Za svojo dušo, za svojega bližnjega, nič ne maraj! Življenje na zemlji je kratko, potem pa "Verujem v večno življenje." Nasprotno pa ti, ki delaš krivice, hudobije, grehe, delaš Proti Bogu, ga tajiš in se mu rogaš, le počakaj, saj življenje je kratko, potem pa "verujem v večno življenje." Takrat se Coselschega, ki zahteva, da naj notranji minister energične je nastopa proti slovenski duhovščini v Julijski krajini, katera naj se zamenja z italijanskimi, da se slovensko prebivalstvo prilagodi razmeram. -o- Slovenci v Italiji zapuščajo domove Iz Trsta prihaja poročilo, da slovensko prebivalstvo Julijske krajine zapušča domove in beži preko meje. "Popolo di Trieste" z veseljem pozdravlja ta korak in še dostavlja, da je za te ki jim ni po volji žiti v Italiji, najbolje,,da gredo. "Piccolo" pa še predlaga, da se naj vse prebivalstvo v okolici Trsta, ki ni italijansko, kar enostavno iztira. Ob vseh mejah, ne samo proti Jugoslaviji, tudi ob francoski in švicarski meji kontrolirajo fašisti vse begunce, da jim ne uide kak politični osumljenec, ki jih izročajo sodiščem. Na Reki, Trstu in Go- Drage.se ni odzval niti eden. Iz Boljunca šo pa prišli vsi. Ko jih je komisar Radovani lepo nagovoril in vprašal kdo se vpiše, so mu enoglasno odvrnili: "Nihče" ter demonstrativno zapustili dvorano. Drugi dan je prišel ukaz, da se vsi. ki se niso vpisali v milico aretirajo. Število aretirancev znaša v dolinski okolici nad 200. Na več krajih so karabinerji odpeljali kar cele družine z o-troci vred. Vasi Ricmanj e, Boršt in Boljunec so skoro izpraznjene. -o-- Razvitje prapora Sledeča dogodbica nam kaže, kako slovenski fantje kažejo svoje slovensko prepričanje in kljub preganjanju in zapiranju hočejo zadostiti svojemu narodnemu čutu. Na Proseku pri Trstu so fašisti prisilili, da so morali vsi Slovenci prispevati za fašistič- prapor. Med slovestnostjo je pa prav tisti dan na Kontovelju pri Proseku vihrala na visokem drevesu slovenska trobojnica katero so fantje obesili gori. Čez dolgo časa so jo šele opazili orožniki, ki so jo strgali doli. -o-- Italijani ustavili Goriški "Novi list" Gorica, 16. nov. — Goriške Slovence je zadel hud udarec, ko so izgubili edino svoje glasilo, edini slovenski tednik, "Novi list". V petek je poklical prefekt k sebi glavnega urednika in mu povedal, da list ne sme več iziti. Strašna vest se je naglo razširila po deželi in povzročila med Slovenci veliko žalost. List je bil zelo razširjen in se je tiskal v skoro 20 tisoč izvodih. Skoro vsaka slovenska hiša je bila nanj naročena na Primorskem. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) naš znani prijatelj, rojak John Kos. Rojen je bil pri Lepi njivi pri Mozirju v Savinjski dolini. Tukaj zapušča žalujočo ženo-vdov-o Fannie Kos in komaj llletnega sinka Johan Kos. — Oba pogreba je vodil naš slovenski pogrebnik John Jelene. Poročevalec. -o- ODGOVOR ( ni prapor. Pri slovesnosti je rici so procesi osumljencev na (bil navzoč tudi tržaški župan, dnevnem redu. [Fašistični tajnik je potem slo- -o--\ vesno govoril, da so vsi Sloven- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ' ci prostovoljno prispevali za ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE — k — PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko- Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 37. leto. tiite na Klavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: -E«! EaojUU Oaluf« ip BHIUlE} t'HUSVfOCl BZ 3*CBSBjdA SBA EZ aCUBAOJEAEZ OUpo3n OJ3Z UI OU2UZBJ iptlU UIEA EJSJ ievneira društva V vaši naselbini. J UIUSLVa -ouiznjp OSCA BZ Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00. V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obr- KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO! ■ Naznanilo in zahvala. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nam kruta smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega moža in očeta EEš m Po dolgi bolezni naduhi, večkrat previden iz sv. zakramenti in lepo pripravljen na smrt, mirno zaspal dne 21. novembra 1930 v starosti 63 let. K večnemu počitku smo ga položili 24. novembra na sv. Antona pokopališče, Blaine, Ohio. Pokojni je bil doma iz Novega Loga Kočevje, v Ameriko je prišel pred 37 leti, v Bridgeport je bival stalni? 35 let. Tem potom se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so v času bolezni in ob smrti pokojnega, iz tolažbo in izkazano udanostjo do njega kaj storili. Posebno se želimo zahvaliti Rev. Fathru Wm. Mailony, župniku, za številne obiske v bolezni ter Father J. J. Kloss, Rev. J. F. Whitman in Rev. Brunner za udeležbo in pomoč pri slovesni sv. maši zaduš-nici, katero je daroval sin Rev. Benedict Hoge, O. F. M., in za pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. Iskreno se zahvalimo vsem številnim darovalcem sv. maš za pokojnega, ker vsled velikega števila ne moremo objaviti imena vseh. Hvala vsem darovalcem avtomobilov, kakor tudi draoval-cem vencev, od sosedov in društva sv. Barbare štev. 23, KSKJ., posebno še zahvala omenjenemu društvu, kakor tudi Knights of St. George štev. 49, katerih član je pokojni bil, ter Knights of Columbus za udeležbo pogreba, za darovane sv. maše, ter skupno opravljene molitve za pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru. i Prav lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Michael Hochevar iz Joliet, 111., Mr. in Mrs. Frank Avsec, tar Mr. in Mrs. John Avsec, in Mr. in Mrs. Frank Hochevar, iz Cleveland, Ohio.; Mr. in Mrs. Charles McCousland, in Mrs. Angela Kuder, Barberton, Ohio za udeležbo pogreba in tolažilne besede. Kakor tudi Mr. Anton Turek, Miss Francis Mohorčič, ler Mr. in Mrs. Mihael Tomšič, iz Cannonsburgh, Pa. za obisk in vsem, kateri so se pogreba udeležili ali kaj storili za nas v težkih urah. Prav lepo se zahvalimo tudi Rev. J. J. Oman, Cleveland, O. ter Rev. Geo. F. Gressel, Columbus, O. za sožalne izraze. Nemogoče je nam označiti številne prijatelje, kateri so se spomnili pokojnega in izkazali zadnjo čast, bodi že na en ali drugi način, naj še enkrat omenimo, bodi vsem skupaj izrečena najlepša zahvala, in naj Bog vam povrne kar ste nam storili. Dragega soproga in ljubega očeta pa priporočamo v molitev in blagi spomin. Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj v miru božjem, z udanostjo si prenašal križ dolge bolezni, ter se nisi bal smrti, v kar upamo, da si našel milostljivo sodbo božjo. Zastonj se ozira oko po tebi Ni več obličja tvojega, In ne sliši več se tvoj njili glas. Naše misli so pri tebi vedno Ono stran groba. V spominu te ohranimo, Vsi pričakujoči v sladki nadi Da se zopet skupaj snidemo. Žalujoči ostali: MARIJA HOGE, soprora; LUDEVIG, REV. BENEDICT, O.F.M., EDWARD, REL. FR. THOMAS, O. F. M., sinovi; MARY B. HOGE, sinaha; LUDEVIG, EVELIN in BERNARD, vnuki. Bridgeport, Ohio, 10. decembra 1930. Chicago, 111. Delavske razmere so v resnici slabe, pa zame ne posebno, ker od 25. junija sem dobil štiri dela in vse sem pustil. Resnica je, da sem samo štiri leta v svoji rojstni domovini in sem prav zadovoljen v lepi rojstni domovini in tudi lep denar sem si že tu prihranil. Lenuhi tega ne zmorejo. In čez svojo domovino nisem še nikoli zabavljal, pač pa čez tiste, ki jo vladajo. Jaz ljubim svojo domovino s celim srcem, nikoli pa ne bom ljubil ajri-ških priganjačev. In kar sem zadnjič zapisal je resnica, ki jo lahko dokažem. Delal sem za McCormick družbo dve leti in štiri mesece, pa sem dobil odpust 25. junija. Zakaj, naj vsak sam pomisli. Kdor je delal za to družbo, ve, kako je, in v teh časih sem delal za štiri in ',bossi" so bili vsi dobri ljudje. Eden je bil tudi Ajriš, pa je tudi med Ajriši razloček kakor med Slovenci. Eden je dober, drugi pa ne. Kdor se za takega ajriškega priganjača poteguje, ni sam dosti boljši od njega, pa brez zamere. Pregovor pravi: Povej s kom občuješ, pa ti bom povedal kaj si. To velja tudi tukaj. M. H. naj mi dokaže, da nisem pisal resnice, ali pa. da sem lenuh, kakor me je on obsodil in namigaval in naj mi dokaže,, da so me že iz katere fabrike brcnili zaradi le-nuharstva. M. H. naj pride po $1000, mu izplačam takoj, ko mi to dokaže, da sem lenuh. Pred štirimi leti sem zapustil lepo slovensko domovino, svoje starše, in ko sem prišel v svojo rojstno domovino, nisem bil brez dela od prvega dne pa do danes. M. H. naj torej vzame besedo, kar se mene tiče, da povsod lenuhe ven brcajo, nazaj. Dobro je to, pri komur je to resnica, toda pri meni ni. Mlad sem še, pa tudi takemu lahko odgovorim z mojim razumom, kot je M. H., če je prav že več let iz stare domovine. Z lenuhom se pa še ne pustim zmerjat. Dopisnik je bil v enem na mestu s tem, da je povedal, kaj je on doživel. Na drugi strani je bil pa na napačni poti, ker njegovo pisanje je letelo indirektno na mene; to ni lepo. Moj prijatelj mi je tole rekel: Dobro te je z lenuhom ozmirjal in še v stari kraj te podi. Ako ni dopisniku prav, lahko kar sam gre. Jaz pa sem se v tej deželi rodil, imam pravico tu bivati, pa tudi toliko svobode, da smem, kar se mi ne dopade, kritizirati, ako kaka stvar kritiko zasluži. Dopisnik naj torej v prihodnje ne stori več takega koraka brez pomisleka. To naj zadostuje. Pozdravljam svoje starše v stari domovini in vse naročnike tega lista. Joseph Ziherl. Op. ured.:—S tem naj bo ta polemika med Vama zaključena. Oba sta povedala svoje in zdaj naj bo mirna Bosna. .-o- tev treh direktorjev za bodoča tri leta. Delničarjem bodo predloženi dodatki k pravilom na odobrenje z ozirom na tozadevne postavne določbe, ki so bile pred kratkim sprejete v državni legislaturi države Illinois ter druge stvari, katere spadajo k tej seji. Delničarjem, katerim je nemogoče se letne seje osebno udeležiti, se priporoča, da pooblastite kateregakoli si bodi uradnika, direktorja ali pa člana tega društva, da jih na tej seji zastopa. Kakor sem že omenil v poročilu iz konvencije stavbin-skih in posojilnih društev iz Freeport, 111., se bo obhajala stoletnica prvega stavbinske-ga in posojilnega društva dne 3. januarja 1931, kar je velike važnosti tudi za nas Slovence, ozir. za vse Jugoslovane, da se spomnimo na velikega apostola "Thrift taught", Benjamina Franklina. Jugoslav Bldg. & Loan Ass'n: Joseph Steblay, tajnik. SREDSTVO ZA PRISILNO VOLITEV South Bend, Ind. — Originalen načrt, da se odpravi malomarnost volilcev, ima R. C. Stephenson, predsednik ameriške bančne zveze. Priporoča, naj bi se vsakega državljana, ki ima pravico voliti, obdavčilo z zneskom $30. Tistemu, ki bi prišel volit, bi se dalo posebno potrdilo, ki bi bilo vredno zanj pri plačevanju davkov $30. Torej bi tisti, ki bi se volitvi odtegnil, moral plačati kot kazen gori omenjeni davek. NAZNANILO DELNIČARJEM JUGOSL. STAVB. IN POSOJILNEGA DRUŠTVA Chicago, 111. S tem se vas obvešča, da se vrši letna seja v soboto, dne 30. decembra 1930 ob 8. uri zvečer. Na tej seji se vrši voli- THE OLD CIGAR STORE H. C. VANDENBURGH, lastnik Velika zaloga vseh vrst tobaka, cigar, cigaret in kadilskih potrebščin. Se. priporočamo v naklonjenost. Za Božič DENARNE POŠILJATVE V ameriki so božični prazniki čas ! dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko. LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. 817 South 5th Street, Milwaukee, Wise. Phone: Hanover 4429 SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. * Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. k. J. CLEVELAND, O. Leto 1930. Predsednik, Anton škull, 1099 E. 71 st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Joseph Zakrajšek. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo Kushlan, William Vidmar, J os. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar: Jacob Korenčan, Antou Frankovic. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrni, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno n-varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Str an a 1 ▲ MPRIKANSKI SLOVENEC Torek, 16. decembra 1930 SIR H. RIDERrHAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVESI Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 H11HHUB11 IBI|ilM||iMi||||pi^ Nato je odgovoril Kortezu, ne da bi omenil mene in mu velel, naj se pripravi on in vsi Španci na smrt: "Mnogo je padlo naših," je rekel; a tudi vi morate poginiti, Tjuli. Poginili boste od lakote in žeje, poginili boste na oltarjih naših bogov. Ni rešitve za vas, Tjule; mostovi in ceste so razdrte." In množica je povzela njegove besede m zagrmela: "Ni rešitve za vas, Tjuli; mostovi in ceste so razdrte." Nato se je pričelo streljanje s puščicami m jaz sem se podal v palačo, da sporočim svoji ženi Otomi, kaj sem bil doznal o stanju njenega očeta Montezume, ki je še vedno umiral, kakor so dejali Španci, in o njenih dveh sestrah, ki sta bili talnici v njihovem taboru. Povedal sem ji tudi, da so zahtevali, da jim izroče mene; ona pa me je poljubila in rekla smeie, čeprav je bilo moje življenje obremenjeno ž njo, da je bilo vseeno bolje tako, kakor če bi prišel Špancem v roke. Dva dni pozneje je prišla vest, da je Montezuma umrl, in kmalu za tem njegovo truplo, katero so Španci izročili Aztekom, oblečeno v sijajna vladarska oblačila, da ga pokopljejo. Položili so ga v veliko dvorano v palačo, odkoder so ga ponoči hitro odpeljali na Čapoltepek in ga na tihem pokopali; bali so se, da ga ne bi ljudstvo od jeze raztrgalo na kosce. Otomi je plakala zraven mene, ko sem se poslednjikrat ozrl na obraz tega tako nesrečnega cesarja, čegar v začetku tako sijajno vladanje se je končalo tako bedno. Zroč nanj sem premišljal, katero trpljenje je moglo biti njegovemu enako; pahnjen s prestola, oropan svoje države, obsovražen pri svojih podanikih, katere je bil izdal, je umrl kot ujetnik v oblasti tujih volkov, ki so trgali srce njegovi deželi. Res se ni čuditi, da si je Montezuma trgal obveze s svojih ran in ni pustil, da bi mu jih lečili. Zakaj prava, resnična rana je bila v njegovi duši; tam je bil globoko zadet in te rane mu ni mogel zaceliti noben drug zdravnik kot smrt. In vendar ni bil samo on kriv vsega; nad njim so bili maščevani tisti hudiči, katere je častil kot bogove ; oni so ga bili navdali s praznoverstvom svoje hudobne vere in zavoljo tega so morali ž njim vred poginiti bogovi in njihovi duhovni. Da ne bi bil imel te prazne bojazni, ki ga je venomer mučila, bi se Španci nikdar ne bili ustanovili v Tenoktitlanu in Azteki bi bili še mnogo let svobodni. Toda božja Previdnost je drugače hotela in ta mrtvi, osramočeni vladar je bil samo njeno orodje. Take misli so mi šle po glavi, ko sem zrl na truplo velikega Montezume. Otomi je n hala jokati, poljubila njegove zemeljske o-stanke in je na glas vzkliknila: "Oj oče, prav je, da si mrtev, kajti noben človek, ki te je ljubil, ne bi mogel želeti, da bi živel v sramoti in suženjstvu. Bogovi, katere si častil, naj mi podelijo moč, da te maščujem, ali pa naj najdem to moč samo v sebi, ako to niso bogovi. Prisegam ti, da ne bom odnehala in te bom skušala maščevati, dokler bom imela samo enega vojnika." Nato me je prijela za roko, se obrnila, in odšla odtod, ne da bi izpregovorila besedico. Kakor bomo slišali, je držala prisego. Tisti in drugi dan so se vršili boji s Španci, ki so planili iz svojega tabora, da bi zasuli jarke; namen se jim je posrečil, dasi so imeli pri tem nekoliko izgub. Ampak to jim ni dosti pomagalo; čim so zopet obrnili hrbet, smo mi jarke zopet odkopali. V teh dneh sem prvikrat okusil vojsko in sem dobro pomagal s svojim lokom, ki je bil narejen po angleškem vzorcu. Slučaj je nanesel, da sem izstrelil prvo puščico baš na svojega obso-vražnega de Garcio; ampak to pot me je moja sreča zapustila; meril sem previsoko, bodisi ker sem bil toliko časa iz vaje, ali preveč v skrbeh; čeprav je bil cilj ugoden, je streli-ca samo prodrla železo njegove čelade, da je omahnil na sedlu, ne da bi ga bila ranila, Vzlic temu, da je bilo moje streljanje slabo, mi je vseeno pridobilo velik ugled pri Aztekih, ki so bili kaj slabi lokostrelci, kajti do-tej še ni bil nikdo s puščico predrl španskega oklepa. Sicer pa ga tudi moja strelica ne bi bila prodrla, da ne bi bil nabiral železnih osti španskih strelic ter jih priličil svojim puščicam. Oklep je redkokdaj kljuboval tako narejenim ostem, ako je bila razdalja majhna in sem dobro meril. Po boju prvega dne sem bil imenovan poveljnikom oddelka tri tisoč lokostrelcev; dali so mi tudi bojni prapor, katerega so nosili pred menoj, in sijajno poveljniško opravo. Vse bolj mi je bila všeč verižna srajca, ki so jo vzeli s telesa nekega Španca. Dolga leta sem nosil pod bombažastim oklepom to verižno srajco, ki mi je več kot enkrat rešila življenje, kajti obeh tudi krogla iz puške ni mogla prodreti. Samo oseminštirideset ur sem bil poveljnik, da sem v največji naglici le za silo podučil svoje lokostrelce v rabi orožja in boju; v tem so imeli malo znanja, dasi so bili j ako pogumni; kmalu se je ponudila ugodna prilika, da so rabili orožje v resnici, in z ugodno priliko nesrečno noč, ki je še sedaj znana med Španci kot noche triste. Popoldne pred tisto nočjo se je vršilo v palači vojno posvetovanje; oglasil sem se tudi jaz in povedal, da sem prepričan, da se nameravajo Tjuli u-makniti iz mesta, in sicer v temi, ker drugače ne bi venomer zasipali jarkov. Na te moje besede je odgovoril Kuitlahua, ki je imel postati cesar sedaj, ko je bil Montezuma mrtev, dasi še ni bil izvoljen in kronan; rekel je, da je prav mogoče, da mislijo Tjuli na pobeg, da pa ne bodo poskusili oditi v temi, ker bi zašli po cestah in jarkih. Odgovoril sem mu, da Azteki sicer nimajo navade korakati in se bojevati ponoči, da pa je to prav navadno pri belih ljudeh, o čemer so imeli že priliko prepričati se; in baš zavoljo tega, ker je Špancem znano, da Azteki imajo take navade, bodo toliko raje poskušali oditi pod varstvom teme, misleč, da njihovi sovražniki spe. Zavoljo tega sem nasve-toval, da naj razpostavijo straže po vseh cestah. Kuitlahua je pritrdil mojemu nasvetu in poveril cesto proti Tlakopanu Guatemo-ku in meni, da bi jo zastražila s svojimi oddelki. Tisto noč proti polnoči sva se Guate-mok in jaz podala z nekoliko vojaki pregledovat straže, katere sva bila razpostavila. (Dalje prih.) Slovenske VIKTOR Plošče 22nd Annual Report of the Slov. Home Building & Loan Ass'n. Chicago, Illinois. ASSETS LIABILITIES Loans on real estate ---------------------------- Loans on stock pledsred ...........................—----- Interest ilue and unpaid —------------------------------ Installments on stock due and unpaid---------- Furniture and stationery „_——----------------- Cash in hands of treasurer -------------------—- Cash in hands of secretary --------------------------- ...$520.650.00 ... 88,590.00 .. 1,056.55 8,414.19 265.00 1,195.84 200.00 Regular installments paid in on stock.............. Installments on stock paid in advance «...... Installments on stock due and unpaid............... Paid-up Stock -------------------------------------------------- Interest and premiums paid in advance-------- Matured Stock ---------------------------.......—•—,— Bills payable .................-.....— Prepaid stock ................. -.....—...................................... Contingent fund -------------------------------------------- - P rot it (divided) __________________________ ______________ $297,852.74 2,006.19 8,414.19 84.600.00 4,918.66 7,200.00 28.000.00 ,. 74,625.00 . 12.508.00 49,651.80 TOTAL $570,371.58 TOTAL $570,371.58 RECEIPTS DISBURSEMENTS Cash in treasury last uuarter Installments received -------- Interest received __________________ Premiums received ------------- Membership fees ---------------- Transfer fees ------------------------ Fines --------------------------------- Pass Books 145, 32 Loans repaid and matured Real Estate..........142 Stock Loans................................................. 44 Bills payable ..................—.........................—-.................- 17, Contingent fund ________________________________________________ 907.20 981.19 309.62 477.98 414.52 40.20 423.60 57.15 ,500.00 ,980.00 ,000.00 600.00 Loans on real estate ....... Loans on stock pledged Installments withdrawn Interest or profit on stock withdrawn......... Paid up Stock Interest ............. Bills payable .. Interest Matured stock ________________________ Prepaid Paid Stock _______________ Expenses, general __________________ Expenses, salaries ..................... Expenses, stationery, postage Cash in hands of treasurer Cash in hands of secretary .. Contingent , Fund __________________ .400.00 ,520.00 and matured_______________ 193,080.47 ,975.08 600.00 606.90 000.00 ,901.25 ,000.00 225.00 683.Si) !,564.50 198.53 !,196.81 200.00 1,600.00 ...$185.< 31,5 32,! 6,< ( 21,1 1,1 <1,1 12,; TOTAL $495,841.46 TOTAL $495,841.46 WE, THE UNDERSIGNED, member, not officers of the Slovenian Home Building and Loan Association, have carefully examined the books and accounts of the Secretary and find above to be correct statement of the affairs of this Association on October 30, 1930. LUDVIG KOSNIK, SYLVESTER HRASTER, ANTON GREGORICH. G O D B A P E T J E SEDAJ JE ČAS! "Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah." ------------- --,[> /j|(>OOQO-0<>00^-00"OOOOOOOCOOOOOO<><>OOQOOOO'\> OOO O j A Ž Sfo PISANO POLJE Soooooooooow ^ J M. Trunk, >00000000000 23000—Hruškovo drevo, štajeriš, . Da si nabavite slovenske plošče za jesenski m zimski cas. Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz nase knjigarne Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahacic..;...75c 23001—Ljubljanski valček — Poskočna polka, Hoyer Trio 75c 23002—rTerezinka, pevski zbor, Lepa Jožefa, valček, Hoyer Trio................................£>c 23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adnje..............75c 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush....................75c ?30<06—Kmet in purgar, o polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ...75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor....75c 23008—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c 23009—Tone s hriba Trumplan, Koroška koračnica, Dajčman brata..........................75c 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, orkestra................................75c 23013—Kar imam, to ti dam, polka, Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio .......,..................75c 23014—Po gorah je ivje, • Megla v jezeru, moški kvai*tet Jadran....................75c 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c 23016—Ob ?imskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer:...75c 23017—Po valovih, valček, Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio..............................75c 23018—Krasna Mariška, šotiš, V divni dolini, Landler orkester..............................75c 23019—Škrjanček, valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c 23021—Novomeški purgar ji, koračnica, Trboveljska polka, Hoyer Trio ................................75c -Na planincah solnce sije, f Bleda luna, moški kvartet Jadran............-.............75c -Lepa Francka, polka, Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c 24024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c 79484—Korajža velja — Vesela Goreanjka, dve polke..........75c 80183—Oj, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet.—75c 80184—Radi kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c 80331—Zgubljena pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c 80332—Amerikanec na obisku—Amerikanec se poslavja....75c 8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c 80334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c 80481—Dolg, dolg fant — Seničica, polke ..........................75c 80482—Nocoj je lušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c 80526—Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..............75c 80527—Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c 81250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c 81413—Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem..........75c 81414—Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara....75c 81454—Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE 59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo tudi po C.O.D. (poštnem povzetju), zakar pa računamo za stroška 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Prefrigane manire. Že dalj časa se vsaj akade-mično zanimam za način, kako tu v Ameriki izvabljajo razne "kompanije" denar iz žepov naroda. Vsote so naravnost gorostasne. Vse je do skrajnosti prefrigano, večinoma vrlo "zakonito", da bi niti oblasti ne mogle poseči vmes, ako bi tudi hotele, in se ne more — kruku dokazati, da je kruk, dasi je velik kruk in navadno milijonski tat. Najmanj iz psihologičnega stališča je stvar zanimiva, ker v vsej proceduri je neki sistem, ki sloni na razpoloženju mas, in se bolj posameznika, ako ga sistem doseže. Pri tem imajo zopet poseben — sistem. O psihologičnem momentu ne morem razpravljati, omenim pa poseben trik, kateri se uporablja. Taka kompanija začne s tem ali s tem. Zadosti se vsem zahtevam obstoječih zakonov, se razume, in izdajo se delnice— shares — in na tisoče je potov, da se spravijo med publiko, saj je reklama — amerikanska posebnost. Kompanija dela — sijajno, tako se poroča "srečnim" delničarjem, ki so imeli dosti soli v glavi, da so pokupili delnice, in dobički bodo — ogromni! 23022- 23023- 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Za informacije in drugo se obrnite na tajnika: JOSEPH ZUPANČICH, 1824 West 22nd Place, Chicago, 111. M1LWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE P0Z0R! Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v proda-jalni v Podružnica Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so. Po zraku za dobičke letijo kar sami milijončki in voda se cedi delničarjem v usta. — Ampak kaj ti milijončki, najmanj morajo biti milijoni, mnogo milijonov, in v usta prihaja še več vode. Kompanija hoče — milijone za — delničarje, seve, ker jim hoče odvzeti vse skrbi za te potrebe in za starost in jim hoče nuditi udobno življenje itd., kar vse rodi mnogo slin. Kompanija mora povečati svoj delokrog, izrabiti ugodno konjekturo..., da bo več milijonov za — delničarje, a za širši delovni krog potrebuje, se razume, nekaj penezov, in zdaj imajo srečni delničarji, tako se jim slika v vseh barvah, priliko, da pomnožijo Svoj — delež, in po ceni in pod ceno pridejo do delnic, novih delnic, in milijoni jim ne morejo uiti. Vse skupaj pa je vrlo "zakonita" goljufija od začetka, ker vsak cent gre v žepe tistih, ki so pri kompaniji, delničarji pa ne bodo videli nikoli niti centa svojih trdo prisluženih prihrankov. Tako se godi tu v Ameriki, in na mestu bo svarilo, naj se nihče ne da oplaziti; ampak tako svarilo zoper te prefrigane manire ni ravno moj namen. Opozarjam le na trik, kateri se uporablja in je kos nekega sistema. Smelo trdim, da je to pristno židovski trik, saj je pri takih "kompanijah" 99 odstotkov Zidov. Celi mestni židovski okraji živijo od takih — kompanij in od tega — sistema. 4 Neka zanimivost, vrlo značilna zanimivost. V sedanji Rusiji je Žid gospodar, to stoji, in niti poka-zavanje na — Ruse nič ne pomaga. Niti vleče Žid, in če bi bil tudi en sam. Ko je v Rusiji zasijalo .(?) solnce — ne svobode, ampak — židovstvu, je šlo na tisoče amerikanskih "Russians" podomače navadnih Židov, nazaj, odkoder so prej prišli. Tam je to židov-stvo v svojem "kraljestvu", dasi je tu v Ameriki tudi v pravem židovskem raju. Ali niso ti "Rusi" prenesli v Rusijo tudi amerikanski — trik? Ruski delavec je pravi — delničar v zdaj vladajoči čifutski kompaniji, ki nosi ime U.S.S.R. V delnice te kompanije plačuje zadnji cent svojega dela, in prav helotsko ga silijo, da plačuje s svojim — delom. Poglejte samo, kako "vlada", podomače čifutska kompanija ruske delavce "zaposluje". Pred kratkim je bilo objavljeno pismo slovenskega delavca, ki je tudi šel v Rusijo, ko je baje vzhajalo solnce. —■ Piše, da mora delavstvo dajati s svojim delom za petletni program, ker kapitalisti ne dajo niti ficka, a bo — potem šlo. Pač amerikanski — milijoni pri kompanijskem dobičku. Prosveta z dne 29. oktobra t. 1. in 5. novembra, je objavila, kar poroča iz Rusije Junius B. Wood, ki zelo ugodno poroča. Poln upov je seve za — bodočnost, ampak te "delnice na bodočnost" so silno drage. P1-še: ". . . . plačala bo Rusija svojo pjatiletko z veliko panostjo fizičnih sil ljudi in f1* nanc . . ." Ruski narod je silno potrpežljiv in prenese vse žrtve . . ., vsako kazen si naloži . . ., tudi pomanjkanje, zdaj trpi. Rusija se danes U strašno se uči . . ., hočejo im^1 stroje, dobe jih in plačujejo* plačujejo, plačujejo . . ." Zdaj pa pride amerikansko-čifutsko - ruski — trik. Kak° bo ta pjatiletka izpadla, ko se bo končala 1. oktobra 1932, ne vem, baje naravnost sijajno-Ali so tisti, ki vlečejo nitij 0 sijajnosti prepričani, je tež*0 teči. Vsaj hvalijo silno, »in ,le kontrarevolucionarno, ako kdo ne hvali, o čemur vejo povedati Rikov, Buharin, Tomski . •/ Ampak ti, ki so pri "kompan;* ji", napovedujejo, da bo po s1' jajni pjatiletki treba še —dfU* gega programa, druge mordjj desetletke ... in treba novi" "delnic" v vrednosti delavskega dela in žrtev in pomanjka' nja in trpljenja, da bo potem ■ sijajna sijajnost. Kakor čifutske amerikansko kompanije dobijo na limanice svoje žrtve, tako ni dvom»; da bodo dobili tudi čifuts*1 kompanaši v Rusiji isvoje delničarje, ali pa jih bodo prisilili, kakor jih silijo ^ zdaj. . Iste manire v Ameriki m Rusiji, ker pač — židovske manire, na katere grejo razn 'gojim" kakor muhe na n16"' * * * Pičlo veselje Omenil sem, da je bilo P*"®' cej veselja v episkopals*1 krogih, ker bi bili z odpado^ škofa Garetta v Cochabam^ pridobili ne le njega, temv« baje cel milijon njegovi "vernikov". Ker bi bila cerke s tem dobila nekako hud ud&' frecj bi bilo veselje tudi v svo bodomiselnih krogih. , Zdaj se izve, da je resnic na vsej stvari toliko, da r škof bil kaznovan in mu J de' o* bila škofija odvzeta, ker je lal pohujšanja. Zdaj je toku Porto Rico. Ako ^ episkopalci skromni dosti, ^ se zadovoljijo s tem malim ^ s takim veseljem, bodo pac skromni in z njimi skro,rd0 tudi drugi. Upajmo, da P* škof nazaj, ko se bliža «»£ kakor so storili drugi, «er daj, pred korakom v veto*. kako "brezrimovstvo ne o še manj pa kak episkopahze* ali svobodomiselstvo. Veselje je torej vrlo klavef no in pičlo. Ko se je Slavka H^ Korbič v Ljub jam vračala mov z dela, .10 je nenado napadel neki moški m Vj gal ročno torbico, vjca^i^ imela precejšnjo svoto narja.