Acrocephalus 21 (102-103): 241 – 248, 2000 Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji Bird populations of European significance in Slovenia Al Vrezec Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si The article discusses bird populations of European significance in Slovenia, due to which Slovenia was listed by The EBCC Atlas of European Breeding Birds among the 10 countries with the highest share in the European population. There are 15 such species, with a special emphasis put on the Ural Owl Strix uralensis – as the species with the highest important European popula-tion’s share in Slovenia (2.1%), its population density being 1.23 pair/100 km2. Among the birds of European significance in Slovenia there prevail ther-mophilous species (66.7%), while as far as the choice of habitat is concerned, the non-sylvan species (73.3%) are prevalent. The author divided sylvan species into thermophilous (1) and cold-loving (2) species. The non-sylvan species were divided according to their altitudinal distribution into lowland (under 800 m a.s.l. – 6 species), upland (above 1,500 m a.s.l. – 3 species) and upland-lowland species (inhabiting both altitude belts – 3 species, e.g. Rock Partridge Alectoris graeca). In zoogeographical sense, species with the Mediterranean type of range (93.3%) are prevalent, the special feature of the area being the Alpine-Mediterranean species. Very interesting in its zoogeo-graphical character is the Ural Owl, for it is the only boreal element among the dealt with species and is in Slovenia considered a postglacial relic. The article also presents 93 species with a high share of European population in Slovenia (?0.2%, the surface proportion between Europe and Slovenia being 0.2%). The author further states 3 reasons for such high share of the European population in such great number of species: (1) great habitat and ecological diversity as well as the geographical position of Slovenia (significant for spe-cialised birds – which are in Europe distributed locally – in their selection of habitat), (2) relatively well preserved environment allegedly rich with food (enables greater densities of certain species), and (3) disproportionate decline in population sizes elsewhere in Europe due to various factors (significant for generally distributed species). Methodological reason in the sense of errors made in the estimate of population sizes (is probably a less possible reason). In the end the importance of protecting the very numerous and vital populations is discussed, as well as the importance of a research into these species in Slovenia for the needs of a successful nature conservation policy. Key words: bird populations of European significance, Slovenia, zoogeographical character, ecological character, conservation Klju~ne besede: evropsko pomembne populacije ptic, Slovenija, zoogeografska oznaka, ekolo{ka oznaka, varstvo narave 241 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji 1. Uvod Leta 1997 je iz{el atlas gnezde~ih vrst ptic Evrope (The EBCC Atlas of European Breeding Birds), ki je omogo~il nove vpoglede v velikost populacij in raz{irjenost ptic v Evropi (Hagemeijer & Blair 1997). Za vsako vrsto navaja 10 dr`av, v katerih se pojavljajo najve~ji deli evropske populacije (pri vrednotenju sta izvzeti Tur~ija in Rusija). Med 10 najpomembnej{imi dr`avami je Slovenija navedena pri 16 vrstah. To je posledica njene relativne majhnosti (20.256 km2). Seznam namre~ temelji na absolutnem {tevilu gne-zde~ih parov. Vrste, ki imajo v Sloveniji evropsko pomemben del populacije (EPDP), so za nas toliko pomembnej{e. Vrste z EPDP v Sloveniji so torej tiste, pri katerih je Slovenija uvr{~ena med deset evropskih dr`av, v katerih se pojavlja najve~ji del evropske populacije. Z vidika varovanja vrst so zato dr`ave, ki po velikosti populacije dolo~ene vrste sodijo med 10 najpomembnej{ih evropskih dr`av, najbolj odgovorne za ohranitev te vrste v Evropi. Namen prispevka je predstaviti vrste z EPDP v Sloveniji in njihove eko-lo{ke ter zoogeografske zna~ilnosti, kar bo v pomo~ pri dolo~anju naravovarstvenih smernic in pri nadaljnjem preu~evanju obravnavanih vrst. 2. Metode dela Za osnovo sem vzel razdelitve in podatke, ki jih navaja Evropski ornitolo{ki atlas (Hagemeijer & Blair 1997). Ocene velikosti slovenskih populacij sem povzel po Geister (1995), upo{teval pa sem srednjo vrednost. Zaradi objektivnosti primerjav nisem upo{teval novej-{ih ocen slovenskih populacij za nekatere vrste (npr. Trontelj 1997, Miheli~ et al. 2000). Ekolo{ke oznake vrst sem dolo~il glede na slovenske razmere s pomo~jo virov: Geister (1995), Hagemeijer & Blair (1997) in Snow & Perrins (1998), zoogeografske oznake pa glede na evropsko raz{irje-nost (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled vrst in primerjava populacijskih ocen Slovenija ima EPDP pri 16 vrstah. Ro`natega {korca Sturnus roseus, ki v Sloveniji danes ne gnezdi ve~, izpu{~en pa je bil tudi iz Ornitolo{kega atlasa Slovenije (Geister 1995), sem izvzel iz nadaljnje obravnave. V delu zato obravnavam le 15 vrst (tabela 1). Tri vrste ptic z EPDP so v Sloveniji zastopane z >1% evropske populacije: koza~a Strix uralensis 242 (2,10%), rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus (1,99%) in planinska kavka Pyrrhocorax graculus (1,50%). Nadaljnje {tiri vrste so zastopane z >0,5% evropske populacije: slegur Monticola saxatilis (0,93%), planinski vrabec Montifringilla nivalis (0,81%), veliki skovik Otus scops (0,78%) in kotorna Alectoris graeca (0,65%). Od drugih vrst sta pomembnej{a {e skalni plezal~ek Tichodroma muraria (0,46%) in skalni strnad Emberiza cia (0,15%). Preostale vrste (<0,1% evropske populacije) so v Evropi ve~inoma redke, v Sloveniji pa dosegajo rob areala: rde~a lastovka Hirundo daurica, kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta, ta{~i~na penica Sylvia cantillans, `alobna sinica Parus lugubris, br{kinka Cisticola juncidis in plotni strnad Emberiza cirlus. Koza~a ima za Slovenijo poseben pomen, saj je pri nas zastopana z najve~jim dele`em evropske populacije. Njen areal v Evropi je dvodelen, pokriva pa 16 dr`av (Hagemeijer & Blair 1997). Prvi del populacije `ivi od Skandinavije do severne Poljske, drugi del pa v gorstvih srednje in ju`ne Evrope (Karpati, Dinaridi, Alpe; Mikkola 1983, Snow & Perrins 1998). Obe lo~eni populaciji ka`eta tudi morfolo{ke razlike in sta zato opisani kot dve podvrsti: skandinavska S. u. liturata in srednje- ter ju`noevropska S. u. macroura (Snow & Perrins 1998). Najve~ koza~ Tabela 1: Populacijska velikost 15 vrst ptic z evropsko pomembnim delom populacije (EPDP) v Sloveniji Table 1: Population size of 15 bird species with population of European significance in Slovenia vrsta/ slovenska % evropske populacija (pari)/ populacije/ species Slovene % of European population (pairs) population Alectoris graeca 200–400 0,65 Otus scops 500–800 0,78 Strix uralensis 200–300 2,10 Hirundo daurica 1 0,002 Monticola saxatilis 200–500 0,93 Cisticola juncidis 8–12 0,0003 Hippolais polyglotta 1000–2000 0,09 Sylvia cantillans 5–10 0,0004 Regulus ignicapillus 50000–100000 1,99 Parus lugubris 10–20 0,01 Tichodroma muraria 50–100 0,46 Pyrrhocorax graculus 800–1200 1,50 Montifringilla nivalis 100–200 0,81 Emberiza cirlus 300–500 0,02 Emberiza cia 2000–3000 0,15 Acrocephalus 21 (102-103): 241 – 248, 2000 `ivi na Finskem (2.500–4.000 parov), [vedskem (2.000–4.000 parov) in v Estoniji (2.000–2.500 parov; Snow & Perrins 1998), najve~je populacijske gostote pa so v Estoniji (4,99 parov/ 100km2), Latviji (1,96 para/100km2) in v Sloveniji (1,23 para/100 km2). Ekolo{ke gostote so lahko precej ve~je. Tako npr. na Finskem gnezdi tudi 0,8–1,0 par/10km2 (Hagemeijer & Blair 1997), na Slova-{kem 3,0 pari/10km2 (Czuchnowski 1997), v Slo-veniji pa 4,0–5,0 parov/10km2 (Benussi & Genero 1995). ^eprav je populacijska gostota gnezde~ih parov ni`ja kot v severni Evropi, pa je ekolo{ka gostota v Sloveniji vi{ja kot drugod v Evropi. Po oceni Ornitolo{kega atlasa gnezdi v Sloveniji pribli`no 250 parov (Geister 1995). Pri podvrsti S. u. macroura je Slovenija {tevil~no (populacijska velikost) na tretjem mestu, za Slova{ko in Romunijo, vendar je glede na populacijsko gostoto prva. Zadnje raziskave ka`ejo (Miheli~ et al. 2000), da so ocene v Ornitolo{kem atlasu Slovenije celo nekoliko podcenjene. To je lahko posledica slab{e raziskanosti ali njenega domnevnega {tevil~nega porasta v zadnjih nekaj letih. ^e slednje dr`i, je pomen Slovenije glede ohranjanja koza~e v Evropi {e ve~ji. Z evropskega stali{~a je koza~a naj-pomembnej{a vrsta, ki `ivi v Sloveniji, zato bi ji v bodo~e morali nameniti ve~ pozornosti. 3.2. Ekolo{ka oznaka vrst Med pticami, ki imajo v Sloveniji EPDP, ne sre~amo nobenih vodnih in mo~virskih ptic (tabela 2). Deloma je izjema le br{kinka Cisticola juncidis, ki pa poleg vla`nih obmo~ij gnezdi tudi v suhih travnatih pokrajinah (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). Prevladujejo toploljubne vrste (10 vrst oziroma 66,7%), hladnoljubnih pa je pet vrst (33,3%). Glede na izbiro habitata izrazito prevladujejo negozdne vrste (11 vrst oziroma 73,3%), gozdne so tri (20,0%), ena pa je zna~ilna tako za gozdne kot negozdne habitate (6,7%; tabela 2). Med gozdnimi vrstami je ena toploljubna (zna~ilna je za ni`inske primorske gozdove), dve montanski pa sta vezani na gozdove celinske Slovenije. Ta{~i~na penica Sylvia cantillans je v pogledu habitatov izjema, saj je zna~ilna tako za negozdne (odprte grmovnate pokrajine, makija) kot za gozdne habitate (gozdovi gradna Quercus sessiliflora in puhovca Q. pubescens; Geister 1995, Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). Z evropskega stali{~a (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998) bi h gozdnim vrstam lahko pri{tevali {e velikega skovika Otus scops in kratkoperutega vrtnika Hippolais polyglotta, vendar sta ta dva v Sloveniji vezana prete`no na negozdne habitate (Geister 1995). Vrste negozdnih habitatov lahko nadalje razdelimo glede na njihovo vi{insko raz{irjenost v Sloveniji. Tako dobimo v grobem dve skupini – ni`inske (pod 800 m; 6 vrst, 40,0%) in visokogorske vrste (nad 1.500 m; 3 vrste, 26,7%). Tri vrste (26,7%) pa gnezdijo v obeh vi{inskih pasovih (vi{insko-ni`inske vrste; tabela 2). To so ptice skalovja, ki se pojavljajo tako v primorski kot tudi v alpski in dinarski regiji (regije po Mr{i} 1997) na prisojnih pobo~jih, skalni strnad Emberiza cia pa se pojavlja tudi v predalpski Tabela 2: Razdelitev vrst ptic z EPDP v Sloveniji glede na izbiro habitata. Nekatere vrste se pojavljajo v ve~ kategorijah, saj dokaj enakovredno gnezdijo v razli~nih habitatih. Table 2: Divison of bird species of European significance in Slovenia according to their habitat selection. Some species appear in more than one category, as they breed in different habitats. negozdne vrste/ non-sylvan species gozdne vrste/ sylvan species toploljubne toploljubne vi{insko- visokogorske vrste/ toploljubne montanske gozdne vrste/ ni`inske vrste/ ni`inske vrste/ gozdne vrste/ thermophilous thermophilous upland- upland species thermophilous montane sylvan species lowland species lowland species sylvan species Otus scops Alectoris graeca Tichodroma muraria Sylvia cantillans Strix uralensis Hirundo daurica Monticola saxatilis Pyrrhocorax graculus Parus lugubris Regulus ignicapillus Cisticola juncidis Emberiza cia Montifringilla nivalis Hippolais polyglotta Sylvia cantillans Emberiza cirlus 243 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji regiji (Geister 1995). Lep primer tovrstne raz{irje-nosti je kotorna Alectoris graeca, ki je glede na areal alpsko-sredozemska vrsta (glej Zoogeografska oznaka vrst). Slovenija je sti~i{~e dveh podvrst kotorne, in sicer ni`inske sredozemske (nominantna podvrsta A. g. graeca) in visokogorske alpske podvrste A. g. saxatilis (Matvejev & Vasi} 1973, Hagemeijer & Blair 1997). 3.3. Zoogeografska oznaka vrst Vrste z EPDP v Sloveniji imajo ve~inoma sredozemski tip areala (14 vrst oziroma 93,3%), kar je glede na lego Slovenije razumljivo. Le 6 vrst `ivi izklju~no ob Sredozemlju, areali drugih vrst pa segajo {e v druge dele Evrope (zahodna, srednja ali vzhodna Evropa). Posebnost so alpsko-sredozemske vrste, ki v glavnem gnezdijo v gorstvih Sredozemlja (Pireneji, Apenini, Dinaridi, Balkan) in v Alpah. Za koza~o, ki je borealni element, je zna~ilna trans-palearkti~na raz{irjenost (Mikkola 1983). Ve~ji del koza~inega areala je sklenjen, izolirana populacija v srednji in ju`ni Evropi (Karpati, Dinaridi) pa je postglacialni relikt (Mikkola 1983). Zanimivo je, da je prav koza~a, ki jo Mikkola (1983) obravnava kot sibirski favnisti~ni element, v Sloveniji zastopana z najve~jim delom evropske populacije in dosega tu po ocenah celo najvi{je gostote (populacijske in eko-lo{ke) v Evropi. 3.4. Druge vrste z visokim dele`em evropske populacije v Sloveniji V ~lanku sem obravnaval le tiste vrste, pri katerih je Slovenija glede na populacijsko velikost ena od desetih najpomembnej{ih dr`av v Evropi. Vendar pa ima Slovenija visok dele` evropske populacije {e pri mnogih drugih vrstah ptic. V tabeli 4 so navedene vse vrste ptic, ki imajo v Sloveniji >0,20% evropske populacije. Pri tem je treba upo{tevati velikostno razmerje med Evropo (10,2 milijona km2) in Slovenijo (20.256 km2), ki sestavlja 0,20% evropske povr{ine. Kljub majhni povr{ini pa v Sloveniji `ivi razmeroma velik del evropske populacije nekaterih splo{no raz{irjenih vrst ptic: vrbji kova~ek Phyllosco-pus collybita (2,42%), ~rnoglavka Sylvia atricapilla (1,65%), kme~ka lastovka Hirundo rustica (1,63%) in doma~i vrabec Passer domesticus (1,20%). Seznam obsega 93 vrst (tabela 4), kar je slaba polovica vseh v Sloveniji gnezde~ih vrst. Vklju~ene so bolj ali manj vse v Sloveniji splo{no raz{irjene in pogoste vrste. Veliko jih je vezanih na specifi~ne habitate (npr. gorski svet) ali na o`je geografsko obmo~je (npr. Sredozemlje), zato so v Evropi lokalno raz{irjene. Za grobo merilo raz{irjenosti vrst lahko vzamemo {tevilo dr`av v Evropi, v katerih se vrsta pojavlja. Vrste, ki gnezdijo v ?27 dr`avah, so splo{no raz{irjene (72 vrst), tiste, ki gnezdijo v ?26 dr`avah, pa lokalno raz{irjene (21 vrst). Nesorazmerno visok dele` evropske populacije ima v Sloveniji presenetljivo veliko vrst, kar ka`e na visoke gostote, ki jih te vrste dosegajo v Sloveniji. Vzroke za to gre iskati v treh dejstvih: (a) Velika habitatna in ekolo{ka pestrost ter lega Slovenije so pomembni dejavniki za nekatere specialiste v izbiri habitata, ki so v Evropi lokalno raz{irjeni (npr. kotorna Alectoris graeca, koza~a Strix uralensis, Tabela 3: Zoogeografska razdelitev vrst z EPDP v Sloveniji glede na tip areala v Evropi Table 3: Zoogeographical distribution of species of European significance in Slovenia according to the range type in Europe sredozemske vrste/ Mediterranean species Hirundo daurica, Monticola saxatilis, Cisticola juncidis, Sylvia cantillans, Parus lugubris, Emberiza cia alpsko-sredozemske vrste/ Alpine-Mediterranean species Alectoris graeca, Tichodroma muraria, Pyrrhocorax graculus, Montifringilla nivalis srednjeevropsko-sredozemske vrste/ Central European-Mediterranean species Regulus ignicapillus srednjeevropsko-sredozemske vrste/ Western European-Mediterranean species Hippolais polyglotta, Emberiza cirlus vzhodnoevropsko-sredozemske vrste/ Eastern European-Mediterranean species Otus scops borealne vrste/ boreal species Strix uralensis 244 Acrocephalus 21 (102-103): 241 – 248, 2000 Tabela 4: Vrste ptic, ki imajo v Sloveniji ?0.2% evropske populacije (vira: GEISTER 1995, HAGEMEIJER & BLAIR 1997) Table 4: Bird species with ?0.2% of European population in Slovenia (source: GEISTER 1995, HAGEMEIJER & BLAIR 1997) vrsta/ % evropske populacije/ {t. evropskih dr`av/ evropska raz{irjenost/ species % of European population no. of European countries European distribution 1 Phylloscopus collybita 2,42 38 splo{na / general 2 Strix uralensis 2,10 16 lokalna / local 3 Regulus ignicapillus 1,99 28 splo{na / general 4 Sylvia atricapilla 1,65 41 splo{na / general 5 Hirundo rustica 1,63 39 splo{na / general 6 Picus canus 1,60 27 splo{na / general 7 Pernis apivorus 1,57 33 splo{na / general 8 Pyrrhocorax graculus 1,50 13 lokalna / local 9 Phoenicurus ochruros 1,45 32 splo{na / general 10 Loxia curvirostra 1,25 34 splo{na / general 11 Passer domesticus 1,20 40 splo{na / general 12 Accipiter gentilis 1,20 33 splo{na / general 13 Nucifraga caryocatactes 1,19 24 lokalna / local 14 Regulus regulus 1,19 37 splo{na / general 15 Cinclus cinclus 1,13 31 splo{na / general 16 Parus ater 1,08 34 splo{na / general 17 Motacilla cinerea 1,04 35 splo{na / general 18 Tachybaptus ruficollis 0,99 35 splo{na / general 19 Passer montanus 0,99 38 splo{na / general 20 Asio otus 0,97 37 splo{na / general 21 Alcedo atthis 0,95 34 splo{na / general 22 Monticola saxatilis 0,93 18 lokalna / local 23 Parus palustris 0,90 32 splo{na / general 24 Turdus torquatus 0,89 26 lokalna / local 25 Turdus viscivorus 0,88 36 splo{na / general 26 Charadrius dubius 0,88 32 splo{na / general 27 Fringilla coelebs 0,88 44 splo{na / general 28 Parus cristatus 0,87 33 splo{na / general 29 Lanius collurio 0,85 33 splo{na / general 30 Sitta europaea 0,85 34 splo{na / general 31 Accipiter nisus 0,83 37 splo{na / general 32 Montifringilla nivalis 0,81 11 lokalna / local 33 Turdus philomelos 0,79 37 splo{na / general 34 Otus scops 0,78 19 lokalna / local 35 Streptopelia decaocto 0,75 38 splo{na / general 36 Buteo buteo 0,73 36 splo{na / general 37 Falco subbuteo 0,72 33 splo{na / general 38 Saxicola torquata 0,71 32 splo{na / general 39 Erithacus rubecula 0,68 41 splo{na / general 40 Anas platyrhynchos 0,68 38 splo{na / general 41 Carduelis carduelis 0,67 39 splo{na / general 42 Bubo bubo 0,66 32 splo{na / general 43 Jynx torquilla 0,65 33 splo{na / general 44 Alectoris graeca 0,65 10 lokalna / local 45 Strix aluco 0,64 33 splo{na / general 46 Delichon urbica 0,62 39 splo{na / general 245 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji (nadaljevanje tabele 4 / continuation of Table 4) vrsta/ % evropske populacije/ {t. evropskih dr`av/ evropska raz{irjenost/ species % of European population no. of European countries European distribution 47 Falco tinnunculus 0,60 39 splo{na / general 48 Parus major 0,60 38 splo{na / general 49 Coccothraustes coccothraustes 0,59 32 splo{na / general 50 Turdus merula 0,58 43 splo{na / general 51 Certhia brachydactyla 0,56 27 splo{na / general 52 Corvus corax 0,56 39 splo{na / general 53 Dryocopus martius 0,53 31 splo{na / general 54 Ficedula albicollis 0,52 17 lokalna / local 55 Dendrocopos medius 0,51 23 lokalna / local 56 Carduelis chloris 0,50 41 splo{na / general 57 Certhia familiaris 0,49 33 splo{na / general 58 Pyrrhula pyrrhula 0,49 34 splo{na / general 59 Cuculus canorus 0,48 37 splo{na / general 60 Aegithalos caudatus 0,48 37 splo{na / general 61 Glaucidium passerinum 0,47 19 lokalna / local 62 Bonasa bonasia 0,44 26 lokalna / local 63 Falco peregrinus 0,43 27 splo{na / general 64 Oriolus oriolus 0,43 34 splo{na / general 65 Dendrocopos major 0,41 34 splo{na / general 66 Prunella collaris 0,41 18 lokalna / local 67 Garrulus glandarius 0,39 36 splo{na / general 68 Locustella fluviatilis 0,38 18 lokalna / local 69 Saxicola rubetra 0,38 35 splo{na / general 70 Ardea cinerea 0,37 33 splo{na / general 71 Dendrocopos minor 0,35 33 splo{na / general 72 Aquila chrysaetos 0,32 26 lokalna / local 73 Aegolius funereus 0,31 28 splo{na / general 74 Serinus serinus 0,30 35 splo{na / general 75 Parus montanus 0,30 30 splo{na / general 76 Picus viridis 0,30 32 splo{na / general 77 Crex crex 0,27 31 splo{na / general 78 Circaetus gallicus 0,27 20 lokalna / local 79 Troglodytes troglodytes 0,27 40 splo{na / general 80 Athene noctua 0,26 29 splo{na / general 81 Picoides trydactylus 0,26 23 lokalna / local 82 Remiz pendulinus 0,25 28 splo{na / general 83 Emberiza hortulana 0,23 30 splo{na / general 84 Prunella modularis 0,23 36 splo{na / general 85 Caprimulgus europaeus 0,23 33 splo{na / general 86 Sturnus vulgaris 0,23 39 splo{na / general 87 Ciconia nigra 0,22 24 lokalna / local 88 Muscicapa striata 0,22 38 splo{na / general 89 Anthus spinoletta 0,22 18 lokalna / local 90 Coturnix coturnix 0,21 40 splo{na / general 91 Emberiza citrinella 0,21 36 splo{na / general 92 Sylvia nisoria 0,20 24 lokalna / local 93. Tachymarptis melba 0,20 15 lokalna / local 246 Acrocephalus 21 (102-103): 241 – 248, 2000 planinska kavka Pyrrhocorax graculus, planinski vrabec Montifringilla nivalis). (b) Razmeroma dobro ohranjeno okolje, ki je domnevno bogato s hrano in zagotavlja `ivljenjske mo`nosti za ve~je gostote dolo~enih vrst. To se ka`e tako pri splo{no kot pri lokalno raz{irjenih vrstah. (c) Nesorazmerno upadanje velikosti populacij ptic drugod po Evropi zaradi razli~nih dejavnikov, kot so uni~evanje habitatov, lov, idr. Temu primerno se pove~uje dele` slovenske populacije glede na evropsko. Ta fenomen je o~iten zlasti pri splo{no raz{irjenih evropskih vrstah (npr. kme~ka lastovka Hirundo rustica, ~rnoglavka Sylvia atricapilla, vrbji kova~ek Phylloscopus collybita, doma~i vrabec Passer domesticus). Metodolo{ki vzrok, je v tem primeru manj pomemben. Velikosti slovenskih populacij ptic z evropskimi sem primerjal na podlagi ocen, ki niso enako natan~ne oziroma zanesljive. To je posledica uporabe razli~nih metodologij ocenjevanja velikosti populacij po dr`avah. Kljub temu pa menim, da so primerjave vendarle dovolj korektne in da napake niso prevelike. Med vrstami z EPDP v Sloveniji prevladujejo negozdne vrste, med njimi pa so {e posebej dobro zastopane vrste, ki so vezane na skalnate habitate. Ti habitati so s stali{~a varovanja evropsko pomembnih vrst v Sloveniji tako o~itno najpomembnej{i. Kjub temu pa velik pomen gozda v Sloveniji ka`eta visoka dele`a evropske populacije pri obeh montanskih gozdnih vrstah (koza~a, rde~eglavi kralji~ek). Pomen gozda v Sloveniji pa lahko ovrednotimo tudi z analizo vrst, ki imajo v Sloveniji ve~ kot 0,2% evropske populacije. Gozdnih vrst je med njimi 45 %, medtem ko je naprimer izrazito mokri{~nih vrst, ki so v Sloveniji dele`ne najve~je naravovarstvene pozornosti, le 11%. V seznamu gnezdilk Slovenije, kot ga navaja Geister (1995), je gozdnih vrst 29%, mokri{~nih pa 28%. Gozd in skalnate pustote (visokogorje in kras) sta v Sloveniji iz prikazanega najpomembnej{a biotopa za ptice v Sloveniji in temu primerna bi morala biti v Sloveniji tudi pozornost naravovarstve-nikov in ornitologov do teh dveh biotopov. 4. Zaklju~ek V ~lanku sem posku{al prikazati, kako se Slovenija s svojo malo povr{ino vme{~a v evropski avifavnisti~ni prostor. Pomena pri nas zelo {tevilnih vrst se vse premalo zavedamo in jim posve~amo manj pozornosti, saj {e niso o~itno ogro`ene. Vendar je najpomembnej{e ravno to, da imamo v Sloveniji pri toliko pti~jih vrstah tako mo~ne in zdrave populacije s stali{~a ohranjanja in razvoja teh vrst. Zato je treba te vrste {e posebno varovati, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da se {e v~eraj mo~na in vitalna populacija spremeni v majhno skupino osebkov, ki ji prej ali slej grozi propad. To se je v Sloveniji `e dogodilo, ko so neko~ splo{no raz{irjene in pogoste vrste pri{le do roba svojega populacijskega pre`ivetja ali pa so celo izginile (npr. ju`na postovka Falco naumanni in zlatovranka Coracias garrulus). Pri ohranjanju dolo-~enih vrst je pomembno zlasti poznavanje njihove ekologije in biologije (prehrana, gnezditvene navade, izbor habitata, itd.), saj lahko le tako hitro ugotovimo in odpravljamo vzroke, ki pripeljejo do nazadovanja nekaterih pti~jih populacij. Zato seveda ni dovolj le bele`iti upadanja {tevila dolo~enih vrst, marve~ se je treba lotiti tudi raziskav, ki so morda s stali{~a opazovanja ptic manj zanimiv del ornitologije, a zato veliko bolj pomemben in potreben. 5. Povzetek ^lanek obravnava ptice z evropsko pomembnim delom populacije (EPDP) v Sloveniji, pri katerih Evropski ornitolo{ki atlas postavlja Slovenijo med 10 dr`av, v katerih gnezdi najve~ji del evropske populacije. Takih vrst je 15, avtor pa posebej izpostavlja koza~o Strix uralensis, kot vrsto z najve~jim dele`em pomembne evropske populacije v Sloveniji (2,1%), s populacijsko gostoto (1,23 para/100km2). Med vrstami z EPDP v Sloveniji prevladujejo toploljubne vrste (66,7%), glede na izbiro habitata pa negozdne vrste (73,3%). Gozdne vrste je avtor razdelil na toploljubne (1 vrsta) in hladnoljubne (2 vrsti), negozdne pa po vi{inski raz{irjenosti na ni`inske (pod 800m n.v.; 6 vrst), visokogorske (nad 1.500 m n.v.; 3 vrste) in vi{insko-ni`inske vrste (naseljujejo oba vi{inska pasova; 3 vrste, npr. kotorna Alectoris graeca). V zoogeografskem smislu prevladujejo vrste s sredozemskim tipom areala (93,3%), posebnost obmo~ja pa so alpsko-sredozemske vrste. Po zoogeografski oznaki je zanimiva koza~a, saj je med obravnavanimi vrstami edini borealni element in je v Sloveniji postglacialni relikt. ^lanek predstavlja {e 93 vrst z visokim dele`em evropske populacije v Sloveniji (?0,2%), saj je povr{insko razmerje med Evropo in Slovenijo 0,2%. Avtor navaja tri vzroke za tako visok dele` evropske populacije pri tako velikem {tevilu vrst: (1) velika habitatna in ekolo{ka pestrost ter lega Slovenije (pomen pri specialistih v izbiri habitata, ki so v Evropi lokalno raz{irjeni), (2) relativno dobro ohranjeno okolje, ki je domnevno bogato s hrano (omogo~a ve~je gostote dolo~enih vrst), in (3) nesorazmerno upadanje velikosti populacij ptic 247 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji drugod po Evropi zaradi razli~nih dejavnikov (pomen pri splo{no raz{irjenih vrstah). Metodolo{ki vzrok v smislu napak pri ocenjevanju velikosti populacij avtor obravnava kot manj verjetnega. Avtor {e razpravlja o pomenu varovanja zelo {tevilnih in vitalnih populacij in o pomenu raziskav teh vrst v Sloveniji za potrebe uspe{ne naravovarstvene politike. 6. Literatura Benussi, E. & F. Genero (1995): L’allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia), censi-mento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 22: 563-568. Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-76. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & A D Poyser, London. Matvejev, S.D. & V. F. Vasi} (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd., Staffordshire. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija – vro~a to~ka Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Snow, D.W. & C.M. Perrins (ed.) (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1, 2. Oxford University Press, Oxford. Trontelj, P. (1997): Der Wachtelkφnig Crex crex in Slowenien: Bestand, Verbreitung, Habitat und Schutz. Die Vogelwelt 118: 223-229. Prispelo / Arrived: 28.10.1999 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000 248