nama
Uveljavljanje vloge SZDL v KS
Neprestano utrjevanje množične, frontne in usklajevalne vloge
Za racionalno razreševanje energetskih problemov, ki imajo občutne ekonomske in ekološke razsežnosti pa je zainteresirana naša celotna družba.
K organizaciji tu izvedbi posvetovanja so bili vključeni strokovnjaki iz raziskovalno — znanstvenih institucij in izobraže-
V sklopu dejavnosti po 13. seji CK ZKJ so se sešli člani predsedstev občinske konference SZDL in občinskega komiteja Tfeze komunistov Velenje v sredo prejšnji teden na skupni seji. Na njej so vso pozornost namenili vprašanju uveljavljanja vloge socialistične zveze v krajevni skupnosti. „
Izhodišče za razpravo je bil predlog U. točke sklepov CK ZKJ o uresničevanju vloge ZKJ ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti. Ti predlogi med drugim poudaijajo, da je za krepitev trdnosti družbe in razvijanja stabilizacijskega programa potrebna enotnost najširših socialističnih demokratičnih in domoljubnih sil združenih v SZDL. Na tem spoznanju mora temeljiti tudi razmeije do dela v vseh oblikah delovanja SZDL. Vsak komunist mora biti aktivist socialistične zveze, zato se od njih, posebno pa še od vodstev ZK zahteva, da se prizadevno in odgovorno, s svojimi pobudami in delom, ne le z izrekanjem stališč, vključujejo v najširšo dejavnost socialistične zveze, njenih sekcij, na tribunah in javnih razpravah.
Prav zato je pomembno ugotoviti, koliko osnovne organizacije ZK sposobne pripraviti svoje člane za najboljše delo v SZDL kot fronti ali v katerekoli njenem delu in sploh, kakšna je učinkovitost ter usposobljenost članov zveze komunistov v sedanjih razmerah. V razpravi so posebej naglasih. da SZDL v vseh okoljih še nima funkcije in mesta, ki ji gre v tem trenutku in da so komunisti marsikje še premalp usposobljeni za način in-metode dela v tem trenutku. Z dru-
gačnim delom je treba doseči spremembo razmer, predvsem pa odnosov v naši družbi. Bistvo vsega je. da je metoda dela tista, ki jo je treba v tem trenutku spremeniti, kar pa terja drugačno usposobljenost komunistov oziroma aktivistov, je dejal eden raz-pravlialcev
»Še vedno pa lahko ugotavljamo,« je ocenila predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek-Hu-darin, »da še nismo vsi dovolj seznanjeni, kakšne so oblike in metode njenega delovanja SZDL.« Poudarila je. da se te v marsičem razlikujejo od metod in dela drugih družbenopolitičnih organizacij. Zagotavljati morajo odprtost, ljudskost, širino in pestrost. Zato ne smemo nikjer več dovoliti, da bi SZDL delovala togo, vase zaprto, brez sekcijskega delovanja. S svojim načinom delovanja mora neprestano utrjevati množično, usklajevalno in frontno vlogo in tako širiti vrste tistih, ki sprejemajo socialistično samoupravljanje in so se pripravljeni zanj tudi aktivno zavzemati. Res je, da seje SZDL v mnogih krajevnih skupnostih že odtrgala od sestankarskih šablon, in od zapiranja svoje dejavnosti v predsedstva konference, saj so dnevni reu sej v nekaterih KS vse bolj povezani s vprašanji samoupravne in družbene prakse. Več je tudi odgovornosti do delegacij oziroma delegatskega sistema. Toda še vedno je prevečkrat čutiti neodzivnost. premajhno frontno odgovornost iz posameznih občinskih organov. Tudi sama razvitost socialistične zveze se zelo razlikuje od ene do druge KS, kar je pogosto odvisno tudi od tega, kako organizacije ZK usmer-
jajo delo članstva v vseh organiziranih oblikah političnega sistema in s tem tudi v SZDL. In prav tam, kjer je socialistična zveza razvila dobro delovanje in postala najširša politična osnova za samoupravno usklajevanje interesov delovnih ljudi in občanov, je razvito družbenopolitično življenje.
Na drugi strani pa so tudi krajevne organizacije socialistične zveze, ki delujejo kampanjsko ali pa njihovega delovanja sploh ni čutiti. To vpliva na to. da se pobude in pripravljenost ljudi za delo izgubijo oziroma usahnejo, marsikatero njihovo vprašanje nima odmeva in ljudje čutijo nemoč. Vse to vpliva tudi na slabe delegatske relacije do občine.
»Vso politično dejavnost je potrebno.« je dejala ob koncu predsednica občinske konference SZDL,« razgrniti čimprej pred občane, da v praktičnem političnem delovanju konkretno spoznajo, da so nosilci te politike, ne pa samo spremljevalci družbenopolitičnih in družbenoekonomskih dogod kov ter akcij. Vsega tega pa ni mogoče doseči brez razvejane socialistične zveze in brez delovanja komunistov v njej. Prav zato morajo komunisti v sedanjem zahtevnem času okrepiti učinkovitost svojega delovanja na vseh oblikah organiziranosti političnega sistema v socialistični zvezi, predvsem pa krajevni skupnosti. Velikokrat slišimo tezo, da ZK dobro sodeluje s SZDL. Tu ne gre za nobeno sodelovanje. V socialistični zvezi ima ZK glede na svojo idejnopolitično avantgardno vlogo neposredno frontno odgovornost.«
Branko Mikulič in France Popit obiskala Gorenje
Čimprej posodobiti proizvodnjo
V ponedeljek, 12. novembra, sta obiskala sozd Gorenje Branko Mikulič, član predsedstva SFRJ Jugoslavije in France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije. Med pogovori, ki se jih je med drugimi udeležil tudi predsednik velenjske občinske skupščine, Janez Basle, so goste podrobno seznanili s položajem Gorenja, posebej tudi z uresničevanjem sanacijskih programov v delovnih organizacijah v Titovem Velenju.
Predstavljena pa so bila še izhodišča za gospodarjenje v lete 1985. Posebej so bili poudarjeni uspehi, ki so jih dosegli delavci Gorenja v Titovem Velenju v zadnjem poldrugem letu in ki so rezultat oslonitve na lastne sile ter poubd delavcev.
Član predsedstva SFRJ Branko Mikulič je pohvalil odločitev delavcev Gorenja, da se pri odpravljanju slabosti oslonijo predvsem na lastne sile in izrazil zadovoljstvo z doseženimi uspehi — visoko izkoriščenostjo zmogljivosti ter s povečanim obsegom proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza. Predsednik predsedstva SRS Prance Popit pa je menil, da je potrebno spričo jasne Gorenjeve usmeritve za kar največjo uveljavitev na tujih tržiščih čimprej doseči, da bodo šli tehnologija in proizvajalna sredstva vštric s konkurenco. Oslonitev na lastne sile in razvijanje iniciative delavcev pri odpravljanju slabosti pa zagotavlja, ob velikem razumevanju vse skupnosti, pogoje za nadaljnji razvoj Gorenja, enega od osnovnih dejavnikov razvoja v naši republiki, še posebej kar zadeva konvertibilni izvoz.
Sicer pa je bila med pogovori
Branka Mikuliča in Franceta Popita s predstavniki Gorenja v ospredju uveljavljanje tega poslovnega sistema na zunanjih tržiščih.
Okrog 60 % vsega izvoza odpade na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča, več kot 90 % vsega deviznega izkupička pa dajejo konvertibilne devize. V izvozu imajo prevladujoč delež izdelki bele tehnike. Vprašanje je torej, kaj vse je treba storiti, da bo Gorenje tudi za naprej ohranilo položaj, ki si ga je pridobilo na zunanjih tržiščih. Ker zadnjih desei let proizvodnja izdelkov bele tehnike ni bila deležna večjih vlaganj bo treba v prihodnjih dveh do treh letih opraviti posodobitev proizvodnje. Konkurenca pošilja namreč na tržišče vse več izdelkov iz tovarn, kjer je proizvodnja robotizirana.
Za posodobitev proizvodnje pa bodo potrebna tako dinarska kot devizna sredstva. Posodobitev tehnologije in proizvajalnih naprav za proizvodnjo, ki jo je mogoče prodati na najzaiitevnejših zahodnoevropskih tržiščih, je po besedah Franceta Popita neodložljiva naloga, da začenjamo
odpravljati tehnološki zaostanek za razvitim svetom. Posebno vprašanje so „sive" cene domačih surovin in reprodukcijskih materialov, ki so v povprečju višje za 50 % od sicer dogovorjenih in veljavnih. To prav tako otežkoča nastope na tujih tržiščih. V okviru Gorenjeve reprodukcijske verige bi bilo potrebno breme cen surovin in reprodukcijskih materialov enakomerne-je porazdeliti. V teh prizadevanjih bo gotovo v pomoč skupnost proizvajalcev bele tehnike Jugoslavije, ustanovljena bo prihodnji mesec, in v okviru katere naj bi se dogovorili tudi za prepotrebno delitev dela med proizvajalci bele tehnike.
Predstavniki Gorenja so med ponedeljkovimi pogovori povedali, da začenjajo prenašati proizvodnjo bele tehnike v druge jugoslovanske republike. Začetek predstavljam gradnja nove Gorenjeve tovarne hladilnih naprav v Biftaču. V novi tovarni, ki bo začela z delom predvidoma čez leto dni, bodo izdelali po 600.000 hladilnih aparatov ietno, namenjenih tako za prodajo na domačem tržišču kot za izvoz na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča.
Topolšica
Energetiki spregovorili o varstvu okolja
V petek in soboto je v hotelu Vesna v Toplšici potekalo peto posvetovanje energetikov iz vse Slovenije.
Posvetovanje sta pod pokroviteljstvom šoštanjskih termoelektrarn organizirala Zveza energetikov Slovenije in Društvo energetikov Šoštanj, na njem pa so spregovorili o varstvu okolja pri energetskih objektih.
Ob otvoritvi je Franc Rogan predsednik društva energetikov Šoštanj poudaril, da tako energetiki iz naše doline ohranjajo iniciativo pri organizaciji posvetovanj iz energetske problematike, s katero se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu pri proizvodnji električne energije, tako s področja tehnologije, ekonomike, varstva okolja in kadrov. Z enako ali podobno problematiko se ukvarjajo tudi energetiki po vsej naši domovini.
vatniu zavodov, strokovnjaki iz industrije in organizacij združenega dela za proizvodnjo električne energije ter strokovnjaki inšpekcijskih služb.
Po posvetu je bilo dese! različnih referatov, ki so obravnavali varstvo okolja pri energetskih objektih in sicer s področja onesnaževanja okolja z dimnimi plini, pepelom, odplakami in hrupom, zadnji referat paje bil namenjen problematiki izobraževanja energetskih kadrov.
Obravnavana problematika je bila zanimiva in aktualna za vse energetike, razprava in izmenjava izk .lšenj pa tudi zelo koristna.
Otvoritve tega dvodnevnega posveta v Topolšici so se udeležili tudi predstavniki republiškega-komiteja za energetiko, Zveze energetikov'Slovenije in družbeno političnega življenja občine.
Predstavitev objektov iz območja šahta Preloge bo omogočilo izkop približno 70tnilijonov ton premoga iz stebra 16 jame Preloge, kar pogojuje kontinuiteto planirane letne proizvodnje premoga 4,7 milijonov ton.
Rudnik ligniita Velenje
Začeli graditi klasirnico
Pretekli petek je bila na Rudniku lignita Velenje tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki rudnika novinarje seznanili z začetkom gradnje klasirnice, najpomembnejšega od 46. nadomestnih objektov jame Preloge.
Vseh novih objektov bo. tako kot smo že omenili 46. od tega 37 zunanjih, največji in ključni objekt pa bo kla-sirnica in drobilnica Pesje s spremljajočimi objekti. »Gre za nadomestne objekte jame Preloge. ki so iz dneva v dan bliže udoru odkopov iz jame, iz dneva v dan bliže času. ko jih bomo z rudarskimi deli porušili. Do takrat pa. če želimo slovenski družbi dajati še vedno takšno proizvodnjo lignita, kot jodajemodanes, je potrebno te objekte
Titovo Velenje
Sklenjeno je 16. tekmovanje slovenskih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega. Tokrat so bili kraji razdeljeni v tri kategorije. V skupini stacionarnih turističnih krajev je Titovo Velenje zasedlo drugo mesto. Od 20 možnih točk jih je zbralo 18,93. prvi pa so bili Radenci, ki so zbrali 19,03 točke. Več o vrlinah in pomajkljivostih v našem mestu prihodnjič.
predstavili na novo lokacijo. V tem tednu smo pričeli gradnjo ključnega, najpomembnejšega objekta proizvodnje lignita, to-je objekta klasirnice«, je povedal vodja razvojno tehničnega sektoija RLV, Franc Avberšek. Vrednost celotne investicije je 11.82 milijard dinarjev, vrednost investicije klasirnice pa 2.2 milijarde dinarjev. »Objekt klasirnice je objekt, ki ga gradimo z domačim znanjem, domačim delom in domačimi materiali.« smo slišali v petek na Rudniku lignita Velenje.
Objekt bo predvidoma končan v dvaindvajsetih mesecih, približno štiri mesece pa bodo še potem potrebovali za dokončanje montažnih del, ki bodo potekala že tudi v času gradnje. Izvajalca gradbenih del sta Gradiš in Vegrad. opremo pa bosta dobavila velenjski ESO in Strojna tovarna Trbovlje, firma Hein — Lehmann pa bo dobavila sito. Tudi montažna dela bodo izvedla podjetja iz Slovenije. »Naj povemo še to, da boste imeli približno predstavo za kako velik objekt gre: potrebno bo izkopati 15 kubikov zemlje, da se bodo lahko za-betonirali temelji, v objekt bo vgrajenih 25 kubičnih metrov betona in 1800 ton betonskega železa. Oprema sama
bo tehtala preko 2100 ton. sama vrednost opreme pa bo od vrednosti celotnega objekta veljala 700 milijonov dinarjev. Pri gradnji objekta smo poskrbeli tudi za varstvo okolja, saj bo objekt grajen tako. da bo vpliv na kraj Pesje. ki je v neposredni bližini objekta, minimalen. Z načinom gradnje bomo preprečili vse možnosti, dase bo hrup iz objekta širil v okolico, vse prašne delce pa poskušali maksimalno zajeti v čistilni napravi«, pravi Franc Avberšek.
»Morda se bo kdo vprašal, zakaj že prvih objektov nismo postavili na tfcj lokaciji, vendar je odgovor jasen. Po vojni, ko so se začeli graditi sedanji objekti jame Preloge, so računali, da bo proizvodnja v velenjski jami približno 3 milijone ton letno, sedaj pa se vrti okrog 5 milijonov ton. To pa je bistveno več. Objekti, ki so bili prvotno namenjeni 50. letom, bodo zato služili samo 30 let. Če želimo zagotoviti takšno proizvodnjo kot je sedaj, pa je ta izgradnja nujno potrebna, so sklenili pogovor z novinarji na Rudniku lignita Velenje.
Predvidevajo, da se bo poskusno obratovanje klasirnice in drobilnice Pesje pričelo konec leta 1986.
Največja razstava doslej
Člani društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline bodo tudi letos od 17. do 22. novembra v avli osnovne šole Antona Aškerca pripravili razstavo različnih sobnih ptic, kar 250jih bo. Med njimi bodo postavni in barvni kanarčki, križanci, eksoti. papige standard in nimfe ter druge vrste. Na razstavi bodo lahko obiskovalci ptice tudi kupovali, dobili pa bodo tudi napotke, kaVn sobne ptice krmimo, negujemo in razmnožujemo, pa tudi nasvete o tem. kako krmiti ptice pevke v naravi v zimskem času.
- ' , . ' -SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ
2_stran*naŠ GČIS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje * 15. novembra 1984
Mladi raziskovalci za razvoj Velenja
prinesli priznanje, zaradi kvalitete nalog in množičnosti akcije, ki smo jo organizirali v občini. To priznanje je tudi spodbuda celot-nemr občinskemu gibanju na tem področju.
Da bi pospešili razvojno raziskovalno dejavnost med mladimi so pričeli na Centru srednjih
šol z načrtno obliko vzgoje mladih za bodoče raziskovalno delo.
Ustanovili so sekcije v katere skušajo pritegniti kar največ talentiranih učencev višjih razredov osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja: V preteklem letu so aktivnosti v sekcijah mladih raziskovalcev poteka-
le zelo uspešno, zato upravičeno upajo, da bodo rezultati tega dela vidni že ob prijavah na letošnji razpis, seveda pa še bolj v prihodnjih letih. Za to delo pa Center srednjih šol potrebuje dobre mentorje. Kot asistente bodo v prihodnje v delo vključevali tiste avtorje raziskovalnih nalog, ki so se pri delu na tem področju
posebej izkazali.
Pred nami je torej že drugi razpis izvršnega sveta in občinske raziskovalne skupnosti, ki so ga pripravili skupaj z organizacijami združenega dela naše občine.
Vabijo mlade, da se v kar največjem številu vključijo v razvojno raziskovalno delo.
V želji, da bi postala znanost sestavni del našega življenja in dela je prav, da v to dejavnost pritegnemo že mlade. Prav zato je lansko leto Center srednjih šol na pobudo Izvršnega sveta skupščine občine Velenje in občinske raziskovalne skupnosti Velenje organiziral akcijo Mladi raziskovalci za razvoj Velenja. Na objavljen razpis je prispelo 27 prijav, 13 nalog je bilo tudi izdelanih
pri njihovi izdelavi pa je sodelovalo 22 učencev. S kvaliteto oddanih nalog so zadovoljni, vse pa so bile predstavljene v prostorih Centra srednjih šol. štiri izmed teh nalog so dobile tudi priznanja na republiškem srečanju mladih raziskovalcev v okviru gibanja ,.Znanost mladini" in so zastopale Slovenijo na zveznem srečanju ,,Nauku mladima". Od tam so Centru srednjih šol prav tako
VABILO
za vključitev v sekcije za vzgojo mladih raziskovalcev v okviru gibanja ,,Mladi raziskovalci za razvoj Velenja"
Sekcije
1.	slovenski jezik in književnost
2.	fizika
3.	kemija
4.	biologija
5.	geografija
6.	etnologija
7.	zgodovina in sociologija
8.	strojništvo
9.	procesna elektronika in krmiljenje Članstvo v sekcije, oblike in metode dela
V sekcije se lahko vključijo učenci osnovnih Sol od 7. razreda dalje, učenci srednjih šol in študentje. Organizacijsko so vse sekcije vezane na Center srednjih šol in se bodo po potrebi delile na skupine po nivojih zahtevnosti in ožjih interesnih področjih. Namen dela v sekcijah je uveljavljanje mladih v metodologijo razvojno-raziskovalnega dela, usmerjanje in pomoč pri izdelavi raziskovalnih nalog v okviru gibanja ,,Mladi raziskovalci za razvoj Velenja" in gibanja ,,Znanost mladini".
Prijave
Prijave sprejema Center srednjih šol (glavno tajniStvo), Titov trg 3, 63320 Titovo Velenie do 10. 12. 1984 (osebno ali pismeno).
Informacije
Tov. Irena Pilih, tel. 853-181
Tematska področja
Tematska področja niso uokvirjena v klasične šolske predmete (npr. fizika, kemija, zgodovina, sociologija), temveč so zasnovana interdisciplinarno in usmerjena v življenjsko in tehnološko problematiko. Osnove vsebinske usmeritve so naslednje:
t. TehnoloSke izboljšave in inovacije
2.	Regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pneumatiko
3.	Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju
4.	Racionalizacijo v rabi energije
5.	Urejanje in varstvo naravnega okolja
6.	Človek in družbeno okolje (sociologija)
7.	Kulturna dediščina (etnologija)
8.	Predvojno delavsko gibanje, NOB in povojno obdobje socialistične izgradnje v Šaleški dolini
9.	Ostale teme
Naslovi, ki so jih predložile OZD
t. Tehnološke izboljšave in inovacije
!. Razlike v kvaliteti predobdelave površine jeklene pločevine za lakiranje v odvisnosti od uporabljenih reagentov (Gorenje Gospodinjski aparati, TO površinske obdelave in reciklaže) "
2.	Optimizacija parametrov lakiranja polizdelkov iz jeklene pločevine z vodotopnim lakom (Gorenje Gospodinjski aparati, TO površinske obdelave in reciklaže)
3.	Optimalna tehnologija izdelave robnih in vstavnih letev (Gorenje Notranja oprema)
4.	Površinska obdelava drobnih pohištvenih elementov (Gorenje Notranja oprema)
5.	Določitev mehanično termičnih lastnosti ekstrudiranih plošč iz PS in ABS v odvisnosti od vsebnosti reagenta in njihova primerjava z vrednostmi brizganih vzorcev. (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek za kemijo polimerov)
6.	Odvisnost odpornosti lakirane površine na korozijo od debeline plasti fosfata (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek za površinsko zaščito in reciklažo)
7.	Določitev niobija v jeklu (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek za analizno kemijo in korozijo)
8.	Vpliv termične obdelave na mehanične lastnosti konstrukcijskega jekla za poboljšanje C. 1530 (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek kovinskih gradiv in varjenja)
9.	Zveza med trdoto, razporeditvijo karbidov in obrabno obstoinostio orodnega jekla OCR 12 (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek kovinskih gradiv in varjenja)
10.	Iskanje možnih konstrukcijskih rešitev mehanizma za zaDiranie valilni-ka (Elektrokovinarska oprema, TOZD Serijska proizvodnja)
11.	Simulacija zanesljivosti pralnega stroja (Gorenje Gospodinjski aparati, Sektor konstrukcije in razvoja)
12.	Izračun in konstrukcija polžnega prenosa za mikser (Gorenje Gospodinjski aparati, Sektor konstrukcije in razvoja)
13.	Meritve karakteristik elektromotorjev mikserja moči 150 W — prototip (Gorenje Gospodinjski aparati, Sektor konstrukcije in razvoja)
14.	Konstrukcija rezervoarja za poliol z vgrajenim temperirnim sistemom (Gorenje Gospodinjski aparati, Konstrukcija orodij in naprav)
15.	Raziskava možnosti in ekonomske upravičenosti izdelave rezervnih delov ročne pneumatske vibracijske polirke „SMOOTH SANDER S 70" (Gorenje Gospodinjski aparati, Konstrukcija orodij in naprav)
16.	Elektrofilterski pepel kot sekundarna surovina (REK DO EFE)
17.	Spremljanje kakovosti elektrofil-terskega pepela v DO EFE (REK DO EFE)
2. Regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pneumatiko
1. Raziskava in realizacija umetnega bremena za testiranje regulacijskega
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
To prijavnico pošljite na naslov:
Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje do 15. 12. 1984
Razpis »Mladi raziskovalci za razvoj Velenja'
Prijavnica
Ime in priimek . Poklic __
roj. dat.
. Šola, razred oz. OZD .
Naslov bivališča .
Zanimam se za raziskovalno nalogo iz razpisa oziroma predlagam naslednjo temo .
Datum:
Podpis:.
modula v mikserju Elektronik Gorenje (Gorenje Procesna oprema, TOZD PRPN)
3. Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji, izobraževanju
1.	Program izračuna induktivnosti tuljave z več ovoji, pri kateri presek vodnika ni zanemarljiv (Gorenje Raziskave in razvoj, Oddelek kovinskih gradiv in varjenja)
2.	Uporaba računalnika v oblikovanju ponudbe za izdelavo orodij (Elektrokovinarska oprema, TOZD Tehnološka oprema)
3.	Računalniški program za izračun energetskega transformatorja (Elektrokovinarska oprema, TOZD Instalacije)
4.	Raziskava in realizacija uporabe dodatnega ROM — pomnilnika za mikroračunalnik s procesorjem 6502 (Gorenje Procesna oprema, TOZD PRPN)
5.	Šolski mikroračunalnik kot laboratorijski instrument, (Center srednjih šol Titovo Velenje)
4.	Racionalizacija v rabi energije
1.	Primerjava porabe energije na električnih štedilnikih pri različnih vrstah posode (Gorenje Gospodinjski
" aparati)
2.	Primerjava porabe energije na plinskih štedilnikih pri različnih vrstah posode (Gorenje Gospodinjski aparati)
3.	Primerjava izkoristkov različnih pogonov pralnega stroja (Gorenje Gospodinjski aparati)
4.	Poraba energije v procesu pranja (Gorenje gospodinjski aparati)
4.	Poraba energije v procesu pranja (Gorenje gospodinjski aparati)
5.	Kakovost toplotne izolacije hladilnikov (Gorenje Gospodinjski aparati)
5.	Urejanje in varstvo naravnega okolja
1.	Vpliv odpadnih voda na kvaliteto reke Pake (REK Termoelektrarne Šoštanj)
2.	VpraSanje razvoja podeželskih naselij v občini Velenje (Zavod za urbanizem Velenje)
3.	Vloga in funkcionalnost zaščitenih kmetij v občini Velenje (Zavod za urbanizem Velenje)
5.	Vzroki alkalnosti Velunje in družmirskega jezera (REK DO RLV Titovo Velenje)
6.	Vplivi ugrezanja terena na manjšo proizvodno sposobnost tal na obrobju rušenega področja (REK DO RLV Titovo Velenje)
7.	Možnosti gospodarne izrabe zemljišč in voda v času ugrezanja (REK DSSS SOZD Titovo Velenje)
8.	Obveznosti RLV do rudarskih oškodovancev v družbeni in zasebni lastnini (REK DO RLV Titovo Velenje)
9.	Zbiranje in uporaba odpadnih plastičnih mas (REK DO SIPAK Titovo Velenje)
10.	Odlagališča odpadkov v občini Velenje kot degradacijski element pokrajine (Zavod za urbanizem Velenje)
11.	Revitalizacija hribovitega prostora v občini Velenje (Zavod za urbanizem Velenje)
6. Človek in družbeno okolje (sociologija)
1.	Družbeno — ekonomski položaj upokojenih delovnih invalidov v:
a - KS
b — mestu Titovo Velenje
2.	Zdravstvene težave in zdravstveno varstvo delavcev v neposredni proizvodnji v TGO Gorenje
3.	Zdravstveno stanje in zdravstveno varstvo mladih v Titovem Velenju Družbeni odnos zdravstveni delavec — bolnik
4.	Socialna struktura dijakov v srednjih šolah, ki so v velenjski občini (glede na poklic in izobrazbo staršev)
5.	Problematika ..prisilnih" preselitev (zaradi izkopavanja premoga)
—	kakšni so načini, postopki,
—	analiza konfliktnih situacij
—	analiza adaptacije na novo okolje
6.	Vrtičkarstvo — malomeščanstvo ali potreba
7.	Nekatere posebnosti znotraj družinskih odnosov v nacionalno mešanih družinah (od vprašanja jezika sporazumevanja, bikulturnosti do različnih vzorcev odnosov, ki jih opredeljuje izvorno kulturno okolje).
8.	Mladi in religioznost (analiza religioznosti ob uporabi nekaterih vprašanj, ki so bila uporabljena v raziskavi Srednješolci in religija): zaželeno bi bilo, če bi obdelali posebej različne ka-
tegorije mladih (npr. srednješolci, delavci, kmetje itd.)
9.	Vpliv elektronike in računalništva na družbeni razvoj
10.	Problemi usmerjenega izobraževanja
11.	Samomori v Velenju
Teme od 1. do 11 predlaga: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo)
12.	Neslovenci v Titovem Velenju (Center srednjih šol)
7. Kulturna dediščina (etnologija)
1.	Sorodstveni "odnosi med prebivalci v preteklosti in danes
2.	Oblike medsebojne pomoči med sosedi
3.	Sosedski odnosi v blokovskem naselju (npr. KS E. Kardelj) in naselju individualnih hiš (npr. Konovo)
4.	Analiza nekega naselja v časovni nersDektivi — Dreteklost. sedaniost, prihodnost
5.	Zbiranje ocen o odnosih med spoloma v mladosti ljudi, ki so sedaj stari nad šestdeset let — navade, običaji, zapovedi o odnosih med fanti in dekleti pred desetletji (v tridesetih letih tega stoletja) (Metoda: poglobljeni intervjuji z ustreznimi vprašanci)
6.	Samotne kmetije (preučevanja primera) (Teme 1 do 6 predlaga — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo)
7.	Vrtičkarji — najemniki v Titovem Velenju
8.	Počitniška bivališča v šaleški dolini
9.	Kmečki turizem v Šaleški dolini
10.	Gospodarsko in družbeno življenje slovenske kmetije med NOB
11.	Način življenja na sodobno usmerjeni kmetiji
12.	Etnološka podoba čebelarstva v Šaleški dolini
(Teme od 7. do 12 predlaga CSS Titovo Velenje)
8. Predvojno delavsko gibanje, NOB in povojno obdobje socialistične izgradnje v Šaleški dolini (predlagatelj vseh tem:
Svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB pri predsedstvu Občinske konference SZDL Velenje)
1.	Društveno življenje v mojem kraju do leta 1941
2.	Napredno delavsko gibanje v mojem kraju do ieta 1941
3.	Stavka v Tovarni usnja Šoštanju leta 1936
4.	Socialne razmere v mojem kraju do leta 1941
5.	Socialne razmere v mojem kraju od leta 1941—1945
6.	NOB v mojem kraju
7.	Življenje v partizanskih enotah, ki so delovale na področju Šaleške doline
8.	Prva povojna leta v mojem kraju
9. Ostala tematika
1. Perspektive turističnega razvoja Šaleške doline (Zavod za urbanizem Velenje)
Občinska raziskovalna skupnost in Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavljata
Razpis
»Mladi raziskovalci za razvoj Velenja«
*
Namen
Spodbujati učence srednjih šol, študentov višjih in visokih šol ter ostale mladine k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Naloge
A.	Tehnične in druge inovacije, referati, seminarske, diplomske in raziskovalne naloge, kijih predloži udeleženec razpisa po lastni presoji iz tematskih področij, ki so navedene v razpisnem gradivu, izjemoma pa tudi iz drugih področij.
B.	Odziv na naloge, ki so jih predložile OZD in druge institucije občine Velenje in so v razpisnem gradivu.
Pravica prijave
Za naloge pod A: Učenci in študentje srednjih, višjih in visokih šol, mladinci iz delavskih in kmečkih vrst, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje.
Za naloge pod B: Vsi občani SFRJ, ki še niso dopolnili 27 let starosti in imajo možnost za izdelavo raziskovalne naloge v skladu z zahtevami predlagatelja ter niso registrirani raziskovalci. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine.
Izdelki
—	Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka.
—	Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili, kakršna veljajo za izdelavo v okviru republiškega gibanja »Znanost mladini«. Kandidati dobijo ta navodila na Centru srednjih šol po oddaji prijavnice.
Nagrade
Najboljši inovacijski predlogi in raziskovalne naloge bodo nagrajene z denarnimi nagradami od 5000 do 15000 dinarjev ali z zagotovitvijo možnosti za študijsko izpopolnjevanje v ustrezni znanstveni instituciji doma ali v tujini.
Nagrajene in druge predložene naloge pod A (predložene po lastni presoji avtorjev) so last predlagateljev in jih lahko ponudijo v odkup OZD ali drugim interesentom.
Pri nalogah pod B (ki jih predlagajo OZD), velja za avtorske pravice pisni dogovor, ki ga ob začetku izvajanja naloge skleneta OZD in izvaialec naloge; če dogovora ni. so avtorske pravice last izvajalca. j>o en primerek vsake izdelane naloge se hrani v knjižnici Centra srednjih šol.
Kriteriji
Naloge ocenjuje posebna komisija, ki deluje po pravilniku Pri ocenjevanju naloge se upošteva predvsem:
1.	Izvirnost
2.	Uporabnost
3.	Pogoji nastajanja
Roki:
—	Rok za prijavo na razpis je 15. 12. 1984
—	Rok za oddajo naloge je 10. 4. 1985 (pri obsežnejši nalogi delni rezultati)
Prijave
Prijave na priloženem obrazcu sprejema:
Center srednjih šol. Trg mladosti 3. 63320 Titovo Velenje.
Pri skupinskih prijavah izpolni prijavnico samo vodja skupine in priloži
seznam članov skupine.
Informacije in obrazci za prijavo
Irena Pilih. tel. 853181
Opomba: Podatke o možnih mentorjih in vse ostale informacije dobite na Centru srednjih šol Titovo Velenje.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603- 38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
novembra 1984 * T.tuvo Ve!,n,c_ DOGOVARJAMO SE. ODLOČAMO	HBS CllS * Stran 3
t*
Zasedanje zborov Sob Velenje
Izgube - največja
težava
Čeprav so nekateri statistični podatki spodbudni pa vendar gospodarska giba-nja opozarjajo tudi na možnost nadaljnjega poglabljanja gospodarskih teiav. To bi bila lahko ena osnovnih ugotovitev ob oceni rezultatov gospodarjenja v občini Velenje v letošnjih prvih devetih mesecih, ki so Jo prejšnji teden obravnavali tudi vsi trije zbori občinske skupščine.
V gospodarstvu je v teh devetih mesecih delalo 23 491 delavcev, kar je 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Ker pa ta izračun temelji na opravljenih delovnih urah, je resnično število zaposlenih znatno nižje. Iskalcev zaposlitve je bilo ob koncu meseca septembra 256, od tega pa kar 72 odstotkov žensk. Takšna brezposelnost za našo občino še ni posebej zaskrbljujoča, čeprav je škoda za družbo in za vsakega posameznika, ki mu ne moremo najti ustreznega dela. Gotovo pa je poseben problem to, da je med iskalci zaposlitve tako velik odstotek deklet in žena in da je tu izobrazbena struktura boljša kot v združenem delu.
Optimizem v rezultate poslovanja vnašajo predvsem podatki o rasti industrijske proizvodnje. Ta je v devetih mesecih višja za skoraj 7 odstotkov, kot v enakem lanskem obdobju. Do konca leta bo tako gotovo dosegla predvideno 3 do 4 odstotno rast. Višja pa verjetno ne bo, saj se je v zadnjih mesecih preteklega leta nivo proizvodnje močno dvignil, predvsem zaradi dobrih rezultatov, ki so jih takrat začeli dosegati v Gorenju.
Naše gospodarstvo je uspešno tudi na izvoznem področju. V devetih mesecih je bilo ustvarjeno za 7,8 milijard dinarjev konvertibilnega izvoza, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom pa je okoli 10 odstotno. V celoti pa so organizacijo združenega dela občine Velenje v tem času izvozile za
8.6	milijard dinarjev blaga in storitev, kar je za 18,6 odstoitkov več kot v enakem obdobju leto ptoprej. S tem pa niso več dosegle pozitivmo pokritje uvoza z izvozom, saj je bil t:a v devetih mesecih kar 9 milijard dinarjev. Posebej je porasel uvoz s konvertibilnega področja in sicer kar za 32 odstotkov.
Gorenje TGO je v strukturi izvoza občine Velenje udeleženo z 92 odstotki, sledijo pa mu Tovarna usnja Šoštanj s
3.7	odstotki, Gorenje Promet service z
1.8	odstotki, EKO z 1,2 odstotki, Modni salon z 0,5 odstotki, ESO z 0,3 odstotki, Era in Sipak vsak z 0,2 odstotki ter Veplas in Inženiring vsak z 0,1 odstotkom.
Gorenje TGO je tudi največji uvoznik in sicer je v strukturi — uvoza občine Velenje udeleženo z 85,1 odstotki. Z 8,7 odstotki mu sledi RLV, z 2,9 odstotki TES in z 0,8 odstotki EKO.
Največje breme našega gospodarstva pa so izgube. V letu 1983 jih je bilo kar za 6 milijard dinarjev, to pa je 42 odstotkov dohodka občine ali štirikrat več kot je znašala akumulacija našega gospodarstva. Čeprav je bila ta izguba do polletja pokrita 58 odstotno pa je ob devetmesečju še vedno okoli 3 milijarde 300 milijonov din. Nepokrita izguba je bila zabeležena v TGO Gorenje TOZD Elektronika široke potrošnje in sicer 1 milijarde 730 milijonov dinarjev, v GPS TOZD Promet v višini 94 milijonov dinarjev, na RTC Golte v višini 23 milijonov dinarjev ter v delovni organizaciji Inženiring v višini 17 milijonov dinarjev.
Pomembno pri tem je, da Gorenje nima več izgube iz tekočega poslovanja ter da tudi REK izkazuje pozitivni finančni rezultat. Seveda pa je izguba s
katero je obremenjeno Gorenje tako velika, da je ta kolektiv in naša občina brez širolfe"družbene pomoči ne bosta mogla zmanjšati.
Posebno poglavje so obresti, zanje so organizacije združenega dela namenile kar 32 odstotkov ustvarjenega dohodka. Tako drago torej plačujemo sposojeni denar, vendar pa tudi visoke obrestne mere ne vplivajo na zmanjševanje kreditnega povpraševanja. Za lastno akumulacijo smo v letošnjem letu na-menjji večji delež dohodka (9,9 odstotkov), a smo še vendar zelo daleč od republiškega povprečja (21 odstotkov). Naslednji zahteven problem je zastarelost opreme. Mehanizem amortizacije namreč ne zagotavlja več enostavne reprodukcije osnovnih sredstev po tekočih cenah, nominalna rast sredstev za amortizacijo pa je v letošnjih devetih mesecih dosegla 18 odstotno rast v primerjavi s preteklim letom. Takšno izboljšanje akumulacije vsekakor ni zadostno za zagotovitev vsaj minimalnih reprodukcijskih sredstev.
Ustavimo se še pri osebni porabi. Organizacije združenega dela so v devetih mesecih letošnjega leta razporedile za osebne dohodke 39,5 odstotkov ustvarjenega dohodka, kar je precej manj, kot prejšnje leto, ko so za osebne dohodke namenile več kot polovico dohodka. Pri predvideni 103 odstotni rasti dohodka bo naše gospodarstvo doseglo 58 odstotno zaostajanje rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka. Realni osebni dohodki bodo precej padli tudi v letošnjem letu in sicer bodo v devetmesečju za okoli 8 odstotkov nižji od povprečja v letu 1983.
Delegati bistvenih pripomb na predstavljeno oceno rezultatov gospodarjenja v prvih devetih mesecih letošnjega leta v občini Velenje niso imeli. Sicer pa so oceno prejeli šele pred pričetkom seje. Zato pa so se odločneje lotili ostalih točk dnevnega reda. Posebno pozornost so tako namenili sprejemu začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Farmin Inženiring. Ta delovna organizacija je bila ustanovljena pred dvema letoma, kot organizacija skupnega pomena za Poslovno skupnost Farmin. Cilj ustanovitve je bil v združevanju trženjskih, razvojnih, finančne in izvedbene funkcije za članice poslovne skupnosti Farmin, s čimer naj bi bila dosežena in zagotovljena večja specializacija, strokovnost, boljša obdelava tržišč, kompleksnejša ponudba, povečan plasma tako na domačem kot na tujem tržišču, večja ekonomičnost v poslovanju, hitrejši in bolj agresiven razvoj ter povečan ugled in vpliv Poslovne skupnosti Farmin. Zapletlo se je že kar na začetku, ko vse članice to novoustanovljeno delovno organizacijo niso potrdile. Ze naslednje leto je Inženiring zaključil z rdečimi številkami. V januarju letos so zato sprejeli sklep o uvedbi sanacijskega postopka, vendar pa njegovo izvajanje ni potekalo po zastavljenih ciljih.
Ukrep družbenega varstva je bil torej naslednja možna poteza. Za nastalo izgubo v delovni organizaciji Farmin naj bi bili pomembni predvsem naslednji vzroki: neustrezno kreditiranje prodajne opreme, pokrivanje rizikov, ki jih je prevzemala DO Inženiring v času od ustanovitve Poslovne skupnosti Farmin do njene registracije, neustrezna razvojna politika, nedoseganje planirane realizacije, neobvladanje finančne funkcije, neustrezna organiziranost in informacijski sistem, neustrezna kadrovska zasedba in še kaj. Skratka kopica objektivnih pa tudi subjektivnih slabosti, ki so se še stopnjevale z odhajanjem najkvalitetnejših kadrov.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VIZ VELENJE, TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC, JENKOVA 2, TITOVO VELENJE OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
—	učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas, • polnim delovnim časom;
-	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas, , s polnim delovnim časom.
Za obe objavljeni prosti deli velja rok za začetek dela 3. 12. 1984.
POGOJI: PU razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov šole v roku 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje do 1*12. 1984.
Napisne ploščice	ANICA PETKOVSEK
— opozorila	Izdelovanje napisnih
— oznake	
— navodila	ploščic
—	sheme —	čelne ploščiice —	skale	cesta IV/II 63320 Titovo Velenje
— inventarne iploščice	Telefon:
Firma table	063 / 858-049
Informat. table	
Graviranje	Se priporočamo!
Začasni kolegijski poslovodni organ delovne organizacije bo sedaj vodil Jože Rajer, v njem pa bosta poleg njega še Pi-lih Ciril in Peter Krepi, medtem, ko četrtega člana še ni.
Delegati zbora združenega dela so ob tej problematiki menili, da se je loteva-mo mnogo prepozno, da je bilo takšno čakanje povsem nerazumljivo, saj so že lanskoletni rezultati poslovanja dovolj jasno opozarjali, marsikje pa se je govorilo tudi o skrhanih medsebojnih odnosih v tej delovni organizaciji. Opozorili so tudi, da bi ntorala biti v gradivu tehtnejša predstavitev 4 članskega začasnega poslovodnega organa, saj vsi delegati predlagane člane tega organa niti ne poznajo. Menili so, da je nesprejemljivo, da eden od članov še ni imenovan in bo to opravljeno naknadno. Razprava pa je pokazala tudi na problem sanacije v tej delovni organizaciji, ki nudi le intelektualne storitve in iz katere je precej strokovnjakov, z njimi pa tudi določene ideje, že odšlo.
Seveda so delegati zahtevali tudi, da se ugotovi odgovornost za nastalo izgubo v tej delovni organizaciji. Dosedanji direktor delovne organizacije Ivč Kotnik pa je ob tem dejal, da so vsi najodgovornejši delavci še zaposleni v Farminu, da so za svoje subjektivne zmote vsekakor pripravljeni odgovarjati, da pa so tudi v delovni organizaciji že opravili tehtno analizo nastalega stanja, ter ugotavljali krivdo posameznikov, pri tem pa so se posluževali že preverjenih podobnih metod iz Gorenja in REK.
Tudi delegati družbenopolitičnega zbora so se ob uveljavitvi ukrepa družbenega varstva vprašali, kaj ob tem predstavlja poslovna skupnost Farmin, v okrilje katere sodi DO Inženiring, kakšen delež krivde za nastali položaj nosi sama poslovna skupnost, kaj je s kolektivno solidarno odgovornostjo ostalih članic (bilo jih je devetnajst, sedaj še dvanajst). Ves čas pa je bilo prisotno tudi vprašanje, zakaj do ukrepa družbenega varstva ni prišlo že prej, zakaj seje čakalo tako dolgo in ne nazadnje, čemu služijo tromesečni rezultati poslovanja organizacij združenega dela. Izvršni svet mora v prihodnje v delovnih organizacijah, ki poslujejo z motnjami reagirati prej. Delegati so se dotaknili tudi nekaterih vsebinskih vprašanj predloga začasnega ukrepa družbenega varstva. Glede samega trajanja ukrepov so menili, da ga ne gre omejevati na šest mesecev, ker so problemi preveč zapleteni, podrobno pa je potrebno tudi opredeliti delo člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa, odgovornega za področje razvoja in proizvodnje, Petra Krepla.
Delegati družbenopolitičnega zbora so potrdili tudi stališč; odbora za družbenoekonomske odnose in Komisije za družbeno nadzorstvo, da je za spremljanje izvajanja ukrepov zadolžen izvršni svet, ta pa naj sam presodi, ali bo za to imenoval posebno komisijo, ali pa bo to nalogo opravil na kakšen drug način. Soglašal je tudi s predlogom odbora in komisije, da je treba podati tudi poročilo o delu, poslovanju in razmerah v poslovni skupnosti Farmin, da se tudi na ta način prikaže celovita problematika, saj je predlog ukrepov oziroma njegove obrazložitve povsem obšla to skupnost.
Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so ob obravnavi razmer in položaja v delovni organizaciji Farmin Inženiring menili, da je ukrep družbenega varstva potreben za ponovno oživitev dejavnosti, hkrati pa so se vprašali, zakaj se odgovorni niso že prej lotili razreševanja nastalega položaja, zakaj niso poiskali vzrokov ter si prizadevali, da jih
kar najhitreje odpravijo. Menili so tudi, da morajo OZD v katerih se pojavijo motnje v poslovanju dati same predlog za ukrep, če do rokov ne bodo mogle odpraviti vseh pomanjkljivosti.
Naslednja točka dnevnega reda pa je bila namenjena poročilu o izvajanju smernic in sklepov o razvoju kulture v občini Velenje. Kljub slabšim pogojem dela, zaradi pomanjkanja sredstev, se sodelovanje vseh, ki skrbe za kulturno ušvarjalnost veča, prireditve so pestre in obogatene z novimi spoznanji. Takšno je stališče komiteja za družbene dejavnosti Velenje, ki poleg tega ugotavlja, da je pomembno, da je občinska kulturna skupnost pristopila k uresničevanju sprejetih smernic z analiziranjem stanja na posameznih področjih dela in vanj vključila širok krog delovnih ljudi ki občanov. Tako bodo smernice občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti dobile trajen pomen, hkrati pa bodo osnova za izvajanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Na zasedanju smo med drugim slišali, da se je začetek gradnje glasbene šole v spodnjih prostorih bo osnovna šola zavlekel, ker ni bilo zbranil 50 odstotkov vseh sredstev. 23. januarja letos je bila podpisana pogodba z izvajalcem del, objekt — gradi se s sredstvi samoprispevka — pa naj bi bil zgrajen do tiste stopnje, za katero bo lahko pridobljeno uporabno dovoljenje. Po grobih ocenah je kombinirana šola brez zunanje ureditve, priključkov in notranje opreme vredna več kot 140 milijonov dinarjev. Do letošnje zime je treba opraviti zunanjo ureditev, do polletja prihodnje leto pa z veliko muko, seveda če bo denar, še zaključna dela. Svojemu namenu pa bi radi glasbeno in osnovno šolo predali za dan mladosti. Treba je povedati še to, da so bile ocene izvajalcev, da bodo lahko objekt postavili v devetih mesecih, preoptimistične. Delegati so dali pobudo, da bi zunanjo ureditev udarniško organizirala mladina krajevne skupnosti Center Desni breg.
Delegati zbora združenega dela pri obravnavanju poročila o razvoju kulture v občini Velenje niso imeli bistvenih pripomb.
Delegati družbenopolitičnega zbora pa so menili, da je v poročilu o uresničevanju smernic in sklepov o razvoju kulture v občini Velenje premalo predvsem vsebinskih vprašanj. Pri tem pa so še posebno izpostavili problem kulturnih prireditev za delavce iz bratskih republik. Program kulturnih prireditev bi moral biti narejen tako, da bodo v njem prireditve, ki bodo pritegnile te delavce. Za glasbeno šolo, o kateri je tudi tekla razprava, pa so delegati zbora izrazili potrebo po celovitem, tudi finančnem poročilu o dotoku sredstev iz samoprispevka.
Naslednja točka je bila namenjena telesni kulturi. Ta se vse bolj uveljavlja
kot sestavni del življenja in dela vseh delovnih ljudi ter občanov. Zal, pa se tudi na tem področju v naši občini srečujemo z vrsto vprašanj. V celotni skupni porabi velenjske občine je delež _ sredstev za telesno kulturo zelo skro-' men, znaša le 2,55 odstotka, potrebe in želje pa so mnogo, mnogo večje. Usmeritve portoroških sklepov zaradi zoženih materialnih možnosti niso več realne. Od sedmih prednostnih panog so na področju tekmovalnega športa dani pogoji le za rokomet in atletiko. Se naprej ostaja osnovni cilj amaterizem in prilagajanje realnim možnostim potreb vrhunskega športa ter njegovim organizacijskim oblikam. Vzdrževanje mnogoštevilnih objektov predstavlja vsako leto precejšnje breme občinske telesnokulturne skupnosti in ogroža izvajanje programov redne telesnokulturne dejavnosti. Iz zbranih sredstev, bo telesnokulturna skupnost poleg osnovnega programa financirala še sanacijo barezov v Titovem Velenju, sofinancirala vzdrževanje zimsko športnega centra Golte v skladu s sporazumom štirih občin ter investicijsko vzdrževala telesnokulturni objekte, glede na sprejeto prednostno listo in razpoložljiva finančna sredstva. Posebno zaskrblju-' joče je stanje na tem področju v osnovnih šolah velenjske občine. Celodnevne osnovne šole imajo sicer več učiteljev telesne vzgoje in boljše pogoje za pouk telesne vzgoje, vendar ne zadovoljujejo pogojem 20 kvadratnih metrov pokrite površine na vadečega. Se slabše je v klasičnih šolah. Zaskrbljujoče je tudi zdravstveno stanje otrok. Ob 382 pregledanih zdravstvenih kartonov je imeli 19,1 odstotek otrok telesno okvaro v prvem razredu, v sedmem pa že 55,9 odstotka.
Delegati so v razpravi menili, da je treba z razpoložljivim denarjem skupne porabe občine Velenje zagotoviti materialna sredstva za izvedbo programov, sprejetih z letnimi in srednjeročnimi načrti. Vsaka pobuda o ustanovitvi novega društva ali kluba mora poleg organizacijskih in strokovnih oblik nakazati vire potrebnih finančnih sredstev za osnovno dejavnost, obliko in načine koriščenja. Ze v fazi priprav usmeritev programov občinske skupnosti otroškega varstva in občinske izobraževalne skupnosti oziroma njunih izvajalcev je treba te vključiti ter uskladiti s programi občinske telesnokulturne skupnosti. Pripraviti in zagotoviti je potrebno zdravstveno varstvo vsem otrokom ter spremljati njihovo zdravstveno stanje skozi vso dobo šolanja. Prav tako so se delegati zavzeli za legalizacijo vseh oblik sofinanciranja telesnokulturnim organizacijam, klubom oziroma društvom, upoštevajoč sedanja interesna področja, te pa naj se z organizacijami združenega dela dogovorijo in določijo obliko pokrovi-
teljstva. Do ^začetka srednjeročnega obdobja 1986—1990 morajo nristojni upravni organi in organi občinske telesnokulturne skupnosti rešiti vprašanje lastništva zemljišč in telesnokulturnih objektov, za' njihovo vzdrževanje pa poiskati sistemsko obliko financiranja in upravljanja. Gradnje ter vzdrževanje telesnokulturnih objektov, ki niso predvidene v srednjeročnih oziroma letnih programih, občinska telesnokulturna skupnost ne bo financirala. Razprava je tekla tudi okrog obnovitve zimskega bazena. Delegati so menili, da se vsa stvar vleče predolgo in s tem podražuje. Nekateri objekti so manj pomembni, pa se oonavijajo in gradijo, zimski bazen pa bi moral biti na prednostni listi. ITav lako so delegati zoora Krajevnih skupnosti menili, da se združeno delo pri tem drži preveč ,,nazaj", saj zimski bazen ni potreben le za zdravje otrok, ampak tudi delavcev. Zvezi telesnokulturnih organizacij in občinski telesnokulturni skupnosti pa so naložili, da skupaj z Rdečo dvorano uredita stanje na smučišču v Saleku. Pogoj za množičnost pa morajo biti realni podatki o članstvu zbrani na osnovi plačane članarine.
Glede organiziranosti in stanja telesne kulture v občini, so se delegati družbenopolitičnega zbora zaustavili predvsem pri podatkih o zdravstvenem stanju otrok. Na podlagi tega so menili, da bi bilo potrebno narediti dopolnilno analizo zdravstvenega stanja tistih otrok, ki so vključeni v celodnevno osnovno šolo in tistih, ki niso. Za vzdrževanje telesnokulturnih objektov bi morali poiskati drugačno obliko financiranja, ker se premalo denarja odteka za osnovno športno aktivnost, od Rdeče dvorane pa aeiegati družbenopolitičnega zbora zahtevajo, da pripravi poročilo o izvajanju sanacije zimskega bazena.
S kakšnimi posebej tehtnimi predlogi in idejami se zbor združenega dela ni lotil te osrednje točke torkove skupščine. Delegatom so se predvsem postavljale dileme ob vzdrževanju športnih objektov, saj to ni zadovoljivo, prav tako pa so menili, da ne bi smelo biti toliko lastnikov teh objektov, ker je potem skrb zanje zelo različna, pa tudi sredstva se manj smotrno troši-jo. Podprli pa so ureditev zimskega bazena, ker je škoda, ki jo zaradi neizgradnje tega objekta čuti predvsem mladi rod, precejšnja. Podprli so tudi ostale smernice zapisane v tem gradivu.
Nekaj dlje časa so se delegati zbora krajevnih skupnosti ob koncu zasedanja zadržali pri obravnavi osnutka Odloka o ravnanju s plodno zemljo. Meniii so da odlok samo širi administracijo, hkrati pa pri izvajanju tega odloka izrazili nezaupanje v pooblaščeno delovno organizacijo (Vekos). Zato naj predlagatelj odlok ponovno prouči, saj ni dovolj pripravljen, da bi ga lahko sprejeli kot osnutek.
Uresničevanje programa socialnega varstva in socialne politike
Čaka nas še veliko dela
V občini Velenje je bilo konec leta 1983 40 tiso« prebivalcev in 23 tisoč zaposlenih, med njimi 9478 žensk. V naši občini je bilo pred dvema letoma še 1417 kmečkega prebivalstva, vendar število vsako leto pada, povečuje pa se delež prebivalstva starega nad 65 let. Rodnost in naravni prirast prebivalstva znaša 10,7 odstotka na 1000 prebivalcev in je močno nad republiškim poprečjem (3,3 odstotka).
Gibanje življenjske ravni
-
Življenjska raven prebivalstva po letu 1981 realno pada za 3,5 odstotka na leto. Realna vrednost osebnih dohodkov se od leta 1980 dalje močno zmanjšuje.
V velenjski občini precej upokojencev prejema varstveni dodatek k pokojnini, od 1. junija letos pa prejema nadomestilo tudi 55 težje in težko duševno prizadetih odraslih oseb, ki se zaradi narave svoje prizadetosti v mladosti niso mogle usposobiti za samostojno življenje. Zaposlitev v naši občini išče, po
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TITOVO VELENJE
SVET OBRTNIKOV IN DELAVCEV TOK KOPLAS TITOVO VELENJE
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
POMOČ PRI VODENJU TOK KOPLAS
Za pomočnika direktorja TOK Koplas je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
2.	da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog
3.	da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti do dela in v osebni poštenosti.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge najkasneje 8 dni po objavi razpisa na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Kersnikova 1 — razpisna komisija TOK Koplas. Titovo Velenje, 12. 11. 1984.
podatkih Skupnosti za zaposlovanje Velenje, 235 oseb. V družinskem proračunu predstavlja hrana okrog 40 odstotkov, v družinah z najnižjimi dohodki pa 60 odstotkov povprečnih življenjskih stroškov družine.
Prejemniki socialnovarstvenih pravic
Socialnovarstvene pomoči prejemajo tiste družine ali posamezniki, ki s svojim delom in prejemki ne morejo zagotavljati socialne varnosti sebi in svoji družini. Konec preteklega leta je prejemalo pokojnino in invalidnino kot pravico iz minulega dela 1732 starostnikov, od tega 99 z varstvenim dodatkom, 1301 upokojencev je prejemalo invalidnino (178 z varstvenim dodatkom), družinskih upokojencev pa je bilo 1147 (284 z varstvenim dodatkom). Število upokojencev v občini v primerjavi med lanskim in letošnjim junijem znaša 8,9 odstotka, v Sloveniji pa za isto obdobje 4,1 odstotka; v letošnjem avgustu je bilo v velenjski občini že 4366 upokojenih oseb, od teh je prejemalo varstveni dodatek 616 upravičencev. Višina pokojnine je v primerjavi z republiškim poprečjem v naši občini višja (starostna v SR Sloveniji 15.805 dinarjev, v Velenju 20.858 dinarjev; invalidska 12.393 dinarjev, v Velenju 15.978 dinarjev; družinska v SRS 10.377 dinarjev, v Velenju 12.810 dinarjev). Denarno pomoč za brezposelnost je v naši občini do konca letošnjega septembra prejemalo 26, denarno nadomestilo pa 45 upravičencev. Delno nadomestilo stanarine je v prvem polletju 1984 prejemalo 120 oseb v poprečnem znesku 747.00 dinarjev, število upravičencev pa raste. Iz združenih sredstev se je v šolskem letu 1984/85 štipendiralo 143 študentov in učencev, razliko h kadrovski pa je dobilo 210 dijakov in študentov. Po podatkih od 1. septembra letos prejema denarno pomoč za otroke v dohodkovni skupini do 4.900,00 dinarjev na družinskega člana, višina nomoči znaša 2.400,00 dinarjev, 788 upravičencev (iz drugih republik 190) za 2000 otrok (iz drugih republik 600); v dohodkovni skupini 4.900,00—5.600,00 dinarjev (višina denarne pomoči 1.600,00 dinarjev) prejema 300 upravičencev (50 iz drugih republik) za 650 otrok (100 iz drugih republik); v dohodkovni skupini 5.600,00—6.000,00 dinarjev ter po prosti presoji do 7.000,00 dinarjev (glede na težje socialno stanje družine), višina pomoči znaša 1.000,00 dinarjev, prejema 300 upravičencev (30 iz drugih republik) za 670 otrok (54 iz drugih republik). Otroški dodatek prejema tudi 120 kmečkih družin in 240 otrok. V občini ima 58 družin 67 težje prizadetih otrok, za katere prejemajo poseben dodatek v
višini 900 dinarjev. Število upravičencev do denarnih pomoči vsako leto raste.
Izvajanje socialne politike
Ukrepi socialne politike morajo spodbujati delavce k boljšemu delu in povečanju produktivnosti dela. Vsakdo si mora sam, z lastnim delom zagotavljati socialno varstvo. Na posameznih področjih uresničevanja socialne politike smo v naši občini dosegli viden napredek. Tako se je povečalo zajetje otrok v programe predšolske vzgoje in male šole ter število razvojnih oddelkov, zgrajeni so bili novo vzgojnovar-stveni objekti, pomembne uspehe smo dosegli tudi na področju srednjega izobraževanja, in sicer z izdelavo ustreznih programov, prvič tudi za lažje duševno prizadete mladostnike. V občini je v letu 1983 koristilo porodniški dopust 706 mater, zavitek z osnovno opremo za novorojenca pa je prejelo 845 upravičencev. Od leta 1982 imajo pravico do porodniškega dopusta tudi združene kmetice (v velenjski občini 14 v letu 1983).
Socialna varnost invalidnih oseb
S humanizacijo delovnih pogojev naj bi v organizacijah združenega dela in skupnostih odpravljali vzroke za nastanek invalidnosti. Pritisk na upokojevanje pa kaže, da ta prizadevanja niso dovolj uspešna. Zato bi bilo potrebno krepiti samozaščitno aktivnost delavcev ter vlogo medicine dela.
Socialna varnost starejših oseb
V	občini prejema socialno varnost 4366 upokojencev, 245 uživalcev pa dobiva kmečko pokojnino. Od letošnjega marca je v občini uvedena nega na domu, ki jo bo treba skupaj z možnostmi in potrebami širiti ter dopolniti še z ostalimi vrstami prostovoljnih aktivnosti.
V	zaostrenih gospodarskih razmerah se bo gotovo še povečalo število upravičencev do nekaterih socialnovarstvenih pomoči. Na osnovi enotna skupna evidenca, v naši občini bo uvedena v začetku prihodnjega leta, bodo prejemali socialno pomoč le tisti, ki s svojim delom resnično ne bodo dosegli dogovorjene ravni socialne varnosti. Na tem področju bodo v prihodnje prednostne naloge produktivno zaposlovanje mladih usposobljenih delavcev, zaščita osnovne življenjske ravni tistim družinam z več otroki in posameznikom, ki si te z lastnim delom in sredstvi ne bodo mogli zagotoviti, zagotavljanje ustreznih pogojev otrokom in mladim družinam za vstop v življenje in delo ter ustrezno nagrajevanje po delu.
4 stran ★ HBS CaS
DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO
Titovo Velenje * 15. novembra 1984
IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE
Pred sejami zborov slovenske skupščine
Predsedniki zborov skupščine SR Slovence so sklicali seje zbora občin, zbora združenega deia ler družbenopolitičnega zbora in določili predlog dnevnega reda. Zbori bodo v Ljubljani zasedali v ponedeljek, 26. in torek 27. novembra.
Delegati so že dobili gradiva in v svojih sredinah razpravljajo ter oblikujejo stališča in pripombe. Skupina delegatov za delegiranje v zbor združenega dela pa je še posebej k sodelovanju povabila izvršna sveta skupščine občine Velenje in Mozirje, občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, občinski komite za družbene dejavnosti, medobčinsko gospodarsko zbornico, društvo ekonomistov iz Titovega Velenja, občinski upravi za družbene prihodke občine Velenje in Mozirje, občinsko zdravstveno skupnost, REK F. Leskošek-Luka, SOZD Gorenje, Zdravstveni center in Občinski konferenci SZDL iz Velenja in Mozirja. Delegati pričakujejo, da bodo vabljeni pripravili morebitne predloge in se udeležili seje skupine delegatov.
Za posamezne točke pa so zadolženi delegati Jože Skornšek, Janez Erhart, Rafko Sem-primožnik, Drago Ribič, Jožica Vratanar, Ivan Ribič, Branko Ber-
lot, Franc Miklavc, Jože Zaluber-šek, Ivan Lenošek, Ivanka Tajnik, Drago Ribič, Rafko Kopušar, Ni-ko Hudoklin, Jože Mutec, Viktor Kovač, Stane Divjak, Peter Jaklič in Branko Kralj.
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor bodo prvega dne zasedanja obravnavali osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 s spremljajočimi akti, osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985, poročilo o graditvi neproizvodnih in negospodarskih investicijskih objektov v obdobju od 1. 1. do 31. 8. 1984, osnutek zakona o spremembah odloka o" pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 in osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju federacije.
Zbor združenega dela in zbor občin bosta obravnavala še osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv in predlog dogovora o izdajanju doplačilne poštne znamke ,,VII1. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Planica 1985".
Družbenopolitični zbor pa bo obravnaval tudi informacijo o stanju na področju računalniške pismenosti v SR Sloveniji, predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji in osnutek programa dela tega zbora za prihodnje leto.
Poleg gradiv, ki jih bo samostojno obravnaval prvega dne družbenopolitični zbor, bosta druga dva zbora na torkovi seji obravnavala predlog zakona o spremembi zakona o proračunu SRS za leto 1984 in predlog za izdajo proračunskega zakona za prihodnje leto, predlog zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985, predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah" republiških davkov in taks z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, predlog za izdajo zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene in soglasje k spremembi statuta Prešernovega sklada.
Javna razprava na Slovenskem
Presaditev delov človekovega telesa
Slovenska javnosj te dni razpravlja o zakonski ureditvi odvzemanja in presajanja delov človeškega telesa v zdravstvene namene. V republiki namreč pripravljamo posebni zakon, ki naj to področje pravno uredi, saj se zdravljenje bolnikov s transplantacijo uspešno uveljavlja tudi pri nas.
Prvi posegi odvzema in presaditve delov človeškega telesa, zavoljo zdravljenja bolnikov, so se na Slovenskem pričeli po letu 1950. Na ortopedski kliniki v Ljubljani so kot homotransplantate uporabljali dele kosti pri plastičnih operacijah na hrbtenici. Uvedeno pa je bilo tudi zdravljenje opeklin s kožnimi presadki. Kasneje so v slovenskih zdravstvenih ustanovah tovrstno zdravljenje bolnikov razširili še na presaditev očesne roženice, ledvic in drugih delov človeškega telesa. Zdaj posegi niso več samo poizkus, ampak so se že uspešno uveljavili.
V Jugoslaviji imamo zvezni zakon o pogojih za izmenjavo in prenos delov človeškega telesa za
Občina Velenje
Večja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta med drugim potrdili sklep o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O tem bodo na prihodnji seji govorili tudi delegati zborov občinske skupščine. Po predlogu naj bi znašala vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje za lelo 1985 0,01(14 din mesečno.
Po odloku o nadomes(ilu za uporabo siavbnega zemljišča se sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča namenjajo <.a pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami.
S temi sredstvi naj bi v prihodnjem letu ter v naslednjem srednjeročnem obdobju uresničili naslednje naloge: sofinanciranje industrijske ceste z mostom čez Pako in podvozom, Efenkova cesta z mostom, priprava za opremljanje stavbnega zemljišča za izgradnjo družbenih stanovanj v soseskah Selo in Topolšica, priprava stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Za uresničitev vseh omenjenih nalog pMrebuje stavbno zemljiška skup* nost 192.000,000 dinarjev, kar ji nova vrednost točke .zagotavlja. Te vrednosti niso povečali vse od leia 1981. zato so člani izvršnega svela predlagali, da jo je potrebno vsako lelo usklajevati, še posebej, ker je med najnižjimi v Sloveniji.
presaditev zaradi zdravljenja, vendar je pravna regulativa v pristojnosti socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Odvzem in presaditev delov človeškega telesa v zdravstvene namene zdaj pravno urejujejo poleg Slovenije še v Bosni in Hercegovini in SAP Vojvodini, ostale socialistične republike in avtonomna pokrajina pa so že sprejele ustrezne zakone.
V	slovenski skupščini je v razpravi predlog za izdajo zakona s tezami za osnutek zakona. Njegov namen pa je zagotoviti transplantacijo kot svojevrstno metodo zdravljenja, varovati nedotakljivost celovitosti človekove osebnosti, zadrževati protipravno uporabo ter uvesti pravno varnost in osnovo za odgovornost zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri posegih.
V	zdajšnji razpravi so posebej opozarjali, da je potrebno zakon čimprej sprejeti in menili, da določilo v tezah za osnutek zakona ni dovolj natančen in ne zagotavlja zadostne in celovite zaščite človekove osebnosti. Poudarjajo,
Osnovna šola Mozirje
da morajo biti v zakonu nedvomno opredeljeni pogoji odvzema in presaditve, prav tako pa tudi pravice in možnosti prizadetih oseb, ki se za to zavestno opredelijo oziroma, da imajo dejansko možnost uveljaviti svojo voljo.
V zdravstvenem centru Titovo Velenje menijo, da bi glede prostovoljne opredelitve dajalca delov človeškega telesa moral biti pristop podoben kot pri krvodajalcih. Potencialni dajalci naj se zavestno odločajo za to humano dejavnost. Vsakršen pristop, kjer bi bila izražena volja svojcev nad umrlo osebo, je neprimeren in bo vedno potencialno obstajala nevarnost odgovornosti zdravnika ali zdravstvene organizacije. V zdravstvenem centru imajo pripombo še na izraz ,,duševno bolne osebe", ki je uporabljen v tezah za osnutek zakona. Menijo, da je potrebno stanje zmanjšane zmožnosti odločanja obravnavati-širše in ne le v smislu duševne bolezni. Bolniki se namreč večkrat nahajajo v stanju, da ne morejo o sebi odločati, pa niso duševno bolni.	Lj. N.
Komite za družbene dejavnosti
0 socialnem varstvu in zdravstvu
Pretekli teden so člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti sestanko-vali kar dvakrat. V začetku ledna so razpravljali o uresničevanju programov socialnega varstva in socialne politike ter o mladoletnem prestopništvu, pred tednom dni pa so spregovorili o uresničevanju zdravstvenega varstva in stabilizacijskih prizadevanjih na tem področju.
V razpravi so poudarili, da je bilo poleg stališč občinske skupščine uresničeno še subvencioniranje prehrane srednješolcem, bistveno pa so se spremenile razmere pri organiziranju otroškega varstva. Stališča do sistema solidarnosti se morajo upoštevati v sporazumih o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje, do sedaj se namreč niso. O možnostih za prekvalifikacijo invalidov v naši občini smo razmišljali že pred sprejetjem novih zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V ta namen je bila ustanovljena tudi invalidska delavnica TOZD Plastični izdelki pri delovni organizaciji Sipak, ki te naloge ne opravlja. Razlogi so objektivne narave, medtem ko organizacije združenega dela, ki morajo skrbeti za prekvalifikacijo delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo oziroma invalidov, za to ne kažejo dovolj zanimanja. Zato so člani komiteja menili, da bi temeljna organizacija Plastični izdelki morala izvajati prekvalifikacijo vsaj za dela in naloge, za katere izpolnjuje pogoje po obstoječem predmetu dejavnosti. Glede na to, da ima Center srednjih šol možnost izvajanja prekvalifikacije invalidov in ima za nekatera dela ter naloge zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje, bi medsebojno sodelovanje Centra z organizacijami združenega dela omogočilo hitrejše in bolj organizirano reševanje težav na tem področju. V naslednjem srednjeročnem obdobju je v analizi razvojnih možnosti treba upoštevati usmeritve zagotavljanja varstva starejših občanov iz raziskav ,.Velenje 2000". Zelo kritično so člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti razpravljali o vprašanjih' zagotavljanja socialne varnosti na osnovi dela in rezultatov dela. Vztrajali so na usmeritvi, da si mora vsak sam z lastnim
delom zagotavljati socialno varnost, treba pa bo še ogromno naporov, da bomo v Širši družbeni skupnosti in v organizacijah združenega dela ustvarili pogoje za odločanje in odgovornost delavcev do lastne socialne varnosti. Eden od pogojev za socialno varnost je gotovo tudi .produktivno zaposlovanje in zaposlovanje domače popugacije. Ta ne bi smela ostati brez zaposlitve in pogojev za preživljanje. Združeno delo kljub usmeritvam skupščine še vedno zaposluje pretežno nekvalificiranq delovno silo, medtem ko se mladina po končani osnovni šoli v celoti odloča za nadaljnje izobraževanje. Člani kompteja so v razpravi poudarili, da bi morali v takih razmerah • zaostriti kriterije za vrednotenje znanja in napredovanja v izobraževanju. Le tako bomo zagotovili kader, ki bo sposoben prevzeti odgovorne naloge v združenem delu, prav tako tudi delavce za enostavna dela, narejen pa bo tako nov korak na področju zagotavljanja socialne varnosti.
ZDRAVSTVO
Problematika na področju zdravstvenega varstva je v naši občini zelo velika. Koristnikov zdravstvenega varstva je v občinski zdravstveni skupnosti Velenje nad 13 tisoč več kot je prebivalcev v občini kar zaostruje stanje zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov. Člani komiteja za družbene c^javnosti so med ukrepi predlagali, da bi organizacije združenega dela bolj odgovorno poskrbele za zdravstveno stanje svojih delavcev, tako na zdravo prehrano med delom, varnost pri delu kot na življenjske pogoje izven tega. Prav tako bi kazalo proučiti življenjske in delovne pogoje v krajevni skupnosti Salek-Gorica, kjer ugotavljamo najvišjo nataliteto v Sloveniji. Tudi pristojni upravni organi bi morali bolje nadzorovati izvajanje zakona o evidenci nastavitve občanov in o registru prebivalstva.
Delavci zdravstvenega centra se srečujejo z zelo slabimi prostorskimi razmerami, saj je vprašljiva higienska in tehnična oporečnost obstoječih ordinacij (predšolski, šolski dispanzer, dispanzer za žene). Za boljšo organizacijo in mo-
dernizacijo dela v obstoječih prostorih ni nikakršnih možnosti. Na slabe delovne pogoje opozarjajo zdravstveni delavci že dalj časa, razmere se zaostrujejo in terjajo takojšnjo reševanje. Se najcenejša rešitev teh vprašanj je po mnenju predlagatelja, zdravstvenega centra, zamenjava lastništva med domom učencev in delovno organizacijo Inženiring s tem, da se spremeni namembnost dveh etaž v sedanji stavbi Inženiringa za potrebe zdravstvenega centra. S to zamenjavo bi rešili protorska vprašanja za srednjeročno, če tudi ne za dolgoročno obdobje.
Posledica neusklajene rasti dohodka in sredstev za osebne ■dohodke v občini, potrebe po zdravstvenem varstvu pa se gibljejo v' okviru načrtovanih, so povzročile primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti. Odstopanje pri izvajanju programa zdravstvenega varstva povzroča naraščanje bolniškega staleža. Vsak dan izostane z dela več kot 2000 delavcev. Člani komiteja so se vprašali, kaj je združeno delo naredilo za odpravo vzrokov, ki vplivajo na zdravstveno stanje delavcev, posebno če vemo, da ti delavci v času odsotnosti z dela ne ustvarjajo, dohodka, širšo družbeno skupnost pa bremenijo še z nadomestili za ta čas. Upoštevati pa je treba še stroške samega zdravstvenega varstva. Res pa je, da delavci ne bi smeli izigravati pravic iz zdravstvenega varstva za reševanje osebnih ali medsebojnih odnosov v združenem delu. Tesnejše sodelovanje med zdravstvenim centrom in organizacijami združenega dela bi ne bilo zato odveč. Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva ne dosega pričakovanih učinkov. Nasprotno. Potrebne so dodatne evidence, fluktuacija delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo povzroča likvidnostne težave zdravstvenih temeljnih organizacij. Namesto, da bi se s prenosom obveznosti iz naslova nesreč pri delu in poklicnih bolezni zmanjšalo število odsotnosti z dela zaradi bolezni, se to povečuje. V srojih samoupravnih splošnih aktih pa imajo organizacije združenega dela naše občine dogovorjene vse preveč različnih kriterijev za izplačevanja nadomestil zaradi bolezni.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Še letos problemska konferenca o mentorstvu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje bi bil pri svojem delu zanesljivo še uspešnejši, če bi vse njegove komisije bolje delale in bi bile aktivnejše, so na zadnjem sestanku ugotovili člani sveta. Kljub temu so z dosedanjim delom dokaj zadovoljni, saj so večino načrtovanih nalog za letošnje leto tudi uresničili. Poudariti pa velja, da veliko dela sloni predvsem na ramenih predsednika in nekaterih članov sveta, ki jim ni žal prostega časa in stalnega prizadevanja za uresničitev sprejetih nalog.
Sicer pa so se člani sveta na sestanku najprej seznanili s sklepi in
Poimenovanje po 2. grupi odredov
Sredi prejšnjega tedna je bilo zelo slovesno na osnovni šoli Mozirje. Na svečanosti, ki so jo pripravili ob dnevu te šole, so osemletko poimenovali po 2. grupi odredov. Pobudo za to je dala skupnost borcev 2. grupe odredov, ustrezen sklep pa so sprejeli dele-
gati vseh treh zborov občinske skupščine na slavnostni seji ob letošnjem prazniku občine Mozirje. Učenci mozirske osnovne šole so pripravili resnično bogat kulturni spored, slovesnosti pa so se udeležili borci 2. grupe odredov, med njimi narodna heroja Franc
Poglajen — Kranjc in Mirko Jerman, predstavniki pobratene osnovne šole iz brateke občine Čajetina, predstavniki skupščine občine Mozirje in njenih družbe-no-političnih organizacij ter drugi gostje.
Osnovnošolci med borci in gosti
stališči zadnje seje republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kasneje pa spregovorili o problemski konferenci o mentorstvu prometne vzgoje na šolah in v vrtcih, ki bi jo sklical svet skupaj z vzgojno-izobraževal-nim zavodom in zvezo društev prijateljev mladine še v letošnjem letu. Člani sveta so poudarili, da je potrebno konferenco o mentorstvu nujno sklicati, posebej pa so poudarili, da jo je treba vsebinsko dobro pripraviti, saj bi le na ta način dosegli njen namen. Na konferenci naj bi ob mentorjih prometne vzgoje obvezno sodelovali tudi predstavniki postaje milice, zdravstvenega doma in drugi ter s konkretnimi podatki prikazali stanje nezgod, prometni režim, črne točke in podobno. Seveda so bili vsi enotnega mnenja, da morajo na omenjeni konferenci sodelovati tudi starši, ki so prav tako, ali pa še bolj. dolžni skrbeti za varnost otroka v prometu.
V nadaljevanju seje so člani sveta razpravljali o predlogu republiškega sveta, da bi sredi aprila prihodnje leto v Titovem Velenju bilo republiško tekmovanje ,,Kaj veš o prometu". Ze uvodoma so opozorili, da izvedba takšnega tekmovanja ni lahka naloga in'bo zato terjala od organizatorja velike napore, zlasti čc se zavedamo, da mora biti izvedba brezhibna. Predlagali so, da bi bil nosilec tekmovanja svet, izvajalec avto-moto društvo, pokrovitelj pa občinski izvršni svet.■
Člani sveta so se seznanili, da bo /druženje šoferjev in avtomehani-kov skupaj z delavci postaje milice od 14. do 16. novembra organizi-
ralo akcijo ,,Brezhibno vozilo — je varno vozilo". Ta akcija, ki sodi v sklop varnosti in preventive, bo obenem pokazala, koliko so naša vozila varna v cestnem prometu. Veliko prometnih nezgod je že bilo zaradi tehničnih pomanjkljivosti vozil, zato bodo s takšnimi in podobnimi akcijami v velenjski občini nadaljevali tudi v bodoče.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je končno dobil denar od zavarovalnice Triglav, namenjen za delo, aktivnosti in nabavo pro-metno-vzgojnih pripomočkov. Člani sveta so predlagali, da del prejetih sredstev namenijo članicam sveta za nakup najnujnejših učnih pripomočkov za prometno varnost.
Na ponedeljkovi seji so člani sveta izrekli tudi zaskrbljenost zaradi vse pogostejšega prehajanja pešcev čez Kidričevo cesto, od Name do nove pošte zunaj prehoda za pešce, čeprav je v bližini podhod, pa tudi dovoljen prehod za pešce z označbo. Zato so predlagali, da bi za varnost pešcev in voznikov na okrasni zelenici sredi Kidričeve- ceste postavili varnostno ograjo. Prav tako je bil izpostavljen problem črne prometne točke ob vrtcu Ciciban na Gorici. Na cesti, ki je speljana mimo omenjenega vrtca, ni dovolj označb, da so v bližini otroci, ki s svojo igravostjo kaj hitro zaidejo" na cesto. Končno je bilo postavljeno tudi vprašanje zakaj delavci milice pogosteje ne ustavljajo kolesarjev, zlasti mlajših, in preverjajo, če imajo izpit za kolo.
B. M.
Pešci na nedovoljenem prehodu so v življenski nevarnosti
KUL TURA • KUL TURA • KUL TURA
Grozeče brezno opuščenega rudnika zaradi grmičevja komaj opaziš
Prizor iz igre
nismo kurbe, smo plesalke«
Krajevna skupnost Bevče
Težave z ogrevanjem dvorane
,,Čeprav je naša krajevna skupnost primestna z malo prebivalcev. imamo krajani kljub temu veliko dela, prav tako nam ne manjka težav, potreb in želja," pravgo Bevčani.
Za letošnje leto so krajani te primestne krajevne skupnosti Šaleške doline zapisali v delovni program izgradrfjo cestne povezave Salek-Gorica-Bevče, dokončanje izgradnje telefonskega omrežja, ureditev dvorane v domu krajanov, predvsem ogrevanje, vzdrževanje krajevnih cest, ureditev ceste Vačovnik-Kozolec—Goršek in postavitev spominske plošče padlim borcem. Ko ob koncu leta ugotavljajo kaj od tega so naredili in kaj ne, so lahko zadovoljni." Kljub gospodarskim težavam smo bili še kar uspešni, saj smo uresničili precej zastavljenih nalog," pravi predsednik sveta te krajevne-skupnosti Jože Ramšak.
Cestna povezava med to krajevno skupnostjo in Salek-Gorico je na področju krajevne skupnosti Bevče v glavnem končana, na pel poti pa je izgradnja v sosednji
krajevni skupnosti. Toda Bevčani pravijo: ,.Skupaj smo to nalogo načrtovali, se uresničevanja lotili s skupnimi močmi, z veliko mero razumevanja bomo to nalogo pripeljali do konca. Tudi v našo krajevno skupnost bo lahko sedaj pripeljal avtobus." Za 600 metrov posodobljene ceste so do sedaj odšteli 3 milijone 560 tisoč dinarjev. In od kod jim denar? Skupnost za ceste je prispevala milijon, krajevna skupnost ŠalekGorica do sedaj milijon 833 tisoč dinarjev, Bevčani pa so zanjo plačali 905 tisoč dinarjev.
H koncu gredo tudi dela pri izgradnji telefonskega omrežja. Težko pričakovane telefone bo dobilo 33 krajanov, na telefonsko omrežje pa naj bi se priključili v teh dneh.
Močno se zapleta pri ureditvi dvorane v domu krajanov. Pomoč občinske kulturne skupnosti ne bo dovolj. Dvorano je treba prepleskati in urediti v njej ogrevanje." Naši krajani imajo za družabno življenje največ časa pozimi. Mrzla dvorana v tem času
Pravkar izšlo
Vodnik po muzeju na velenjskem gradu
V krajevni skupnosti Bevče so krajani v tem letu namenjali osrednjo skrb posodabljanju krajevnih cest
ni uporabna, denarja 520 tisoč, pa za ogrevanje nimamo. Polovico sredstev je zagotovljenih iz programa krajevne skupnosti, preostali denar pa upamo, da bomo dobili iz drugih virov. Le ogrevana dvorana omogoča marljivo delo na kulturnem področju. To je sedaj, povsem zamrlo."
Prihodnje leto krajani Bevč prav tako ne bodo brez dela. Urediti
nameravajo cestno povezavo Bevče zgoraj — Bevče spodaj, pa melioracijo zemljišč, ki je bila predvidena že v letu 1984, treba bo dokončati nekatera dela pri domu krajanov." Zaradi obilice dela smo namenjali medsebojnim odnosom in družabnemu življenju premalo časa. Prihodnje leto moramo tudi na tem področju kaj narediti."
Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje je te dni, ob odprtju novih zbirk na velenjskem gradu, predstavil tudi nov Vodnik po muzeju na velenjskem gradu. Pravzaprav to ni nov vodnik, ker česar takega doslej še nismo imeli. Potreba po predstavitvi velenjskega gradu in njegovih zbirk je nastala že pred leti, saj o zgodovini velenjskega gradu že dalj časa ni bilo na razpolago nobene ustrezne literature po kateri pa so spraševali obiskovalci muzeja. Razen tega, z izjemo rudarske in afriške zbirke, v muzeju ni bilo nobenega pismenega gradiva o številnih zbirkah, kijih hrani velenjski grad. Vodnik bo zelo koristil ne samo obiskovalcem muzeja, temveč tudi šolam za proučevanje domačih kulturnih znamenitosti in za pripravo na ogled muzeja ob njihovih kulturnih dnevih.
glavjem »od impresionizma do danes« in po galeriji slik Lojzeta Perka, edini tovrstni galeriji v Sloveniji, kar vse je lepo podpisal umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. O pravkar odprti zbirki cerkvene umetnosti govori Milena Moškon iz celjskega Pokrajinskega muzeja, ki je opisala bogastvo nekdanje škalske cerkve, sedaj delno razstavljeno tudi v grajski kapeli.
Ob koncu Vodnik zaključuje s poglavjem o mastodontu, izredno zanimivi najdbi slonovega prednika na našem območju, katerega nam približa Jože Hudales in eksotični zbirki azijskega slikarstva, imenovana »batik«, ki jo predstavlja Marjan Marinšek, ki že več let spremlja podobne razstave pri nas.
Mala elektrarna na Mislinji
Prvi kilovati že v omrežju
Malo več kot leto dni je od takrat, ko smo v zaselku Šentilj pri Slovenjgradcu obiskali Rudija Rata z namenom, da predstavimo njegovo zamisel o gradnji male hidroelektrarne na reki Mislinji, ki naj bi imela moč 27 kilovatov.
Od takrat do danes je Rudi Rat sam in s pomočjo drugih opravil mnogo zahtevnih del. celo precej več, kot je prvotno načrtoval. de:la pa so se zlasti zavlekla pri izkopu kanala do turbine Obenem je Rudi Rat urejal in čakal na vsa potrebna dovoljenja in soglasja, ki jih razumljivo ni bilo malo Zapiši-mo še. da so vsa potrebna soglasja prispela kmalu, da ni bilo zavlačevanja, še posebej pa se je izkazal republiški komite za industrijo in gradbeništvo. Seveda brez pompči predstavnikov skupščine občine Slovenjgradec in drugih dejavnikov tudi ne bi šlo. Tudi s potrebnim materialom Rudi Rat ni imel težav, saj je slovenjgraška enota Elektro podjetja Čelje zelo hitro poskrbela zanj. Kot zanimivost zapišimo, da je v reki Mislinji sicer vedno dovolj vode. kljub temu pa je jez, ki ga je projektiralo in postavilo
Ratova domačija, na kateri se tiho vrti mala elektrarna, ki prinaša tudi lep zaslužek
Vodnogospodarsko podjetje Maribor — tozd Vodnogospodarska enota Drava Ptuj, tako postavljen. da bo mala elektrarna lahko obratovala tudi ob najnižji vodni gladini.
Najsrečnejši dan za Rudija Rata je bila brez dvoma sreda 19. septembra, ko je desetčlanska komisija opravila tehnični prevzem in potem, ko je Rudi Rat nekaj manjših napak v dveh
Zapuščen rudnik boksita
Prava past za nesrečo
Nekaj kilometrov iz Titovega Velenja v smeri proti Polzeli leži majhna in redko naseljena vasica Ložnica. Kraj se ne razlikuje kaj dosti od drugih, ima pa zanimivost, ki je drugi bržkone nimajo. Več kot pred sto leti so namreč v tem kraju v gozdu Vranja peč, njegov sedanji lastnik je Valentin Tratnik, odkrili nahajališče boksitove rude. Najprej so opravili temeljito raziskavo, pred prvo svetovano vojno in po njej pa so rudo kopali in jo vozili v Kidričevo, vse do leta 1958. Še danes se nekateri iz okoliških krajev živo spominjajo garaškega dela v tem rudniku. Leta 1961 so pričeli rudnik raziskovati strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane in po šestih mesecih ugotovili, da je v njem premalo rude, da bi se splačalo ponovno kopati.
(Jd takrat dalje je rudnik zapuščen, ponekod se je odprla jama in nastalo je brezno, pa tfldi na vhodu je zob časa opravil svoje. Najhujše pri vsem tern' je dejstvo, da zapuščen rudnik ni zavarovan, le ponekod so še komaj vidni ostanki bodeče žice, kii je nekoč služila za ograjo. Seveda tudi opozorilnih tabel že zdavnaj ini nikjer, okolica pa jc močno porasla z majhnim grmičevjem, kar še dodatno povečuje nevarnost, da naključni sprehajalec zaiide v brezno. To je dolgo, približrao 100 metrov, 10 metrov široko,, globina pa je na nekaterih mestiih prav grozeča, saj
dosega tudi do 25 metrov. Ni potrebno posebej poudarjati, da je zapuščen rudnik Vranja peč prava past in nevarnost, da kdo od gobarjev in ostalih nabiralcev gozdnih sadežev, zdrsne v globino. Končno je rudnik še kako nevaren tudi za otroke, ki jim je ta del gozda za igro še posebej nrivlačen. Zato se bližnji stanovalclupravičeno nenehno bojijo za svoje otroke, čeprav jih na nevarnost nenehno opozarjajo. Najbližji krajani vedo tudi povedati, da je zaradi padca v jamo poginilo že precej divjadi.
Zapišimo še, da je le 50 metrov stran naravna podzemeljska jama, v katero ponikne voda Arnašnica. Jamo obišče precej 'obiskovalcev, čeprav za ogled ni urejena, vendar so njena privlačnost dobro vidni majhni kapniki. Razumljivo je, da pot prenekaterega obiskovalca zanese tudi do opuščenega rudnika.
Nas je predvsem zanimalo kaj so v krajevni skupnosti Šentilj storili, da bi omenjeno nevarnost odpravili. Povedali so nam, da so občinski skupščini v lanskem letu zastavili delegatsko vprašanje, kdo je odgovoren za opuščene rudnike in jih ijolžan zaščititi, da ne bi prišlo do najhujšega. Konkretnega odgovora še do danes niso dobili. Zakaj, nam v krajevni skupnosti niso znali razložiti. Povedali so le še, da bodo delegatsko vprašanje ponovno zastavili.
dneh brez težav odpravil, podpisala tudi obratovalno dovoljenje. Čeprav je komisija, katere predsednik je bil republiški elektroenergetski inšpektor Marijan Erjavec. bila pri pregledu dosledna in nepopustljiva, je po ogledu vseh naprav izrekla lastniku male elektrarne priznanje za dosledno, kakovostno in varno opravljeno delo. Seveda so bili te izjave domačini, ki so se kar najbolj trudili, da bi imeli energijo iz lastne elektrarne, več kot veseli.
Od tega trenutka dalje se pri Ratovih v Šentilju pri Mislinji veselo smehljajo, saj si svetijo s svojim lastnim tokom iz male elektrarne, ki bo letno proizvedla 144.000 kilovatnih ur električne energije. Približno 70.000 jih bodo porabili za lastne potrebe, ostalo pa bo odkupilo Elektro Celje. S tem distributerjem ima Rudi Rat podpisano pogodbo, in sicer velja kilovatna ura po višji postavki 4,02 dinarja, po nižji pa 2.14.
Po grobem izračunu to pomeni, da bo Rat prejel okrog 40.000 dinarjev na mesec za prodano električno energijo. Seveda pa bo lahko ta številka ob večji štednji domače energije še večja. Sedaj, ko Mislinja vztrajno poganja malo elektrarno, v katero je vložil veliko naporov. Rudi Rat nenehno poudarja »splačalo seje«!
B. Mugerle
V lično urejeni knjižici, kije po obsegu skromna z ozirom na izredno bogato vsebino in ki je enakega formata, kot so vse dosedanje brošure o velenjskem gradu, je na 68 straneh 33 barvnih reprodukcij in prav toliko črno-belih. Vodnik nas popelje najprej skozi zgodovino velenjskega gradu od 13. stoletja do danes, ki jo je napisal dr. Ivan Stopar. Nato je predstavljena osrednja zbirka na gradu, to je muzej slovenskih premogovnikov, skozi katero nas, od sobe do sobe, popelje kustos v muzeju prof. Jože Hudales.
Ena najbogatejših zbirk na gradu je brez dvoma Afriška zbirka prof. Františka Foita s preko 300 eksponati, ki nam jih predstavlja dobra poznavalka iz-venevropskih umetnosti, kusto-dinja dr. Pavla Štrukelj iz etnografskega muzeja v Goričanah. Tej sledi krajevna zgodovina delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe skozi katero nas vodi dr.
Milan Ževart, naš najboljši poznavalec tega slavnega obdobja v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Vodnik nas v naslednjih poglavjih popelje še po dveh galerijskih zbirkah in sicer slikarstvu 20. stoletja opisanem pod po-
Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik
V	petek, 16. novembra, ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju nastopilo Kulturno umetniško društvo »Zarja« iz Tmo-velj — Celje, s politično komedijo Fedje Šehoviča: ME NISMO KURBE SMO PLESALKE. Komedijo je režiral Štefan Žvižej. Vstopnice po 200 din že prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9.00 do 15.00. Sindikati in šolska mladina ima popust.
V	torek, 20. novembra, bo v Titovem Velenju in Šoštanju gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora z lutkovno igrico Nace Simončiča: KLJUKCEVE DOGODIVŠČINE. Ob 8.00, bo prva predstava v domu kulture Šoštanj, za učence tamkajšnjih osnovnih šol in za šolo v Topolšici. Ostale predstave bodo v domu kulture v Titovem Velenju takole: ob 10.00 za WZ Velenje; ob 11.45, za osnovne šole Anton Aškerc, Pesje, Gustav Šilih, Miha Pintar Toledo in XIV. divizije; ob 13.00, za osnovni šoli Veljko Vlahovič in Bratov Mravljakov; ob 1530, za osnovne šole Anton Aškerc, Gustav Šilih, Miha Pintar Toledo in Bratov Mravljakov.
V	sredo, 21. novembra, ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert v okviru Festivala revolucija in glasba. Nastopila bosta. AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »Boris Kraigher« iz Maribora in Ritmično-plesna skupina KAZINA iz Liubliane. Vstopnice po 150 din bodo na voljo od petka dalje. Popustov ni!
Vsako sredo ob 16.00, so v knjižnici v Titovem Velenju URE PRAVLJICE za otroke stare od 5—7 let.
Nekoč je bil tu vhod v rudnik, danes pa . , .
Na koncu so vsa poglavja v povzetku prevedena še v angleški in nemški jezik, kar je strokovno opravila Ingeborg Čas.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj Mirko Vranjek, je
o tej zadevi takole razmišljal: ,,Danes sicer še ne vemo, kdo je dolžan poskrbeti za nično ograjo in opozorilne table, mislimo pa, da v prvi vrsti rudniško gospodarstvo in končno občinske inšpekcijske službe, ali morda še kdo. Dejstvo je, da moramo to vprašanje čimprej rešiti in ne čakati, da bo mogoče prepozno. Najbolj se namreč bojimo, da bo- na to nevarnost morala opozoriti nesreča."	B. Mugerle
Vodnik sta oblikovala in uredila Jože Hudales in Maijan Ma- " rinšek. Slednji je tudi prispeval največ barvnih fotografij za objavljene reprodukcije, ki spremljajo navedena besedila.
Sredstva za Vodnik sta zagotovili Občinska in republiška kulturna skupnost ter delovne organizacije v občini. Izšel je v nakladi 3.000 izvodov in je že naprodaj na velenjskem gradu, v knjižnici Titovo Velenje in v _ knjigarni Mladinske knjige. Cena za izvod znaša 300 din.
nama
gubljena &<of}a Loka, Corttno, Kočevje, Ravne, ŽaSec, Leveč, Titovo Velenje, Slovenj Gradec	'
DAN PROIZVAJALCEV
\
MARKETING LJUBLJANA
feferoni ostri 720 gr kompot višnja 720 gr kompot marelica 1/1 PIONIR SUBOTICA
sladko srce 400 gr kan-kan 35 gr p.-mešavina 200 gr
jubilejni desert 50 gr	»
29. NOVEMBAR SUBOTICA
čajna klobasa
jetrna pašteta 150 gr
mesni narezek 200 gr
JATA ZALOG
globoko zamrznjene kokoši
JOSIP KRAŠ ZAGREB
Alpi lešnik, krem proizvod 100 gr
Alpi mlečni krem proizv. 100 gr
Alpi kakao plošča 100 gr
Alpi riževa plošča 100 gr
Alpi riževe palčke 25 gr
EMO CELJE
grt. posode Robert (3 del.)
ILIRIJA VEDROG LJUBLJANA
termoband 10/4
ČATEKS ČAKOVEC
grt. predpasnik, rokavica, krpica
torbe laguna-lanene
torbice za gospodinjo — lanene
kuhinjske krpe ll/a kv.
*
grt. predpasnikov ll/a kv. (3 kom.)-
GUMA GROSUPLJE
termoforji 111 kv. 3 I
FERROMOTO MARIBOR
fema krpa 3/1
fema krpa 2/1
fema krpe 3/1
UVOZ IZ ČSSR
lak za lase, 200 gr
TIK KOBARID
igle, pletilke, tulci, košarice
orodje: grt., izvijači, žage . . .
ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ
plošče LP
plošče — male
kasete
STANDARD NOVI SAD
športne torbe — plastif. platno
STEKLARNA HRASTNIK
kozarci 0,03; 0,05; 0,1; 0,2 I
ZLATA VRŠAC
otroški puloverji 2—12 let SLOGA KRALJEVO
otroške hlače žamet 6-16 let
SVILANIT KAMNIK
ženske volnene rute ll/a/kv. INTERPLET BRČKO in TRIKO SRBAC
žen., moš. in otroško perilo ll/a kv. INTERPLET BRČKO
otr. hlačne nogavice 4—12 let ll/a kv
otroške nogavice 11/2 kv.
otr. jersy srajčke 2—14 let ll/a kv.
ELAN BEGUNJE
otr. trenirke jogging 6—16 let
otr. trenirke klasične 6—16 let II kv.
VIS VARAŽDIN
žen. spalne srajce vezane II a
ASTIBO ŠTIP in EDINSTVO TETOVO
moške srajce
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
hlačne nogavice I kv. hlačne nogavice II kv. otroške hula hop moške nogavice
TOVARNA NOGAVIC „BOSNA" BOSANSKI
moške in otroške nogavice
TOVARNA NOGAVIC „KUUČ" SARAJEVO
moške, ženske in otroške nogavice II in III kv.
„SENTEKS" SENTA
ženske bluze — flanela
„TRIKON" KOČEVJE
otroške hlfčejeans
5-16 let It kv.
otroške hlače žamet 2-8 let II kv. otroške hlače jersey 2-6 let
otroške hlače flanela 5—16 let
„BORAC" TRAVNIK
ženski usnjeni škornji
popust	stara cena	nova cena
30 % 30 % 30 %	144,10 116,10 124,90	100,00 81,00 87,00
30 % 30 % 30 % 30 %	85,70 15,37 43,44 23,22	59,90 10,70 30,40 16^,20
30 % 30 % 30 %	669,22 29.06 84.07	484,20 21,60 61,20
kg	ugodno	185,00
20 % 20 % 20 % 20 % 20 %	63,75 46,02 50,00 45,00 13,80	51,00 36,80 40,00 36,00 11,00
30 %	3.578,65	2.505,05
	ugodno	20,75
	ugodno 598,70 ugodno 288,50 ugodno 254,20 ugodno od 104,59 do 113,12 ugodno 354,95	
	ugodno	236,00
30 % popusta	ugodno ugodno 71,40	78,00 65,00 49,00
40 % popusta	498,10	278,00
20 % popusta 15 % popusta		
	ugodno ugodno ugodno	100,00 25,00 100,00
ugodno od 803,04 do 1.243,99
10-37 % popusta
ugodno
od 12,89 do 51,75
450,00
ugodno	od
1.750,00 do 1.850,00
ugodno 236,00
20 % do 30 % popusta
20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta
ugodno
ugodno
BROD
20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta
20 % popusta
ugodno	od
1.600,00 do 2.200,00 od 1.838 do 2.480,00
od
1.113,00 do 1.155,00
ugodno	od
1.089,00 do 1.662,54
150,00	120,00
120,00	96,00
125,00	100,00
102,00	81,60
ugodno
ugodno 883,42
30 % popusta 40 % popust
ugodno	od
910,00 do 1.260,00 ugodno	od
1.440,00 do 1.860,00
ugodno 2.861,35
UGODEN NAKUP V PETEK, 16. NOVEMBRA 1984
TRGOVINE
PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD
3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
500
1$
90
JEDILNA ČOKOLADA 250 g
12;
90
LEŠNIKI
1/2 kg
29:
90
BENSDORP ČOKOLADA 3001
17:
90
ROZINE
500 g
11!
90
MANDARINE
1 kg
9.
90
THEA
Margarina
250 g
5:
90
KASETA C 60
1 kom.
6!
90
ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE ikom.
90
OREHI-JEDRCA
MEHČALEC
ZA PERILO
V ŠMIHELU IN LABODU IMAMO VSAKO
SREDO POPOLDAN ODPRTO. MALIH VREČK VAM NE ZABAČUNAMO
PONUDBE VELJAJO DO 22. NOV. 84. VSE CENE V ŠILINGIH. ČE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD
®
gorenje
Eleganca, ki jo lahko vidite in slišite, hifiaparati barvni televizijski sprejemniki Korting v konsignacijski prodaji
Posebna novost:
V vsak televizor z daljinskim upravljanjem lahko na željo kupca vgradimo teletekst dekoder.
Podrobnejše informacije dobite v trgovinah avtotobno v Ljubljani, Titova 25, Titova 36, in Celovška 175.
8. novembra 1984
★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
KOLEDAR
KOLEDAR:
ČETRTEK, 15. novembra — LEOPOLD
PETEK, 16. novembra — OT--MAR
SOBOTA, 17. novembra — ELIZABETA
NEDELJA, 18. novembra — ROMAN '
PONEDELJEK, 19. novembra — IZAK
TOREK, 20. novembra — ED-MUND
SREDA, 21. novembra — MARIJA
MALI OGLAS!
PRODAM globok in športni otroški voziček za dvojčke. Franc Forštner, Šmartno ob Paki 84. UGODNO PRODAM vikend, zgrajen do prve plošče in 1.300 m2 zemljišča na Pohorju 20 km iz Titovega Velenja. Informacije dobite na telefonu: 857-748, popoldan.
MARIJI GERZINA iz Jenkove 41 v Titovem Velenju za 80. rojstni dan iskreno čestitajo z najlepšimi željami vsi njeni, posebno pa vnukinji Maja in Barbara.
PRODAM naslednji gradbeni material: ostrešje za hišo 10 x 12 m z latami in kritino Trajanka — rdeče barve, nova garažna vrata 2,48 x 2,07 m. nove smrekove »fos-ne<i 1 m3, smrekove gredice 10 x 12 cm 1 m3, smrekove hlode 2 m3, hrastove »fosne« 80 mm 3 m3 ter Zastavo 101 letnik 1979, prevoženih 52.000 km. Inforamcije na tel.: 881-093, vsak dan od 17. ure do 19. ure.
PRODAM italijanski otroški avto sedež. Tel.: 858-843. popoldan. PRODAM novo Emo central peč za centralno kurjavo. 25.000 call, lahko je kot kuhinjski element, cena po dogovoru in Audi 60 v voznem stanju, neregistriran letnik 1968. Franc Vuzem, Šercerje-va 3. Titovo Velenje. VRTNICE velikocvetne. mno-gocvetne in vzpenjalke. različnih vrst dobite Dri Grilu. Laze 30, Titovo Velenje. Tel.: 888-200. PRODAM Audi starejši letnik, 125P letnik 79 in Zastavo 101 letnik 81. Tel.: 821-368, dopoldan.
CE IMATE TEŽAVE z radiatorji ali vodovodnimi pipami, pokličite na telefon 854-909. PRODAM zidano garažo v Starem Velenju pri kmetijski tehtnici. Zglasite se pri Bezjak, Kersnikova 7, Titovo Velenie. Izgubil seje nemški ovčar, sliši r.a ime BRIK, pšenično rjav, s črnim plaščem, v ušesi ima tetovirano št. 62265, okrog vratu nosi kovinsko ovratnico. Kdor bi o njem kaj vedel, naj prosim sporoči na naslov Mravijak Tone-Bonč, Šen-briška 12, Titovo Velenje ali na telef. 856-244.
UGODNO PRODAM Viso club. Informacije na tel.: 858-251.
PRODAM Zastavo 101. letnik 1976 z generalno obnovljeno karoserijo in vgrajeno plinsko napravo. Špeglova 44, popoldan. UGODNO PRODAM računalnik TI-99/4A. s programi in dodatki. Telefon: 858-748. PRODAM nov Maestral 9 in dve sezoni rabljen Tomos 4S za 6 SM. Telefon: S56-128.
KUPIM termoakomulacijsko peč 2.5 KW. Telefon: 855-450 ali 853-451. do 15. ure.
UGODNO PRODAM R-4, letnik 1980. Informacije na telefon: 856-749. popoldan.
PRODAM dnevni regal Triglav s sedežno garnituro. Telefon: 857-457.
PRODAM NOV Maranz PM -350, vrhunski ojačevalec z deklaracijo max 120 W, 10 Hz do 60 K H z. 10 DB 0,003 % popačenja za 45.000 din, Pioneer gramofon PL 100 nov za 23.000 din. Sansui kasetofon metal, memori, senzor — dva motorja — Led — visoka klasa, primeren za disco klube za 48.000 din. Telefon: 853-321 interna 197, dopoldan.
PRODAM Fiat 750. letnik dec. 1979, prvič registriran 1980, prevoženih 30.000 km. Cena po J dogovoru. Ivan Horvat, Graškogorska 19, Titovo Velenje. Tel.: 854-886.
PRODAM 126 P, letnik 1979, in motor 15 TLC (pet prestav) letnik 1981. Miran Kugonič, Skorno 25, Šmartno ob Paki. Tel.: 884—145. popoldan. UGODNO PRODAM Golf die-sel, letnik november 1978. Zerdoner, Jenkova 25, Titovo Velenje.
TAKOJ VZAMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE DVA DELAVCA K V mizarja ali priučenega mizarja ali pomožnega delavca za priučitev kolarske ali sodarske stroke. Jože Nunčič, Kolarstvo-sodarstvo, Veliki vrh la, Šmartno .ob Paki. Tel.: 884-114.
PRODAM aivto Zastava 101. ' letnik 77, prevoženih 66.000 km. Informacije na telefon: 853-935. NAJAMEMO ' STANOVANJE za dobo dveh let. Pokličite na telefon: 854-016.
UGODNO PRODAM globok otroški voziček Tribuna. Kardeljev trg 2/57, Titovo Velenje. PRODAM barvni televizor Gorenje Selectromatic. Informacije po telefonu: 857^460. od 15. ure dalje.
PRODAM zamrzovalno omaro 240 1, spalnico in lak za parket. Telefon: 858-257.
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD INSTALACIJE
Delavski svet TOZD INSTALACIJE razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija)
VODENJE PROIZVODNJE ELEKTRO NAPRAV
Kandidat za vodenje proizvodnje elektro naprav mora, poleg splošnih, izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
-	da ima višjo strokovno izobrazbo elektrotehniške smeri
—	da ima 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja poslovnih procesov
Vodja proizvodnje elektro naprav se imenuje za dobo štirih let.
Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elektrokovinarska oprema, Kadrovska služba, Celjska cesta 9c, Titovo Velenje z oznako ,,Za razpisno komisijo TOZD INSTALACIJE". Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v 30 dneh od dneva poteka razpisa.
TOZD Turistična agencija, poslovalnica Titovo Velenje vas
vabi,
da jo obiičete v novih prostorih na avtobusni postaji v Titovem Velenju, kjer boste lahko med bogato ponudbo Izletov izbirali med naslednjimi:
-	28. 11. - štiridnevni paket v zdravilišču DOBRNA, cena 7.950 din
-29. 11. - štiridnevni izlet v MOŠCENIŠKO DRAGO cena 5.100 din
-	28. 11. - petdnevni izlet na ZLATIBOR, cena 9.900 din
-	25. 11. - sedemdnevni izlet v GRČIJO, cena 40.900 din
-	23. 11.
— enajstdnevni izlet v ŠPANIJO in PORTUGALSKO, cena 56.000 din
-	3., 5. in 7. 12. izlet v Miinchen na sejem DOM — OBRT cena 12.900 din
IZLETNIK — poslovalnica Titovo Velenje se priporoča in vas vabi, da jo obiščete v novih prostorih na avtobusni postaji, kjer lahko dobite tudi vse informacije in prospektel
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 15. novembra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Markovič
PETEK, 16. novembra, dnevni dr. Žičkar, nočni dr. Koren
SOBOTA, 17. novembra, glavni dr. Grošelj, notranji dr. Marolt
NEDELJA, 18. novembra, glavni dr. Grošelj, nolranji dr. Marolt
PONEDELJEK, 19. novembra, dnevni dr. Koren, nočni dr. Zupančič
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 15. novembra, dr. Pirtovšek
Od 16. novembra do 18. novembra, dr. Dovšak
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 17. novembra do 18. novembra, dr. Miloš Ležaič, Erjavčeva 28. Titovo Velenje
DEŽURNI VETERIN AR VETERINARSKA POSTAJA ČASOPISI:
Od 16. do 23. novembra, Milan Matko, dipl. veter., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, omice in babice
Ane Tamše
Družmirje 83, Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Železnik, Godec, Oberč, Pepelnik, Kočivnik in Gnezda. Iskrena hvala dr. Bogdanu Menihu, ki ji je vse do zadnjih trenutkov nudil pomoč. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred in tov. Blatniku za poslovilni govor.
Žalujoči: hčerke Albina, Ema, Ana in Pepca z družinami ter družina Činkolova
V SPOMIN
V ponedeljek, 3. decembra, bo minilo 7 let, kar je v prometni nesreči v Pesjem izgubil življenje
v 25. letu starosti
Milan Grah
iz Šoštanja
Čas neizmerno teče, mi pa se še vedno nismo sprijaznili z resnico in dojeli, da te ni. V tebi je bilo toliko življenske moči in načrtov za prihodnje življenje. Tako rad si živel med prijatelji in ljudmi, da ne razumemo, da nam je ostala le gomila sredi rož, spomini, veliko spominov. Milan, klonil si kakor klone cvet bele krizanteme ob prezgodnji slani. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo in z ljubeznijo v srcu počastite s svečkami in cvetjem njegovo
mnogo, mnogo prerano gomilo.
MAMA
■>! 8

ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi mojega brata
Antona Tajnika
Najtopleje se zahvaljujem vsem sorodnem in znancem ter delovnima organizacijama EFE, ter TUŠ — podplatni oddelek, društvu upokojencev Šošianj in REK za darovano cvetje in spremstvo
na zadnji poti. Hvala tudi rudarski godbi, govornikom in duhovniku. Posebna zahvala velja vsem sosedom, ki ste mi v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Žalujoča: sestra Julka
bjožgj CŽOS&f
A 9150 PLIBERK, TELEFON: 9S434235-2194

KONSUM
POZDRAVLJENI, SOSEDJE!
Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v
A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235-2085
Preselili smo se v novi
blgžf i r ent e
CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD (LAVAMUND)
POZOR: Sedaj posebno ugodne ponudbe — samo do 28. novembra 1984
Vse za zimski šport —
SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 28. NOVEMBRA 1984
senzacionalno znižane cene!
DYNAFIT - K0FLACH -DACHSTEIN čevlji BLIZZARD - KNEISSL smuči MARKER - TYROLIA - SA-LAMON vezi itd.
NOVO: Elektronska ura
za avto ASch 99,-
VIDEO IGRA z uro in budilko sedaj samo ASch 229,-


/ &


TYROLIA vezi 180 DIAGONAL namesto ASch 1295 za izvoz ASch 745 -
smučarska ocaia ze za ASch4»i-~

ALVORADA KAVA
Cafe do Mocca 1 kg ASch 96,80
RIŽ Siam Patna 1 kg ASch 11,90
MILKA ČOKOLADA
ASch 19,90
300
9
ROZINE
1/2 kg ASch 12,90
MEHČALEC za perilo
QUANTO 4 I ASch 38,90

KINO • KlftlG
REDNI KINO VELENJE
x Četrtek. 15. 11. ob 18. in 20. uri
Sest Svedinj v internatu —
nemški, etotska komedija. V gla. vi.: Brigitte Lahaie.
Petek. 16. 11. ob 10. uri JEDIJEVA VRNITEV — ameriški, znanstveno fantastični. V gl. vi,: Mark Hamill.
Petek. 16. 11. ob 18. in 20. uri POLICAJ IZ BRONXA - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Paul Newman.
Sobota, 17. 11. ob 18. in 20. uri nedelja. 18. 11. ob 18. in 20. uri JEDI-IEVA VRNITEV - ameriški znanstveno fantastični. V gl. vi.: Mark Ha-mil.
Nedelja. 18. 11. ob 16.uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD
—	ameriška risanka.
Ponedeljek. 19. 11. ob 10.. 18. in 20. uri ter torek. 20. 11. ob 18. in 20. uri LOVCI NA SUŽNJE — ameriško-nemški, avanturistični. V gl. vi.: Trevor Hovvard.
Sreda, 21. 11. ob 10., 18. in 20. uri ter četrtek, 22. 11. ob 18. in 20. uri HČERKA DŽUNGLE - italijanski, avanturistični, v gl. vi.: Sabrina Slani Petek, 23. 11. ob 10., 18. in 20. uri MEČ BARBAROV — italijanski, an-vanturistični. V gl. vi.: Peter McCoy
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 15. 11. ob 20. uri POLICAJ IZ BRONXA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Paul Newman.
Nedelja, 18. 11. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD
—	ameriška risanka.
Ponedeljek, 19. 11. ob 20. uri IG-MANSKI POHOD — domači vojni. V gl. vi.: Tihomir Arsič.
Četrtek, 22.11. ob 20. uri JEDIJEVA VRNITEV — ameriški, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Mark Hamill. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD
—	ameriška risanka.
Sobota, 17. 11. ob 19.30 BELI PES
—	ameriška grozljivka. V gl. vi.: Kristy Mc Nicholl
Nedelja, 18. 11. ob 17.30 in r9.30
Sest Svedinj v internatu -
nemški, erotska komedija. V gl. vi.: Brigitte Lahaie.
Ponedeljek. 19. 11. ob 17.30 in 19.30 JEDIJEVA VRNITEV — ameriški, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Mark Hamill.
Sreda, 21. 11. ob 19.30 POLICAJ IZ BRONXA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Paul Newman. KINO DOLIC
Petek, 16. 11. ob 19. uri J EDIJEVA VRNITEV — ameriški, znanstveno fantastični.
KINO BRASLOVČE
Petek 16 11 oh 16. uri OTROŠKA MATINEJA — ROBIN HOOD — ameriška ris'anka.
Nedelja. 18. 11. ob 18. uriMOSTNA RF.K1 KWAI — angleški vojni
Sreda, 21. 11. ob 19. uri JEDIJEVA VRNITEV — ameriški, znanstv. fan-tast. film.

Video 16
Sobota, 17. novembra ob 19.00 v kadilnici KD.
Ze napovedani GREAT R 'n R'SWINDLE, ki ga zaradi žalovanja nismo zavrteli. Režija: J. Tem-ple.
Video K 16
Ponedeliek, 19. novembraob 19.30v Termah Topolšica.
Torek, 20 novembra ob 19.00 v kadilnici K D.
ANN1E HALL, ljubezenski. Režija: Woodv Allan. Color. VABLJENI'
Mozirje
Znova smučarski sejem
Trgovska delovna organizacija Savinja iz Mozirja bo v sodelovanju s TTKS, smučarsko-skakalnim klubom Ljubno in Kompasovim Turist-birojem konec tedna znova pripravila smučarski sejem. Odprli ga bodo v petek popoldne, trajal pa bo še v soboto in nedeljo.
Program sejma bo tokrat bolj pester kot je bil prejšnja leta. Poleg prodaje nove in rabljene smučarske opreme, bo na voljo še servisna služba, strokovni nasveti s tega področja, na sejmu pa bodo prodajali tudi smučarske karte. Sejem bo v domu TVD Partizana.
Terme Topolšica - literarni večer
Delo in lik Edvarda Kocbeka
Na četrtkovem literarnem večeru v Termah v Topolšici bosta Ivo Stropnik-Spiritus in Helena Naveršnik predstavila nekaj Kocbekovih pesmi, o Kocbekovi poeziji pa bo spregovoril kritik Andrej Inkret. Udeleženci literarne-
ga večera se bodo lahko z njim pogovarjali o ustvarjalnosti mladih literatov na Slovenskem, prav tako tudi s pesnikom mlajše generacije Matjažem Kocbekom.
Literarni večer se bo začel ob 1730 uri.
ZSMS KS Šmartno, Titovo Velenje
ORGANIZIRA
Sejem smučarske opreme
v soboto. 17. novembra 1984 od 10. do 17. ure v prostorih avle OS Velika Vlahoviča.
Na sejmu se bo vršila tudi prodaja smučarskih kart po ugodnih cenah (sezonske, tedenske, dnevne)
PA(A
titovo velenje
turizem /' gostinstvo , propaganda
TGP PAKA TOZD GOSTINSTVO
Rudarska 1, Titovo Velenje
GOSTILNA IN PRENOČIŠČA KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ V SODELOVANJU S TURISTIČNIM DRUŠTVOM ŠOŠTANJ
VABITA NA KOSTANJEV PIKNIK
v soboto, 17. novembra, s pričetkom ob 15. uri na vrtu Kaju-hovega doma Šoštanj.
Od 19. ure dalje vas bodo zabavali PODKRAJSKI FANTJE. Za sladkusce bomo pripravili jedila iz kostanja.
Vljudno vabljenil
Mokerc KIG: Šoštanj 23:36
Na gostovanju na Rakovniku so rokometaši Šoštanja dosegli visoko zmago. Ekipo Mokerc KIG so premagali z rezultatom 25:36, polčas 14:18.
Igra je bila enakovredna le do 10. minute prvega polčasa. Gostitelji nikakor niso mogn zaustaviti odličnega fu-
ca.
V prihodnjem kolu se bodo Šoštanjčani na domačem igrišču sestali z ekipo Usniaria.
Za Šoštanj so nastopili: Slatinšek, Cater 1, Puc 17, Ocvirk 5, Frankovič4, Medved 2, Plask'an 2, Požun 3, German, Lesjak, Vrečar 2, Vajdl.
Jutri
Šoštanj: Usnjar
V zadnjem prvenstvenem srečanju jesenskega dela tekmovanja se bodo rokometaši Šoštanja že jutri sestali z Usnjarjem.
Tekma v Rdeči dvorani se bo začela ob 18 30.
Velenje-Rudar (L) 18:21
Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane so morale velenjske rokometašice že drugič odigrati prvenstveno srečanje v Celju. Tokrat so se sestale z ekipo Rudarja iz Labina in srečanje izgubile z rezultatom 18:21. polčas 11:9.
Srečanje je bilo v prvem delu vseskozi izenačeno. V začetku drugega polčasa pa so gostje iz Labina najprej rezultat izenačile, nato sta se ekipi znova menjavali v vodstvu. V finišu so bile igralke Rudarja boljše in zmagale.
V 8. kolu se bodo Velenjčanke sestale s trenutno vodečo ekipo Dinama.
Za ekipo Velenja so proti Rudarju nastopile: Petek, Misaljevič, Zidar 1, Podrzavnik 1, Omerovič 2, Jurič 3, Kri-čej 5, Bovha 4, Jurič 2, Rednak 2, C o-
sič
Mlinotest: Šmartno 25:25
Rokometašice Šmartnega so se morale tudi na gostovanju v Ajdovščini zadovoljiti s točko. Rezultat srečanja je bil namreč neodločen 25:25, polčas 12:10.
Smarčanke so že vodile vendar so se domačinke razigrale. Zlasti v finišu je bila igra razburljiva, neodločen izid pa je najpravilnejši.
Smarčanke čaka v prihodnjem kolu na domačem igrišču znova težko srečanje in sicer z drugouvrščeno Jeklotehno,
V Ajdovščini so za Šmartno zaigrale: Križ, Omladič 5, Golič 11, Jug 2, Blatnik 2, Trobina 3, Bole 2, Zupane, Bizjak, Križ 2, Irman
Kovinar: Rudar (TV) 2:1
Na gostovanju v Mariboru nogometašem Rudarja sreča ni bila naklonjena. Ekipa Kovinarja jih je premagala z rezultatom 2:1.
Povedli so Velenjčani s strelom Dropuljiča. V drugem polčasu pa so domači strelci kar dvakrat premagali vratarja Rudarja in osvojili obe točki. Zaradi nešportnega vedenja je sodnik Frioauer izključil Stjepanoviča.
V nedeljo se bodo nogometaši Velenjskega Rudarja na domačem igrišču sestali z enajsterico Slovana iz Ljubljane.
Za Rudar so v Mariboru zaigrali: Verboten, Bajec, Kljajič, Jalušič, Mišetič, Stjepanovič, Naveršnik, Novak, Dropuljič (Doler), Osterc, Kaligaro (Cvikl)
Šmartno: Mura 1:1
V	pomembnem srečanju z enajsterico Mure na domačem igrišču so šmarčani iztržili točko.
Domači nogometaši so igrali zelo slabo in po grobi napaki domače obrambe so gostie prešli v vodstvo že v 18. minuti srečanja. Šmarčani so izenačili s strelom z bele točke, Murinega vratarja je premagal Podvratnik.
V	drugem polčasu so si gostje ustvarili več lepih priložnosti za zadetek, vendar so bili njihovi napadalci premalo točni. Nekaj priložnosti so imeli tudi domačini, vendar so ostale neizkoriščene.
V	13. kolu Šmarčani gostujejo pri »kipi Vozil,
Proti Muri so za enajsterico šmartna zaigrali: Pusovnik, Matko, Golob (Kopušar), Fajdiga (Brunšek), Podvratnik, Primožič, Korber, Grobelšek, Kodre, Rudnik, Laznik.
Ves izkupiček naPrevaljah
Odbojkaiji in odbojkarice Topolši-
ce so v tem kolu gostovali na Prevaljah in v obeh srečanjih zmagali. V prvi tekmi so igralke Kajuha po zelo dramatični borbi in po več kot dveh urah uspele premagati domačinke. Odbojkarice Prevalj so povedle že z 2:0, nato pa so se razigrale gostje in zmagale.
Rezultat je bil torej 3:2 za Kajuh-—Topolšico (-15. —16, 9, 14. 7). Za
ne so igrale Mevc, M. Turk, D.
. J. Stevančevič, N. Stevančevič, Kompan, Zager, Hojak. Čeh, Klanfer, Stropnik in Koren.
Manj dela so imeli njihovi vrstniki, ki so bili precej boljši od domačinov in dosegli zanesljivo zmago. Rezultat je bil 3:1 za Topolšico (9, 5, —15 2). Za zmagovalce so igrali Božič, Žabkar. Meršak, L. Globočnik. J. Globočnik, Šmon. Aravs, Plamberger, Likteneker in Menih.
V naslednjem kolu se bosta ;be ekipi v telovadnici KDK v Šoštanju pomerili z ekipama Šempetra. Prvo srečanje se bo v soboto pričelo ob 16., drugo pa Ob 18. uri.
Kegljanje
Pretekli teden je bilo na sporedu še zadnje, 22. kolo v prvi regijski kegljaški ligi. Kegljači Šoštanja so tokrat gostili ekipo Papirničarja iz Radeč. Svoje nasprotnike so premagali z rezultatom 5287:4903. Visoko zmago, 384 kegljev prednosti, so si šoštanjčani zagotovili z eno najlepših iger doslej. Ekipa je imela v tem nastopu tudi največji popreček v ligi, 881 kegljev.
Zmago za Šoštanjčane so prikegljali: Jovanovič 896, Rajšter 895, Križovnik 881, Glavič 877, L. Fidej 870, S. Fidej 868.
Ekipa Šoštanja se bo v prihodnjih dneh udeležila turnirja ob otvoritvi novega kegljišča na Ravnah na Koroškem, odigrala pa bo še nekaj prijateljskih tekem.
MILIČNIKI S0 ZAPISALI • MILIČNIKI S0
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Nekaj po 18. uri seje skupina petih vinjenih gostov 4. novembra letos stepla v restavraciji Jezero. Posredovati so morali miličniki, ki so storilce prepeljali na Postajo milice, kjer so jih pridržali.
9. novembra je v Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju vinjeni Mahmatovič Abdulah razgrajal in opravljal malo potrebo kar v lokalu.
DELOVNA NEZGODA
5. novembra letos se je pripetila delovna nezgoda pri zasebniku Skot-niku. Telesno se je poškodoval Šalih Šabapovič. Mesto nezgode sije ogledal tudi delovni inšpektor pri skupščini občiik Velenje.
ŽENO ZAKLENIL V STANOVANJE
Bečev Mulavdič iz Kardeljevega trga 7 v Titovem iVelenju je odšel v Domžale in od tam na silo pripeljal svojo ženo, kije odšla od doma. Potem jo je zaklenil v stanovanje in posredovati so morali miličniki. Doma ima tri mladoletne otroke. Seveda se bo moral Mulavdič zagovarjati pri so<Jniku za več kaznivih dejanj — nezakonit odvzem prostosti, ženo pa je tudi pretepal.
OBJESTNO RAVNANJE
Popoldan 8. novembra je v Gorenju nekdo iz objestnosti vrgel petardo, kije priletela v nogo sodelavke Marije Globočnik. Pri tem seje Globočnikova telesno poškodovala in so jo morali odpeljati v slovenjgraško bolnišnico.
IZGUBILI SO OTROKA
Velenjski miličniki opozarjajo, da
mnogi starši premalo pazijo na svoje otroke in nemalokrat se dogaja, aa morajo priskočiti na pomoč. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko je ob 18. uri 25 minul Semso Dejanovič prijavil, daje izgubil štiriletnega sina. V iskanje so se vključili miličniki in občani, ki so otroka našli na Zidanškovi cesti.
Zato miličniki še enkrat opozarjajo starše, da naj pazijo na svoje otroke, kajti v zimskem času je lahko usodno, če otroka ne najdejo pravočasno, saj se kaj hitro lahko podhladi.
PEŠEC ZAKRIVIL NESREČO
Na Gubčevi cesti v Titovem Velenju je 10. novembra zbil voznik osebnega avtomobila CE 829—97 Marijan Dobrnik pešca Viktoija Krajnca. Nesrečo je povzročil pešec.
KASNEJE PRIJAVIL NESREČO
Šofer avtomobila APS Anton Sever je prijavil nesrečo, ki se je dan prej zgodila na industrijski cesti v Prelogah. Trčil je z mopedistom Rudijem Zupanom, kije dobil pri tem lažje telesne poškodbe.
VESELO MARTINOVANJE
Velika dela so imeli velenjski miličniki v času martinovanja. V Rdeči dvorani v Titovem Veleniu so morali kar nekajkrat posredovati, saj so številni občani hoteli vstopiti ne, da bi plačali vstopnino. Ob tem opozarjajo tudi, da Rdeča dvorana te prireditve ni prijavila pravočasno.
Nemirno je bilo tudi v gostišču pri Stari pošti v Šmartnem ob Paki, kjer je vinjeni Roman Potočnik razbil inventar v vrednosti okoli 40.000 dinarjev.
Novoletni turnir v malem
nogometu
Za vse ljubitelje malega nogometa bo Rdeča dvorana iz Titovega Velenja letos že drugič organizirala novoletni turnir. Ta bo 29. in 30. novembra ter 1. in 2. decembra v Rdeči dvorani. Igrišče bo ograjeno. Vsaka nastopajoča ekipa bo dobila praktično nagrado in priznanje. na turnirju pa bo organizator izbral še najboljšega strelca, igralca, vratarja, fair-play ekipo in najlepši gol. Prve tri uvrščene ekipe bodo dobile še lepe praktične nagrade (športne rekvizite).
Prijavnina za posamezno ekipo znaša 3000,00 dinarjev, nakazati pa jo je treba na žiro račun številka 52800-603-38589 pri SDK Velenje. Peti fotokopiran izvod položnice, na
kateri mora biti tudi točen naslov ekipe. morajo te prinesti s seboj na žrebanje, ki bo v četrtek, 22. novembra ob 18. uri v Rdeči dvorani. O času igranja bodo ekipe obveščene kasneje. Za sodelovanje se lahko ekipe prijavijo tudi uro pred pričetkom žrebanja. Hkrati pa naj zapišemo še to, daje število ekip omejeno.
Podrobnejše informacije lahko dobijo vodje ekip vsak dan dopoldan po telefonu 063-855-741 in 856-165, v popoldanskih urah pa na številki 063-856-723.
Izkupiček novoletnega turnirja v malem nogometu bo organizator namensko porabil za izgradnjo zimskega bazena.
Ljubno: Kočevje 3:0 (8,8,15)
Odbojkarice Ljubnega so v slovenski ligi dosegle še peto zaporedno zmago in z 10 točkami zanesljivo vodijo na razpredelnici. Tokrat so doma gostile mlado in borbeno ekipo Kočevja in prepričljivo zmagale. V prvih dveh nizih so zmagale brez težav, v tretjem pa hitro povedle jn popustile. Izredno borbenim gostjam je uspelo izenačiti in povesti in igra je postala zelo zanimiva, čeprav ne najbolj ka-
kovostna. Igralke Kočevja so zamudile ttekaj priložnost za zmagovtem nizu in dve pričakovani točki sta ostali doma. V prihodnjem kolu bodo igralke Ljubnega gostovale v Rogozi.
Pred 50 gledalci sta srečanje vodila Sedovšek iz Braslovč in Vitanc z Ljubnega, igrale pa so Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, M. Mori, Orlovič, M. Zalesnik, B. Zalesnik in Cerar.
Ljubenke zanesljivo zmagujeja v slovenski odbojkarski ligi
Najboljša Elkroj in ZKZ
Pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje je bilo pred nedavnim na kegljišču v Mozirju občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Nastopilo je 10 moških in 5 ženskih ekip. Pri moških so bili ekipno najboljši tekmovalci Modne konfekcije Elkroj, ki so podrli 1.552 kegljev, druga je bila ekipa ZKZ (1.512) in tretje Kovinarstvo z Ljubnega (1.469). Pri ženskah so zmagale tekmovalke Zgornjesavinjske kmetijske, zadruge (348), pred družbeno-političnimi organizacijami (327) in Gorenjem-MGA (305).
Še posamični rezultati. Pri moških je slavil Kramer (Kovinarstvo) s 423 keglji, drugi je bil Stojilkovič (ZKZ) 421 in tretji Valentič (Elkroj)-397; pri dekletih je bil vrstni red naslednji: 1. Kaker (ZKZ) 182,2. Košica (ZKZ) 166 in 3. Hren (DPO) 166 itd.
Libela: Elektra 84:92
Kadeti Elektre so igrali odličpo do 34. minute, ko so vodili kar s 84:59. Takrat pa je zaradi poškodbe zapustil igrišče Sevšek, takoj za njim pa zaradi petih-osebnih napak še Janič. Domačini so zaigrali zelo napadalno in do konca uspeli zmanjšati razliko na osem točk. Srečanje je bilo za obe moštvi izredno pomembno, saj ima zmagovalec veliko možnosti, da se uvrsti na kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo.
Za Elektro so igrali: Blagolinšek. Sevšek 28. I.ipnik 17. Pečovnik 2. Dumbuva 9. Janič 14. Ocepek. Ro-tovnik 13. Brešar 9 in Lesjak.
Šahovske novice
TURNIR v ŽALCU
Na odprtem prvenstvu društva invalidov v Žalcu je zmagal naš član Štefan Cvar, kije v močni konkurenci osvojil 12 točk, pred Črepanom 11, Skokom 9,5, Zupancem 8.5 itd. KVALIFIKACIJSKI TURNIR
Šaleško šahovsko društvo razpisuje odprt kvalifikacijski šahovski turnir za uvrstitev na občinsko prvenstvo. Tumir se bo pričel v nedeljo, 18. novembra ob 9. uri, v prostorih šahovskega društva. Pravico do nastopa imajo člani društva do vključno III. kategorije navzdol. Prvi štirje uvrščeni si bodo priborili pravico do nastopa v finalu občinskega prvenstva, možno pa bo tudi osvojiti ali potrditi 4. in 3. kategorijo. Igralni tempo bo 1 uro na igralca, oziroma 2 uri za ee'o partijo. Igralo se bo ob torkih, nedeljah in četrtkih, obvezno 2 koli na dan. Prijave sprejemajo v prostorih društva do pričetka turnirja.
Finala občinskega prvenstva pa se bodo lahko poleg štirih prvouvrščenih, udeležili tudi igralci od vključno II. kategorije navzgor.	D. Kristan
Tek s smučarskimi
palicami
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala to nedeljo, 18. novembra ob 10. uri prvi tek na grad s smučarskimi palicami.
Tek bo razdeljen na več kategorij in sicer bodo mlajši pionirji — pionirke, letnik 1972 in mlajši tekli en krog (1000 m), starejši pionirji in pionirke, letnik 1970/71 prav tako en krog, mlajši mladinci iii mladinke, letnik 1968/69, starejši mladinci in mladinke, letnik 1966/67, člani in članice, letnik 1965—1950. starejši člani in članice, letnik 1949 ter starejši pa bodo morali preteči dva kroga.
Tekmovanje se bo začelo in končalo pod skakalnico v Titovem Velenju. Če bo vreme slabo, bo prireditev odpadla. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, ostali tekmovalci pa priznanja za udeležbo.