$tev. 37 PTUJ, 16»septembra 1966 Cena: 0.4 ND, 40 SD »Tednik« frhaj« pod tem Imeno:: o<3 24 adv/erniara 1^61 :lalje j.- sklepo obCnslcii) odborov SZDL Pluj lo Ormož — Izdaja tavoo »Ptujsld tednik«. Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Piu). He- roja Ladsa 2. — TeL 156. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska. Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za Inozemstvo 40 NT). Letnik XIX Vsi občani bi naj bili seznajeni s siilepi 4. plenuma slaiiki bodo od 19. do 29. septembra 1966. Krajevne konfe- ^riK I SZ»L bodo v oktobru in novembru. Plenum občinskega od- SZDL bo po konferencah. Nedavno je predsednik občin- jlicsa odbora SZDL Ormož Vlado O/bolt sklical sestanek j^vJ^ncgii odbora in predsedni- liov kra.jovnih organizacij SZDL. ^,ilm^n sestanka je bil razprav- ljati o tezah, ki so jih udeleženril sprejeli. Na tej živahni in teme- ljili razpravi so prisotni spre- jeli načrt dela in sklenili, da l)Oilo sestanki krajevnih odbo- rov SZDL od 19. do 29. septem- bra. Teh sestankov krajevnih organizacij se bodo poleg članov .SZDl-' udeležili tudi prcdsedni- lii KS, predstavniki društev in množičnih organizacij. Na sestankih KO SZDL, na knijevnih konferencah in na plcnumu občinskega odbora SZDL bodo razpravljali o IV. plenumu CK ZKJ. .Na sestanku jo obveljalo mne- n:<'. da je treba v celoti obraz- ložiti občanom vsebino IV. ple- numa CK ZKJ kot obračun naše družbe z birokratskimi si- lami, ki stojijo na poti njene demokratizacije in popolnega uveljavljanja samoupravnega sistema. Na osnovi sklepov bri- onskega plenuma se moramo v razpravi obrniti na domače pro- bleme. Kritično je treba ana- lizirati dosedanje delo SZDL, krajevnih skupnosti in drugih družbeno političnih organizacij, skratka celoten sistem družbe- nega upravljan,ja. Delo družbe- no političnih organizacij bo tre- ba poglobiti in se nenehno za- vzemati za nadaljnjo demokrati- taeijo. Na sestankih krajevnih otsifnizacij SZDL se bodo pri- sotni dogovorili o načinu obve- ščanja občinskega odbora SZDL o stanju na terenu. Informacije bodo krajevni odbori SZDL po- šiljali enkrat dvomesečno. Pri- sotni so še posebej poudarili, da se je treba varovati individu- alnega, površnega, zlasti pa tendencionalnega informiranja javnosti in občinskega odbora SZDI> o politični dejavnosti in o problemih na terenu. Na sestankih krajevnih odbo- rov SZDL je treba najširše or- ganizirati razpravo o IV. plenu- mu CK ZKJ. Za tako obrazlo- žitev imamo razne materiale, kot govor maršala Tita ob za- ključkih komisije CK ZKJ, vse- bina IV. plenuma CK ZKJ in drugo. Razprava na sestankih ne sme biti enostranska in mora biti tako usmerjena v družbeni razvoj samoupravljanja in nje- ne probleme. Plenarni sestanek občinskega odbora SZDL bo analiziral vse- bino krajevnih konferenc SZDL ter preciziral naloge občinske organizacije SZDL v nadaljnjem razvoju družbenega upravlja- nja. V nadaljnji razpravi je pred- sednik občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt dejal: vIII. plenum občinskega odbora SZDL je ugotovil, da smo uspeš- no izvršili naloge, ki smo si jih zastavili v I. polletju tega leta, vendar dela na aktiviranju in organizacijskem utrjevanju kra- jevnih organizacij Runeč in Litmerk nismo uspešno privedli h koncu. Treba bo izkoristiti krajevne konference, da tudi ta dva problema v naši občinski organizaciji SZDL zadovoljivo rešimo.<- V prihodnjem letu bodo skup- ščinske volitve. Zato bo treba opraviti temeljito analizo kadrov in sestavo občinske skupščine. Prav tako bo potrebno preci- zirati metode dela pri nadaljnji demokratizaciji evidentiranja in kandidiranja. V prvi polovici letošnjega septembra naj bi o teh vprašanjih razpravljali vo- lilna in organizacijsko kadrov- ska komisija pri občinskem od- boru SZDL. Predvideni sestanki krajevnih odborov SZDL so: Ormož — 19- septembra, ob 17. uri; Loper- šice — 20. septembra, ob 19. uri; Središče — 21. septembra, ob 19. uri; Kog — 22. septembra, ob 19. uri; Miklavž — 23. sep- tembra, ob 19. uri; Ivanjkovci — 18. septembra, ob 8. uri; Savci- Tomaž — 18. septembra, ob 8. uri; Podgorci — 26. septembra, ob 19. uri; Velika Nedelja, 27. septembra, ob 19. uri; Klju- čarovci — 28. septembra, ob 19. uri; in Runeč — 29. septembra, ob 19. uri. D. R. TGA >}Boris Kidrič« ima premalo pro- stora za odlaganje p rdečega blata Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo bo po- rabila nove površine zemljišč za odlaganje rdečega blata in ji je Občinska skupščina Ptuj tudi dovolila, da sme uporabiti v ne- kmetijske namene 87 parcel v katastralnlh občinah Pleter- je in župečja vas, pretežno nji- ve i II. in i V. bonitetnega raz- reda s povprečno produktiv- nostjo in v skupni izmeri ne- kaj nad 53 ha. Tu nu\ u odlagališče bo zado- sto\aIo za potrebe te tovarne do 1971. leta, ko bo potrebno novo odlagališče in je predvide- no na Ptu^jski gori, ki bo zado- !>lu\ alo za 20 do 30 let. Ker ni v bližini tovarne dm- Sih primernih zemljišč za odla- t^uiic rdečega blata, bodo po- li-ibljene določene površine. Zahteve IGA Kidričevo po po- 'icbnem novem odlagališču ni bilo mogoče <.xiklon!ti, ker bi bilo Lo v zvezi z veliko gospo- tl:n-,sku škodo za tovarno kot tu- di /a širšo družbeno skupnost. Zalo je bilo po mnenju organa občinske skupščine, pristojnega ^a krnclijst\o, potrebno dovoli- li določene pareele za novo od- '^igaliscc. lo\cuna gliniee in aluminija 'Bui is Kidrič« Kidričevo bo v luimen d\ignila in razširila •^bsLujecc nasipe, in sicer v glav- nem /. mateiialoniv ki se nahaja ^' udlacališču znotraj obstoje- tih uasipo\'. Pri tem se bo po- ^'ti.alo odlagališče in dvignjen po nasip. Zaradi poglabljanja z yi\upum materiala za d\iganje "1 razširitev nasipov bo mož- ■^^si odlaganja povečana. Nasip bo pogozden z ekspre- ^'lo rastočimi drevesnimi vrsta- mi", z akacijo in vrbo žaluj ko, '^i najbolj uspevata na peščenih ^'^"li. obenem pa vezeta tla ^^^^iim koreninskim sistemom '■^ utrjujeta nasip. Vznožje na- '''Pa bo pogozdeno z zelenim ^'Jium, lopolo in brezo. Sedanji ^'^^ipi so \isoki okrog 6 m, z\i- ''''ni tiasipi pa bodo \isoki n-'d ' m. VJ. Politični asiavci o osnutku zakona o financiranju izobraževanja Za vsakega slovenskega otroka enaka sredstva za izobraževanje Prejšnji četrtek, 8. t. m., so politični delavci ptujske občine (člani lO OO SZDL, člani pred- sedstva OSS, zastopniki izobra- ževalnih zavodov in republiški poslanci) obravnavali predlog zakona o fimanciranju izobraže- vanja. Sestanek je sklical in vo- dil predsednik OO SZDL Ptuj Fran j o Rebernak. Verjetno vsi naši bralci niso seznainjeni s sedanjim s.tanjem v financiranju izobraževanja v naši republiki, čeprav smo o kričečih slabostih v tem pogle- du obsežno iin večkrat pisali tudi v našem listu. Da bi dobili vsaj v glavnih obrisih o tem proble- mu določeno sliko, je potrebno poudariti, da glede fiinancirainja izobraževamja doslej ni bilo enotnega predpisa in je ob uve- denem enotnem učnem načrtu za republiko Slovenijo bilo pre- puščeno finančnim zmožnostim 'posamezne občine financiranje prvostopnega izobraževanja, da je bilo šolstvo sirednje stopnje naipoteno na zbiranje potrebnih sredstev pri skupščinah občin in drugih prostovoljnih daro- valcih, od koder so bili dijaki in da višje šolstvo razen uni- verze iprav tako ni imelo zago- tovljenih virov financiranja. Posledice tega stanja so se od- ražale v tem, da smo imeli v Sloveniji šole (in jih še imamo), ki dobivajo na otroka po 260.000 S din za enoletno izobraževanje, druge pa 60.000 S din, kakor da bi ne imeli z ustavo republike in ustavo zveze zagotovljene enakopravnosti državljanov (44. eten zvezne ustave, 39. člen i-e- ipubliške ustave); da srednje šole nimajo sredstev za redno delo, ker jih zbirajo na v bistvu prostovoljni osnovi, Akutnost vprašanja neureje- nega financiranja izobraževa- nja v državnem merilu in po- sebej v Sloveniji je narekovalo izdajo okvirnega zveznega enot- nega predpisa in sedaj še re- publiškega predpisa za to pod- ročje. Zbraaijm političnim delavcem tako ni bilo težko zavzeti do predloga zakona svojega stali- šča, ker so imeli pred očmi ta- ko nemogoče obstoječe stanje. Mimogrede, njihova stališča so bile osupno enotna. Predsednik Franjo Rebernak jo uvodoma razložil osnutek za- kona, v razipra^n pa je sodelo- valo več -udeležencev. Bistveno ;z njihovih razprav: Kristina Šepec. upraviteljica osemletke v Mladiki: v-V kolek- tivu čutimo negotovost, kaj bo rvo 1. jaTmaa-ju. Prepričani smo lahko za-gotovi pravilen - tek izobraževanja le einotno- centralno financiranje šolstva po enotnih kriterijih.« Stane Horvat, svetovalec Za- voda za ped. službo: »Predlog zakona je poln nejasnosti, nič ni fiksnega in ob takšnem sta- nju ni mogoče reči da ali ne.« Rudolf Ceh, ravnatelj gimna- zije: »V zadnjem času smo raz- vili šolsko mrežo, vprašanje pa je, če gospodarstvo lo prenese. Tudi v gimnazijskem učnem kolektivu je negotovost. Obve- ščeni smo, da je potrebnih za osnovno dejavnosit šol 60 mili- jard, medtem ko jih bo zagotav- ljali novi zakon le 4 7. Od kod ostala sredstva?« Karel Šepec, direktor Zavoda za pedagoško službo Ptuj: ^Za takoizvano osnovno dejavnost ne bo dovolj sredstev, od kod pa ostala sredstva, od katerih je skoraj v isti meri odvisen uspeh izobraževanja? Odnose med izo- braževalnimi skupnostmi in ob- čino smo doslej urejali s pogod- bami in v zadnjem času to opu- stili, ker se je izkazalo kot sla- bo. Kako bo to urejeno po spre- jemu predloga zakona? Kaj je siploh ,osnovna dejavnost'?« Ali ima sploh smisel ta raz- prava in ali ne bo zopet ureje- no to vprašanje tako, kakor to nekomu, recimo Ljubljani, ust- reza? Ali ni več kot v oči upadljivo to, da bodo centri stremeli po čim manjših izobraževalnih skupnostih, slabo razvito pode- želje pa po sredstvih od zunaj?« Adolf Praprotnik, upravitelj osetftJetkc na Bregu: vNe verja- mem v prostovoljne i>rispevkc. zato je ix)trebno enotno urediti financiranje, kakoi' je enoten učni načrt« Gvido Cepin, upravitelj osem- letke v Markovcih: »Ce ima>mo v Sloveniji enoten učni načrt, moramo zagotoviti za vsakega slovenskega otroka tudi enaka sredstva.« Kosi, uslužbenec Elektrokovi- narja, Ptuj: »Mislim, da je to vprašanje enotnosti kriterijev ne samo glede sredstev, temveč tudi glede gostote šolske mre- že.« Karel Sepec: »Nikdo se ne ču- ti pristojnega, da bi postavil te kriterije. Zavod za preučevanje šolstva v Ljubljani? V Ljublja- ni nas (vedno) usmerjajo na iz- delavo lastnih kriterijev.« Zofka Kodrič, učiteljica: >Ob sedanjem nem'ejenem stanju smo pričakovali, da bo novi za- kon prinesel red na to področ- je. Žal predlog zakona ničesar takšnega ne zagotavlja. Pred- vsem niti malo ne zagotavlja učnemu osebju enake nagrade za enako delo. V prosvetnem od- boru republiške skupščine so vsi govorili o tem, predlog za- kona pa tega ne izraža. Človek ne najde več besed.« Upamo, da smo bralcem vsaj v neki meri uspeli prikazati enotnost mnenj iideležencev po- sivetjovania o predloženemosnut- ku zakona, ki naj bi bil sprejet v novembru t. ]. O zadevi bomo še poročali. Odkrita kritika omogoča reševanje problemov OO ZK kmetijskega kombi- nata Ptuj, obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko«, je 9. septembra 1966 samokritično in konkretno ter izredno ustvar- jalno obravnavala svoje proble- me. Prisostvoval je tudi sekre- tar občinskega komiteja ZK Branko Bračko. Obravnava se je dotaknila v glavnem analitične ocene delov- nih mest in njihove zasedbe proizvodnih problemov v obra- tu ter izvedbe volitev v organe upravljanja. V razpravi so sodelovali sko- raj vsi px-isotni. Največ govor je bilo okrog razpona pri ocer delovnih mest, ki po svoji se- stavi zahtevajo enako stopnjo izobrazbe in približno enak fi- zični ali umski napor. Člani s. na osnovi konkretnih primero, sklenili, priporočili komisiji /. analitično ocenitev delovni: mest, da nekatere razpone ubla- ži — vendar nikakor ne v smeri povečanja celotne mase števila točk — še posebej pri delovnih mestih, ki so po mnenju večine realno ocenjena. Razprava je bi- la končana s sklepom, da ni to- liko važno število točk, s kateri- mi bodo ocenjena posamezna delovna mesta, ampak da je tembolj važna vrednost točke, ki bo odvisna od zavzemanja slehernega člana poslovne eno- te, člana obrata in končno čla- na delovne skupnosti kmetijske- 4a kombinata Ptuj. Pri uveljav- ljanju načela »Vsakemu pr njegovem delu in njegovih za slugah!« je neizpodbitna osnova za primerne osebne dohodke edino uspešna količinska in ka- kovostna proizvodnja z dobre organizirano komercialno slu? bo. Med razpravo o izstopajoči jrfiizvodnih problemih je vir/ (Konec na 2, strani) BEL KASEM PRI TITU Predsednik republike Josip :iroz Tito je sprejel v Beogradu lelegacijo fronte nacionalne jsvoboditve Alžirije, ki .jo vodi šerif Bel Kasem. Predsednik Ti- 'o se je s člani delegacije dalj asa prijateljsko razsovarjal. V Alžiru so objavili, da bo redsednik nacionalnega svila evolucije Huari Bumedien iitobra uradno obiskal .Iue;o- ' ivijo. Natančni datum obiska uoUo se določili. TE-DNI' PO SVETU Protestna nota vlade SFRJ zahodnonemški vladi Načrtno nasilje Jugosilovansika vlada se je mo- rala znova obrniti na vlado v Bonnu z ostro protestno noto. Zločinu nad našim koinzulairaim uradnikom Savom Milovanovi- čem »ta sledila v kraitikem še dva, žrtvi .pa sta bili jugoslo- vanska delavca v Zahodni Nem- čiji. In spet so bile vmešane ustaške roke. Zločin nad Savo Madovano- vičem je samo eden v vrsti te- rorističaih akcij, ki jih uprizar- jajo na ozemlju Zvezne repub- like proti jugoslovanskim urad- nim predstavnikom in držav- ljanom. Gre za skrajne emi- grantsko skupine. »Jugoslovan- sika vlada znova opozarja, da so pabudni.ki in organizatorji iz- zivanj in nasilne dejaivnositi isti ljudje, ki so med drugo svetov- no vojno priipadali fašisitičnim vojaškim formacijam, ljudje, ki so bili najbližji sodelavci oku- pator jov v Jugoslaviji in ki so jih zaradi storjenih zločinov razglasila jugoslovanska sodišča za vojne zločince,« je rečeno v protestni noti. Nota nadalje pravi, da je ju- goslovanska vlada ob raznih priložnostih in še posebej z noto ob umoru Mamčila Foipoviča, uslužbenca jugoslovanskega predstavništva v Mehlemu de- cembra 1. 1962 in poskusu umo- ra konzula Andi-ije Klariča ju- nija 1. 1965, opozorila nemško vlado na nasilno protijiugoslo- vansko delovanje in zahtevala preipoved takšne dejavnosrti in razpust organizacij, ki so nosil- ke take dejiavnosti. Seveda je jugoslovanska vla- da tudi navedla konkretne pri- mere nasilja niad jugoslovansiki- mi državljiaini, na priprave za napade na jiugoslovan^ska pred- stavništva in posamezne funkci- onarje, vendar ni nič pomagaio. Nota ugatavlijia, da nemške varnostjne oblasti niso sprejele niti najosnovnejših ukreE>ov, da bi onemogočile nasilje. Dejav- nost ustaških skupin predsitav- Ija organizirano in vnaprej na- črtovano dejavnost. Vlada SFRJ zato znova odločno pro- testira in zahteva podrobno pre- iskavo najnovejših zločinov ter kaznovanje tistih, ki so zločin storili. Obenem odločno zahte- va, naj oblasti zagotove jugo- .slovanskim predstavnikom ne- moteno delo. Oblasti ipa so pričele ovrraiti tudi jugoslovanske časnikarje pri njihovem vsakdanjem delu. Tako je moral zagrebški Vjes- nik umaikniiti iz Bonna svojega stailinega doipisnika. Policija je naimireč zahtevala od njega pod pretvezo, da gre »za njegovo varnost«, naj hodi po ulicah sa- mo v policijiskem spremstvu, naj uporablja samo policijsko vozilo, na svojem pa spremeni registrsko tablico, in naj si na- bavi revolver, za katerega mu bodo dali orožni list. Tem ukrepom »samodiscipli- ne« nav bi se podvrgli tudi so- proga in hčer-ka. Pred vrata sta- novanja so mu ipostaivili straž- nika. Nato so mu svetovali, naj za dva ali tri tedne zapusti nem- ško prestolnico in se preseli h kakšni prijateljski,nemški dru- žini zunaj mesta ali v j^ugoslo- vansiko predstiaiv-ništvo v Me- hlemu. Drugi dogodki Ameriška vesoljarja Cona-ad in Gordon sta s-e spet »srečala« s svojo vesoljsko ladjo Dvojček lis satelitom ageno »nekje nad Havaji«. Kot uradno pi-avijo, sta ta poizkus opravila zato, da bi preučila še nekatere podrob- nosti pri tem tako zamotanem in kočijavem poslu. Vesolj ar j a bosta sicer letela v vesolju tri dni. Ena poglavitnih nalog obeh vesoljarjev je, da po desetur- nem odmoru skušata fotografi- rati oblake vesoljskih delcev, o katerih domnevajo, da krožijo okrog Zemlje po isti krožnici kakor Luna. Gordon naj bi med svojim »sprehodom« ,tjw giba- njem zunaj ladje poskusil po- sebno napravo za opravljanje različnih delovnih operacij, med drugim sestavljanje vesoljske postaje. Toda postalo mu je vro- če, pa se je vrnil v kabino prej, kot so mu naročili. Čutil se je tudi utrujenega. DE GAULLOVA POT Predsednik de Gaulle se je v ponedeljek vrnil z otoka Ao Hao v Pax'iz. V treh tednih je obiskal francoske posesti na Pa- cifiku in se udeležil najnovejše francoske jedrske eksplozije na otoku Mui-ua. Posebno pomem- ben pa je bil njegov obisk Kam- bodži, kjer je v svojem govoru znova pozval Ameriko, naj uma- kne svoje čete iz Vietnama, ker je vojaška zmaga tu nemogoča. Seveda so te izjave 7;budile po svetu mnogo prahu, v ZDA pa tudi nekakšno Johnsonovo po- lemiko z de Gaulloan. Tu naj omenimo, da je ame- riški zunanji minister Rusk po- slal sivojemu francoskemu ko- legu Couve de Murviilu poseb- no pism.o tik pi"ed odhodom de GauHa na omenjeno pot, v ka- terem mu sporoča, da bi ZDA »pod določenimi okoMiščinami« umaknile čete. Kot kaže. je bil to samo manever, ki naj bi vpli- val na de Gaiulla, da na svoji poti, posebno pa v Kambodži. ki je vse bolj žrtev »nekotnih« na- padov amei-iš-kega letalstva na obmejne kraje, ne bi -uporabljal prehudega besednjaka — na ra- čun Američanov. Francija in ZDA namreč imaita različne i»- giode na naravo vojne v Viet- namu, o čemer smo pisali že poprej. OBISK NORVEŠKEGA KRALJA Od ponedeljka do sobote se je mudil v naši državi norveški kralj Olaf V. Naša javnost je pozdravila visokega gosta kot uglednega borca proti nacizmu med drugo svetovno vojno, ko je bil še regent, kot osebnost, ki je v najtežjih trenutkih nor- veške zgodovine stal na strani svobodoljubnega norveškega na- roda in ki je kot tak tudi ob- čudoval boj jugoslovanstkih narodov. Razgovori, ki jih je imel kralj Olaf V. s predsednikom Titom, so bili na ravni zunanjih mini- strov. Pokazali so. da so si sta- lišča obeh dežel v mnogih vpx'a- šanjih podobna. To velja še po- sebej za načela aktivne koeksi- stence in aktivno sodelovanje med narodi ne glede na to, da je Norveška še vedno članica atlantskega pakta. Obe državi visoko cenita OZN, v kateri sta tudi zelo dejavni. Želita si, da bi posle glavnega tajnika še na- prej opravljal U Tant. Sicsr pa so razgovoii obsegali vprašanje Vietnama, razorožitev, medna- rodno gospodarsko sodelovanje v zvezi s predvideno konferen- co Združenih naaodov o trgovi- ni in razvoju ipd. Riazgovor je veljal tudi vse bolj se rsKvijajočim dvostran- skim stikcm na vseh podi*očjih, ki temelje na vzajemni iskreno- sti in razumevanju. V Jugoslaviji se prav sedaj mudi francoski zunanji minister Couve de Murville kot gost dr- žavnega sekretarja za zunanje zadeve Nikeziča. SUMLJIVE VOLITVE Tako upravičeno ocenjujejo skupščinske volitve v Južn^i Vietnramu, ki so bile pod var- stvom ameriških tankov in to- pov. Da so na njih zmagali uradni kandidati, ni treba pose- be jpoudarjati, prav tako ne i-es- nice, da velik del dežele, kjer je osvobojeno ozemlje, sploh ni volil. Volitve naj bi prepričale svet, da se bo vojaški režim v Sajgo- nu umaknil »civilistom«. Ven- dar v to nihče ne verjame. V deželo prihaja vedno več ame- riških vojakov, boj proti osvo- bodilnemu gibanju se nadaljnje. V takem ozračju seveda ne mo- re-Pacifik ueo.nib- oqiok.bnoen rc noben režim mimo vojske in njenih zahtev. Siroti TEDNIK - petek, 16. septembra 1966 Stran j PeMmilMSKA FARMA PTUJ POTREBUJE NOVO VALILNICO NOVA VALILNICA BI NAJ BILA DALEČ aO FARML BROJLERJEV IN KOKOŠI NESNIC Perutninska farma v izgraud- nji Ptuj namerava zgraditi od- maknjeno od drugih proizvod- nih objektov perutninarstva vsaj za nekaj kilometrov valil- nico veejih kapacitet. Obstoje- ča valilnica te /arme ne ustreza 8eda,njim potrebam niti po ka- paciteti niti po lokaciji. Nova valilinica naj bi bila ob glladiki cesti in nn prastoru, kjer je davolij' vode in blizu elietetrič- na energija, ter kjer je možen odvcd odipliaik. ObjJk.t bi naj bil prittličen in masiivno ^raijien, ka- kor je to priporočilo Posliovno Tjdruženije za projektiram je iz Z^igreba. Do III. fa^ze bi naij zgraidili poslopje že do koniCa letošnjiega leta. Perutninska iarma. Ptuj je že z.sipr'CiS'i'Jia občimsiko sikupščino Ptuj za odobritev lokaicije na parcelah 437 k. o. Sp. Breg in ji je tudi predložila vso potreb- no dokumentacijo z^a Gdiobritev te lokaciije. Pred odobritvijo predlaigaine Iclkaicije bo še 6-člansika komi- si.jia z razpravo o njej in z ogle- dom liokaeije na licu mesta pre- verila. 6e ta lokacija vsestrain- j:iko ustreza namenom vaililnice. Tozadevnia razprava bo v pone- dieljek. 19. septembra 1956, v Ptoijiu v skupščiosiki sejind šobi. Strokovnja/ki so glede nove vaJiiilmice mnenja, da bi moraila imeti kajpacitete vsaj do 9 mili- jonov enod'nevnih piščamcev. Za to bi bilo potrebno zgraditi niovo inikubaitorsko positajo — vaililiniico te kaipacitete in da bi bilo potrebno zagotoviti enaiko- memo proizvodnjo valilmih jajc, ki bi jih potrebovali tedensko vsaj n/ad 230.000, da bi lahko vaMlmica nemoteno obratovaila. Maitične nesnice bi morade dati letno vsaj okrog 13,500.000 va- liLnih jiajc, od katerih bi bila sa- mo naj/kvalitetnejša jaijca po- rabljena za valilnice. Nova valilnica bi moraila gle- de oa potrebno kapaciiteto im^eti vsiaj 8 kompletnih Bekoto iinku- baitorjev. ker so se tovrstni in- kubatorji tudi v dosedanji rabi ir/.kazali kot najkvalitetnejši. Odločitev za inkuibaitorje drugih firm bi narekovali drugačno graditev valilnice. Po mnenju strokovnjakov bi morala biti nova valilnica izven ograje farme in to vsaj nekaj kilometrov oddaljiena od te in si bo morala zagotoviti stalno elefetrično energijo, vodo in od- tok odplaik, ker bi sicer prišlo do neprecenljive škode. Na ka- nializacijo sb strokovnjaki po- .sebej opozorili, ker je za tako važen objekt izrednega pomena. Nova vailiilnica bi morala ime- ti prostor za prevzem jajc, za zlaganje jajc v piredale, za skla- dišče jajc, za dezinfekciijo jajc, za inkubatorje, za valjenje, za izpiranje predalov, za skladišče embalaže, za odstranjevanje jajčnih lupin, za pakiranje pi- ščancev, za čakanje piščancev, za izdajanje piščancev, 2 pisar- ni, 2 garderobi in sainitarije, agregait, delavnico, jedilnico in prostor za centralno kurjavo in za zračenje. Vse to pomeni, da se je odlo- čil kolektiv Perutninske farme Ptuj skupno z organi upravlja- nja po zgraditvi farme za broj- lerje in za kokoši nesnice tudi za zgraditev nove valilnice, da bi bili končno zgrajeni vsi ob- jekti za nemoteno prutninsko proizvodnjo. Občins.ka skupščina Ptuj je pokazala vse razumevanje za ta prizadevanj'a Perutninske far- me Ptuj s pripravami za izdajo dovoljienja o lokaciji in za upo- rabo zaprošenega zemljišča, v kolikor bo to po ugotovitvah komisije v celoti odgovarjalo namenom valilnice in pri'poTO- čilom strokovnjakov. VJ V Malš^erku rešujejo tudi vprašanje kanafizacije Sele očiščene odplake bodo lahko spuščene v Dravinfo Projektivni biro Ptuj je izde- lal po naročilu investitorja Ob- činske skupščine Ptuj projekt- za kanalizacijo.v Majšperku na levem bregu Dravinje, s strani skupščine pa je sedaj urejeno tudi za porabo v ta namen po- trebnih zemljišč in za dopolnil- no lokacijo. Graditev nove šole v Majšper- ku narekuje tudi zgraditev ka- nalizacije s speljavo v Dravinjo skozi čistilno napravo. Prvotno je bila zamišljena enostavnejša rešitev za odplake iz majšper- ške šole in za talno vodo, ven- dar so raziskave pokazale, da je potrebno rešiti vprašanje od- plak z izgraditvijo sistema ka- nalizacije, brez katerega tega vprašanje ni mogoče rešiti. Pro- jekt, ki je izdelan v ta namen, ne rešuje samo vprašanja kana- lizacije levega brega, temveč upošte\'a tudi možnosti urbani- stičnega razvoja naselja in nuj- no rešitev kanalizacije za celot- no naselje z zgraditvijo enotne- ga sistema za odvajanje vode. Projektivni biro Ptuj je bil pri izdelavi projekta za zgradi- tev kanalizacije v Majšperku na stališču, da je potrebno pri tem vprašanju upoštevati med drugim terenske pogoje, zato pa je potrebno kanalizacijo ob- močja šole MajŠperk tako izve- sti, da bo v skladu s kompleks- no rešitvijo kanaliziranja od- padnih in meteornih voda nase- lja MajŠperk. Zato je tudi pred- videl osnovno rešitev kanaliza- cije celotnega kompleksa v dveh variantah. V prvi varianti je predvidel čiščenje odplak in le- voobrcžnega okoliša ločeno od desnoobrežnega s tem, da se na desnem bregu industrijske od- plake predhodno očistijo, do po- trebne stopnje, nato pa defini- tivno s Tekalnimi odplakami v pred\ideni čistilni napravi na desnem bregu. Odplake na le- vem bregu, mehanično očiščene, bi spustili v skupno čistilno na- pravo. Industrijske odplake bi se predhodno očistile, nato pa vpeljale v skupno čistilno na- pravo. Po skupnem očiščenju vseh odplak bi te spustil v Dra- vinjo. Po predvidevanjih in predra- čunu G. I. P. »GRADIŠ« Ljub- ljana bodo stala dela za zgradi- tev kanalizacije, ki jih bo opra- vilo to podjetje, in sicer gradbe- no vodstvo Celje, nad 13 milijo- nov starih dinarjev . Kanalizacija v Majšperku bo imela odprt odtočni jarek za meteorne vode. Del Majšperka na levem bregu Dravinje bo lo- čen sistem kanalizacije. Zaradi potrebe po čistilnih napravah in odtekanja odplak v Dravinjo je moral biti prvotni, cenejši projekt dopolnjen, ker bi sicer prišlo prej ali slej v Majšperku do spoznanja, da projekt ne bi ustrezal in da bi bilo potreb- no pozneje ob visokih stroških sedaj zamujeno popravljati. S pravočasno spremembo in izpo- polnitvijo projekta bo to sedaj urejeno, poznejše skrbi in teža- ve pa prihranjene. V. J. Šiviljski obrat v Ptuju ni več potreben? šiviljski obrat na Trgu svo- bode v Ptuju namerava s 1. ok- tobrom 1966 prenehati z delom, ker ga zapušča večina pomoč- nic, ki gredo za boljšim zasluž- kom, in ker je upravni odbor sklenil, da se ravno glede na večino zapuščajočih obrat s 1. oktobrom 1966 zapre. Za ukinitev tega obrata je po mnenju kolektiva in upravnega odbora več vzrokov, in sicer pre- nizki dohodki za pomočnice, ker obrat nima možnosti zviša- ti dohodkov, dvigniti cene uslu- gam in se odreči strankam. Na- jemnina za lokal je za več kot polovico višja, kar tudi zvišuje stroške obratovanja in temu primerno zmanjšuje možnost zvišanja osebnih dohodkov. Ta šiviljski obrat je bil kot delov- na enota stalno pasiven, kar je stalno povzročalo razdor med zaposlenimi v šiviljski delavni- ci in v krojaški delavnici, ker je moralo podjetje kot celota iz presežka krojaške enote po- krivati izgubo šiviljske enote. Preostali dve pomočnici bo- sta dalje zaposleni v kro- ce, zato smatra podjetje Kroja- ško-šiviljska delavnica ukinitev šiviljske delavnice za izvedljivo. V. J. Petrol potrebuje skladi- šča večjih kapacitet Trgovsko podjetje Petrol Ptuj se pripravlja na razširitev svo- jih skladiščnih kapacitet v Ptu- ju pri svojih skladiščih, kjer na- merava vkopati še 2 rezervoar- ja, in sicer za plinsko olje; ene- ga namerava vkopati že letos, drugega pa naslednje leto. Sku- pno namerava to podjetje vko- pati 6 rezervoarjev za tekoče gorivo. Vedno večja poraba tekočega goriva zahteva od podjetja, da mora povečati svoje skladiščne kapacitete za tovrstno gorivo, ker presegajo sedanje potrebe že vse dosedanje zmogljivosti skladiščenja. Za vso tovrst.no tekoče gorivo imajo sedaj vko- pan le po en rezervoar, potre- bujejo pa jih več. Za lokacijo za nove rezervo- arje so pristojni organi morali preceniti, ali je boljše dati pod- jetju možnost za vkopanje 2 re- zervoarjev pri sedanjem skladi- šču, in zjnanjšati število polnih sodov pri akladiišču, kar pred- stavlja za okolico večjo nevair- nost kot vkopana 2 rezervoarja, ali pa zahtevati od podjetja, da bi iz požarnovarnostnih razlo- gov večalo svoje skladiščne ka- pacitete za tekoče gorivo na drugi ustreznejši lokaciji. Ker pa pred stavi jia jo polni sodi na prostem večjo nevarnast od vkopanih 2 rezervoarjev, bo la- hko podjetje te vkopalo pri se- danjem skladišču, in sicer le 2 rezervoarja. Ta dva rezervoarja se smaitraita kot provizorij, na- daljnje rezervoarje pa bo pod- jetje vkopalo že na novi lokaci- ii. ki bo primernejša od sedanje. V tem smislu se tudi glasi do- voljenje invesititorju. ki mn ie dovoljeno vkopanje dveh rezer- voarja za gorivo pri obstoje- čem sikladišču za tekoče gorivo. Urbanistični program za me- sto Ptuj predstavlj-a neizogibno obvenzost za vse investitorje. Mnogi že upoštevajo namene urbanističnega programa, zato vsklaijiajo svoje želje z njimi, za- to ni težko rešiti in upo^te\-ati njtihovih želja. Kjer pa se inte- resi investitorj'ev kosajo z dolo- čili urbanističnega programa, je pač potrebno najti rešitev, ki odg ova rja sku p n im i nteresom. Zato je tudi podjetje Petrol upo- števalo odločitev občin.«9ke sikup- ščine Ptuj v dani smeri. V. J. Odkrita kritika (Nadaljevanje s 1. strani) prava v določenih trenutkih prešla od samokritičnih izjav do obsojanja, predvsem zaradi ma- lomarnega odnosa do proizvod- nje in dela nasploh. Z reorgani- zacijo obrata in vzporedno s tem že izvršenimi in še predvidenimi premestitvami je bil demorali- ziran določen krog prizadetih delavcev, vendar je ZK poklica- na, da nekatere skaljene odnose ponovno razčisti. Kmetijski tehniki, ki sklepajo kooperacijske pogodbe, naj ne bodo »misijonarji« s težko aktovko najrazličnejših papir- je^• — temveč resnični reforma- torji našega kmetijstva. Nekatere člane ZK — pred- vsem kmetijske tehnike — je prizadel sklep zadružnega sveta o prodaji desetih traktorjev. Ko je direktor obrata Janko Marčič razložil zadevo in vzroke, ki na- rekujejo prodajo, je izginila bo- jazen, da ne bi mogli zadovo- ljiti potreb po strojnih uslugah kooperantov. Politika v kmetij- stvu se je spremenila ter ne te- žimo za tem. da bi onemogočali razvoj zasebnega kmetijskega proizvajalca, temveč mu nudimo možnost nakupa potrebne kme- tijske mehanizacije. V ta namen je obrat za zadružno kooperaci- jo »Jože Lacko« Ptuj svojim kooperantom že omogočil nakup 150 motornih kosilnic. V naj- krajšem času pa bodo imeli kmetje možnost nakupa 30 trak- torjev znamke »zetor«. Kritika iz oči v oči, ki je pri- šla na dan morda že malo pre- pozno, zagotavlja, da bo obrat prebrodil trenutne težave in opravičil zaupanje kooperantov in dal družbi to, kar ta od nje- ga upravičeno pričakuje. J. Slodnjak Koteks-Tobus nagrajuje prodajalce kož Za svinjsko kožo nov televizor Zadnje nagradno žrebanje pri podjetju Koteks-Tobus v LJub- ljani je bilo med drugim naklo- njeno tudi Slovenskim goricam, in sicer družini Marije Murko z Janežovskega vrha, ki je preje- la 12. septembra 1966 v ptujski poslovalnici podjetja nov televi- zor RR z velikim ekranom. Dne 31. januarja 1966 je od- dala Marija Murko z Janežov- skega vrha pod Destcrnikom 7 kg težko svinjsko kožo. Izpla- čilni listek za odkupljeno kožo in za znesek 23,80 novih dinar- jev je imel številko 164317 in na to številko ji je žreb določil na- grado — televizor RR. Srečna mati do 15 let starih Janžeka, Albina in Marjance ter žena Janeza Murka, delavca pri »Gradnjah« v Ptuju, se je pripeljala 12. septembra v Ptuj po televizor, ki ji ga je izročil v imenu podjetja Alojz Polanec, po.slovodja, blagajničarka poslo- valnice Marija Velunšek pa ji je izročila potrebne listine. Prav dobro razpoložena srečna dobit- nica nagrade se je kar smehlja- la ob pogledu na nov televizor ob prevzemu v pisarni, ko ji je Alojz Polanec razkazal vse po- trebno. Od časa, ko je obvestil Murkovo družino o nagradi Mirko Simonič, prevzemnik kož za podjetje Koteks-Tobus v De- sterniku, zaposlen v trgovini, Marija Murko ni mogla verjeti, da bodo končno tudi v njihovi hiši gledali televizijo in da je takšna sreča sploh mogoča. Tu- di ko je bil televizor lepo nalo- žen v Simoničev avto, se je po- novno zahvalila predstavniku podjetja za vso srečo, dala okrog zbranim nekaj za zapitek na zdravje srečne nagrajenke, sedla v avto in se odpeljala do- mov. Kmalu se bo zopet začela se- zona za odkup svinjskih kož. Nagradne možnosti bodo še da- lje obstajale. Murkov televizor bo za predele Slovenskih goric in tudi za druge kraje, ki jim je znano, da nagrajuje podjetje Koteks-Tobus dobavitelje kož po nagradnem razpisu in žreba- nju, prepričljiv dokaz, da se to res dogaja in da ni šala, ko prejme nagrajenec v hišo vred- nost 250.000 starih dinarjev. Se- daj razdeljene nagrade so prav gotovo prepričljiva spodbuda za vse kmetijske predele, da bo- do tudi v bodoče skrbeli vsi rej- ci svinj, da bodo kože pravoča- sno oddajali in si s tem zagoto- vili možnost žrebanja. Za družino Murko bo pome- nil televizor RR celo mnogo več kot samo nagrado večje mate- rialne vrednosti, saj bodo imeli sedaj še boljši pregled nad do- mačim in svetovnim dogaja- njem, kar bo prav gotovo še posebej koristilo šolarjem v hi- ši. VJ. Ob prvem televizorju še posnetek Cirkus Koloseuni za nekaj dm j v Ptuju I Novi parkirni prostor o Miklošičevo in Trstenjaki ulico v Ptujii je napo 12. septembra t. 1. s svojimi tori in vozili cirkus seum«. ki se je odločil zahai Ptuj do vključno 16. sop^^ hra 1966 na 2 predstavah nh in 20. uri, potetn pa orlriiic Ije proti Mariboru, kjer ostal več dni. Uprava cirkusa je zbrala svoj artistični prof^ram več tistov iz Poljske, Madžari Alžira in Maroka tor iz Ji slavije, ki nastopajo s sa stojnimi točkami pa tudi z ( siranimi živalmi. 7.c prvi V( je bilo za predstavo precej nimanja. Na obisk cirkusa > lospum« opozarjajo javnost] kati, pa tudi kombi z ()zv( njem. ki se vozi dopoldne popoldne po mestu in po o lici in obvešča zlasti mlad o predstavah in jo vabi na i Razni cirkusi in vrtiljaki že bili v Ptuju na raznih i stih, kar potrjuje, da še P ni našel najprimornojšotra t sta za občasno prireditelje r nih zanimivih in nezanimi prireditev. Središče mesta kakor ni primerno za tak prireditve, ki se zavlečojn t Ho 2*5. ure, zlasti če jih snrt Ija f;rlasba z ojačevalci, ko imajo ljudje v mestu radi n Ko se je odločalo o tem. bo v sredini mesta parki prostor, ni bilo rečeno, da ta parkirni prostor služil ti drurrim namenom. Raznim p rediteljem je prav frotovo v eno. kje se naj v Ptuju razn stijo, še bolj pa jim bo pr; ko bodo odhajali na stalen, to urejen pro'5for, zaradi ka rega. ne bo nikdo prizad-^t t dnevi niti ponoči. V. |, MILO ZA DRAGO Konec preteklega stoletja neka ameriška milijonarka i ročila slavnemu francoska slikarju, da jo je portretiral, sliko je dobil umetnik ček 50.000 dolarjev. To je bil vel honorar. Vendar lastnici sE čez nekaj časa ni več ugaši in jo je uničila. Ko je sJlk??' to izvedel, je raztrgal ček. NOVICE OD TU IN TAM POSVETOVANJE POVER- JENIKOV DELAVSKE ENOTNOSTI Odkar so ustanovili pri občin- skem sindikalne msvetu v Ptuju poverjeništvo Delavske enotno- sti, se je število naročnikov tega lista močno povečalo. Pred dne- vi je vodja poverjeništva Delav- ske enotnosti pri občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj Franci Golob obiskal to uredništvo v zvezi z u.rejanjem lista v prihodnje. V prihodnje bo več napisanega iz naše komune im severovzhodne Slovenije. S taikšno vsebino De- lavske enotnosti želijo pritegniti še več bralcev. Da bi vsebina kar najbolj ustrezala članom sindika- ta ptujske občine, bo v prihod- njih dneh v Ptuju posvetovanje s poverjeniki Delavske enotno.sti. Namen posvetovanja je približa- ti Delaivsko enotnost čim večje- mu krogu bralcev. V SLOVENJI VASI ^ODO IZBOLJŠALI DELO AKTIVA ZMS Mladinski akfiv v Slovenji va- si deluje že od 1958. leta. Vsa le- ta od ustanovitve je dosegel le- pe uspehe, razen v letošnjem le- tu, ko je delo aktiva .skorajda zamrlo. Pred dnevi so se mladinke in mladinci ponovno sestali in pre- nledali vzroke za neaktivnost. Ugotovili so, da bi bilo delo akti- va boljše, če bi imel mladinski akti vvsaj skromen prostor za se- stanke in za druge prireditve. Tako sedaj gostuje aktiv v go- stilniških prostorih, kar močno ovira njegovo delo. Do letne konference bo vodst- vo aktiva preučilo sedanje teža- ve in si prizadevalo jih odpravi- ti. Mladinski aktiv v Slovenji va- .■^i ima v načrtu, da bi pozi vel delo sekcij, ki so že uspešno de- lovale v tem aktivu in dosegle največ uspehov. Aktiv ne bo usmerjal svojega dela samo na kulturno-prosvetno področje de- la, ampak bo posvečal več pozor- nosti vzgoji ideološkemu delu članov aktiva ZMS. V DELTI TEČAJ ZA POLKVALIFIKACiJO Pred dnevi so začeli v Tovarni perila in konfekcije »Delta« Ptuj s tečajem za polkvalifikacijo, ki ga obiskuje 50 delavcev. Na tem tečaju si bodo zaposleni pridobi- li potrebno znanje, da bodo lah- ko svoje delo še uspešneje oprav- ljali. V »Delti« bodo enak tečaj organizirali še v septembru. Na obeh tečajih bodo zaposleni se- znanjeni o organizaciji dela, o samoupravljanju, kaiko prepreču- jemo delovne nesreče itd. NA HAJDINI PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV V POLNEM TEKU Na obratu za zadružno koope- racijo trgovskega podjetja »Pe- rutnina« v Hajdini so priprave za jesensko setev v polnem teku. Do setve bodo na obratu nabavili dovolj kvalitetnih semen, gnojil n drugega. Tudi s sklepanjem pogodb bodo končali pred set; jo, da bodo lahko kmetijski 9ti kovnjaki v celoti spremljali i sensko setev na tem območju, kooperacijsko sodelovanje boa jetih na tem območju nad 220: pšenice, 50 ha rži, 20 ha jerme?; .■^20 ha travnikov in 100 ha de: Ijišč. Zadružniki kažejo precei nje zanimanje za dobra semeii zato bo obrat za zadružno koop racijo v Hajdini nabavil 15 ti prvovrstne pšenice in to najv sorte BEZOSTA,JA, SAN PASK RE, LEONARDO in francosko. V pogovoru s šefom strojnel parka z Janezom Kajzersbercj« jem smo zvedeli, da bo tudi str( ni park v celoti pripravljen dela pri jesenski setvi. Pravoči no bodo pregledali in priprav zadružne sejalnice in sejaln; knoperantov in s tem zagotov da bo setev nemoteno tekla. Bivša kmetijska zadruga B dina, sedanji obrat za zadruž kooperacijo dosega lepe usp- tudi v pogodbenem pitanju p' šičev in mlade govedi. Do kC tega leta bodo odkupili 1700 p' šičev-bekonov in 750 glav ml^' goveje živine. Po dosedanjih podatkih obrat za zadružno koopera^ zelo uspešno zaključil poslovi' za letošnje leto. V prihodnl' letu bodo povečali ot)seg po^' vanja za najmanj trikrat Delavke tovarne perila in konfekcije »Delta« Ptuj pri delu odd^ll^u za predelavo sintetičneca pletiva za izvoz stran 1 TEDNIK — petek, 16. septembra 1966 Stran 3 Vesti iz Kidričevega Urediti bo treba tudi okolico Kaj pomeni sodobno urejena vzgojno-varstvena ustanova v nekem kraju, ni potrebno pose- bej poudarjati, saj to ve vsak občan, najbolj pa tisti, kjer sta zaposlena mož in žena ter ima- ta varstva potrebne otroke. Sta- novalci Kidričevega so lani do- bili dolgo pričakovano, novo in lepo urejeno vzgojno-varstveno ustanovo, na katero je lahko po- nosen sleherni prebivalec na- selja in okolice. Toda žal je lah- ko ponosen le na lepo urejeno zunanjost in notranjost te zgradbe, nikakor pa ne tudi na njeno okolico. Vsekakor bo tre- ba prej ali slej to zadevo rešiti, saj je ta neurejena okolica ka- men spotike na marsikaterem sestanku. Pa tudi sami zgradbi bo potrebno posvetiti nekaj skr- bi. Ugotovljeno je, da vdira v kletne prostore ob deževju vo- da, da v njej ni moč nič shra- njevati. Delovni kolektiv TGA je v zgradbo vložil precej sred- stev in torej ne sme in ne more biti ravnodušen, kako je zgrad- ba sedaj prepuščena sama sebi. Še vedno težave v proizvodiijl Na sestankih članov kolektiva delovne enote glinice so proiz- vajalci živahno razpravljali o mnogih aktualnih problemih, ki se še vedno pojavljajo in tako ovirajo normalni potek proiz- vodnje. Predvsem je odprto vprašanje skladišč za boksit, glinico in sodo. Res je, da vse to zahteva ogromna finančna sredstva, ki jih podjetje nika- kor ne more dati obenem, ven- dar bo potrebno te probleme re- ševati po določenem redu. Po- samezen neposredni proizvaja- lec na te zadeve ne more po- sebno vplivati, lahko pa vpliva na proizvodna vprašanja. Iz po- datkov o proizvodnji glinice v avgustu je moč razbrati, da je bilo izluževanje nekoliko nižje od programiranega, kalciniranje pa nekoliko višje, kar je tudi edina svetla točka izvršenega programa v avgustu v tej DE. Nikakor pa ni zadovoljiv rezul- tat izločanja povratne sode in vanadijske soli iz luga. Res je, da so bile težave glede pare in podobno, vendar tako slabo iz- ločanje nima opravičila ter bo v nadaljnji proizvodnji povzro- čalo precejšnje težave, ki jih ne bi bilo treba. Vse to je namreč nekakšen verižni sistem., da ena pomanjkljivost povzroči vrsto težav. Zato bo potrebno precej več zavzemanja s strani proiz- vajalcev, da bi odpravili te sla- bosti, kar storijo lahko le oni. Pomoč tudi za Indivi- dualne graditelje Na enem izmed zadnjih ple- numov tovarniškega odbora sin- dikata v tovarni glinice in alu- minija v Kidričevem so člani med drugim razpravljali tudi o stanovanjski gradnji. Znano je sicer, da delovni kolektiv TGA vlaga precej sredstev v gradnjo stanovanj za svoje člane — ven- dar je bilo na plenumu največ razprave okrog kreditiranja in- dividualne gradnje. O teh zade- vah je razpravljal tudi razšir- ieni plenum občinskega sindi- kalnega sveta, katerega splošna ugotovitev je bila, da še vedno v veliki meri primanjkuje sta- novanj. Sindikalne podružnice bi naJ hitre.ie reševale te probleme. Najbolj aktualno je vprašanje kreditiranja individualne grad- nje. Čeprav so že v mnogih več- jih podjetjih našli ustrezne re- šitve tega problema, v kolekti- vu TGA še vedno ni napredka v tem pogledu. Mnogi upravičeno vprašujejo, kje so ovire za kre- ditiranje, individualne gradnje. Morali bi tudi upoštevati, da bi za denar, kolikor je veljal novi 4€-stanovaniski blok, nedvomno zgradili več stanovanj, ker bi precej sredstev prispevali gra- ditelji sami. V bližnji bodočno- sti bo treba torej resneje obrav- navati to vprašanje. mf.- ločeno vlogo pri odločitvi za ob- novo. Toda kako termiti opazijo spremembo zunanje tempera^tu- re in vlage, ko pa imajO nad gla- vo do dva metra debelo kupolo, ki jih popolnoma izolira od zu- nanjosti. Tega ne vemo, toda dejstvo je. da opazijo. Verjetno jih na to opozorijo delavci, ki na- birajo hrano v rovih v bližini gnezda. Na povratku s »trga« ti ekonomi avtomatično obvestijo svoje tovariše, ki takoj odidejo na delo. Pijančevanje ne sodi v šolo Nedavno je prejel občinski ko- mite ZKS v Ormožu pismo nasled- nje vsebine: Občani želimo, naj potrka rotacija tudi na vrata humske šole. V našem kraju na Humu se ukvarjamo s problemi nedovoljne in včasih celo zane- marjene vzgoje naših otrok. To vse zanima nas starše, ki smo dolžni skrbeti za naš mladi nara- ščaj. Pričnimo! Osnovna šola na Humu je posta- la zadnja leta gostilna in ne več vzgojna ustanova. Upravitelj tam- kajšnje šole je postal krčmar in ne vzgojitelj. Leta m leta že pro- daja naravna in umetna vina. To še ni vse. Rad si privošči jabolka in ostalo sadje iz šolskega vrta. To dobiva brezplačno, čeprav pro- daja iaholčnik po visoki ceni. Pa pustimo sedaj prodajanje alkohol- nih pijač v šolski zgradbi in pre- idimo raje na to, kako popivanje v šolskih prostorih in okrog šole škodljivo vpliva na vzgojo šolskih otrok. VPRAŠANJE OSTANE. ALI SPADA ALKOHOL V ŠOLO IN KAJ MENIJO O TEM SANITARNI IN PEDAGOŠKI INŠPEKTORJI. ZDRAVNIKI IN DRUGI. ZATO VE- DO MNOGI, IN NEKATERI IZMED NJIH MOLČIJO, SAJ SE OKREP- ČAJO Z DOBRO VINSKO KAPLJI- CO. Ves pridelek grozdja, jabolk in drugo porabi ali pa proda šolski upravitelj, ne oziraje se na potrebe drugih učiteljev in šolskih otrok, ki željno čakajo na sadje. V sa- dovnjaku humske šole je i5 do 50 sadnih dreves, ki si jih prisvaja uprnviteli. KJE SI. UPRAVLJAVEC, IN KJE JE TVOJ INTERES ZA SA- MOUPRAVLJANJE? BOJIŠ SE GRENKIH BESED IN TVOJE ZA- HTEVE SE LAHKO KONČAJO S PREKINITVIJO DELOVNEGA RAZ- MERJA. MARSIKOMU SE ZDI. DA JE BOLJE MOLČATI. DRUG! PA SMO ROJENI ZATO. DA NEPRA- VILNOSTI KRITIZIRAMO IN ŽE- LIMO NA OSNOVI POŠTENEGA IN BOLJŠEGA GOSPODARJENJA USTVARITI BOLJŠE ŽIVLJENJE SEBI IN SVOJIM OTROKOM. To pa velja ne samo za šolo H um, temveč tudi za nekatere šo. le v občini, ki se še niso srečale z načeli dobrega gospodarjenja in v življenje še nr.':o v celoti prodrla načela gospodarske reforme. MORDA BI BILO PRAV. DA BI ŠOLSKE POMIJE, KI JIH NI MA- LO, PORABLJALI ZA PITANJE PRAŠIČEV V KORIST ŠOLSKE KUHINJE. STARŠI ŠOLSKEGA OKOLIŠA HUM SO SE ŽE VEČKRAT PRI- TOŽEVALI NA RAZNE EORUME, PA JE BILO VSE ZAMAN. ŠOLSKI ODBOR NA HUMU TUDI NE MO- RE UPRAVITELJU DO ŽIVEGA. SAJ NE SPREJEMA NOBENE KRI- TIKE. PA NAJ BO ŠE TAKO OB- JEKTIVNA. NA VSAK PREDLOG AU PRIPOMBO SE PRIČNE DRE- TI, ZATO SMO STARŠI NAJRAJE TIHO. Nepravilno je tudi. da mora upravitelju pomagati pri zasebnem delu šolska čistilka. Rad jo porabi prt delu v vinogradu, pri nošnji gnoja in pri drugem delu v red- nem delovnem času. NEKATERI LJUDJE SO ČISTILKI POVEDALI, NAJ SE PRITOŽI. ONA PA SF. BOJI, DA JE NE BI UPRAVITELJ VRGEL IZ SLUŽBE, KOT JE NJE- NI PREDHODNICI. UPRAVITELJ POUČUJE TUDI RAZRED OTROK; TODA TO DE- LOVNO MESTO VEČKRAT ZAPU- ŠČA IN OPRAVLJA ZASEBNA DELA V REDNEM DELOVNEM ČASU. Nadalje ptamo dobesedno citira dan in uro. ko je šolski upravitelj opravljal, rnzn/i zasebna dela v rednem delovnem času. PISMO NADALJE NAVAJA. DA BI BILO DOBRO KONTROLIRATI. KAKO SI IZPLAČUJE OSEBNE DOHODKE IN NADURE. UČENCE PA IZKO- RIŠČA ZA ZASEBNO DELO V ČA- SU REDNEGA POUKA. Na Humu smo imeli vedno zgledne učitelje, predvsem pa upravitelje, zato jih želimo imeti tudi v bodoče. Ni naš namen samo kritizirati, temveč odpraviti slabo- sti in pomanjkljivosti, ki so vzrok slabe vzgoje šoloobveznih otrok. V pism.u so nekateri prebivalci s Huma zahtevali: — da se naj šolskemu upravi- telju prepove in prepreči nadalj- nje izkoriščanje šolskih prostorov in kleti za točenje vina in drugih pijač, da ne bo več brezplačno iz- koriščal šolskega sadovnjaka in vinograda; prepove se mu naj iz- koriščanje otrok za zasebna dela; in da naj rotacija potrka tudi na vrata osnovne šole Hum. To so le kratki izvlečki iz ob- širnega pisma, ki so ga prizadeti starši šoloobveznih otrok iz šol- .%kega okoliša Hum poslali občin- skemu komiteju ZKS v Ormožu. B. O., Ormož OD 18. DO 25. SEPTEMBRA TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI Na občmskem odboru Rdečega križa v Ptuju se pridno priprav- ljajo za teden boja proti tuber- kulozi, ki bo od 18. do 25. sep- tembra letos, V tem času bo v krajevnih odborih Rdečega križa ptujske občine vpč predavanj o tej zahrbtni bolezni. Vodstvo ob- činskega odbora Rdečega križa Ptuj je dalo krajevnim odborom in podmladkarjem Rdečega križa več slikanic in brošur, ki govore, kako se obvarujemo pred tuber- kulozo. Na vseh osnovndh šolah boio pisali podmladkarji naloge o tu- berkulozi. Občinski odbor RK bo najboljše naloge nagradil. Zraven tega bodo učenci osnovnih šol ptujske občine v celoti seznanje- ni, kaj povzroča tuberkulozo in kako se uspešno borimo proti tej bolezni. Poročeni svojemu prijatelju: »Srečo znaš šele ceniti, če si po- ročen.« »Ah je to res?« vpraša prija- telj. »Da, samo da je potem že pre- pozno!« Umrljivost novorojenčkov pod republiškim povprečjem Matere so dostopnejše za zdravniške nasvete Otroški dispanzer v Ptuju po času dopustov zopet redno po- sluje, in sicer v Zdravstvenem domu v Ptuju kakor tudi v po- svetovalnicah za otroke. Tudi v času dopustov je teklo delo kot drugače, vendar le ob enem zdravniku, medtem ko bosta delala v bodoče dva. V dispanzer v Ptuj ne priha- jajo samo matere z območja občine Ptuj, temveč tudi iz so- sedne Hr\'atske kot iz krajev Cvetlinska jazbina, Jamno, Tra- koščan itd., ki majo s Ptujem dobre avtobusne zveze. Enako je iz dubravske strani. V času dopustov prihajajo tudi matere iz drugih kraiev, ki so v tu- kajšnjih krajih na dopustu. Vse to je večalo obseg dela di- spanzerja tudi v počitniškem času. Doslej je bilo na območju' ptujske občine 15 posvetoval- nic. Novi posvetovalnici sta v Cirkulanah in v Zavrču. S tega območja so morale matere prej v Ptuj. Povprečno opravi di- spanzer mesečno okrog 2000 pregledov, vštevši posvetovalni- ce. Večina mater prihaja na lastno željo in na priporočilo babic, kjer jih pač imajo. Razveseljiva je ugotovitev v posvetovalnicah, da je večina otrok zdravih in močnih ter mnogo mater dostopnih za na- svete za boljšo nego in pravil- no prehrano. So pa še vedno žal zaskrbljujoči primeri otrok, ki jih matere ne prinašajo na preglede, še bolj pa otrok, ki niso pravilno hranjeni in ki te- lesno niso primerno razviti. To je posebno v oddaljenih kra- jih, kjer doslej ni bilo posveto- valnic, kjer ni bilo mogoče od- kriti primerov, katerim bi bilo potrebno pomagati. Patronažna služba še zdaleč ni dorasla na- menom službe in razsežnosti terena, ker je premalo patro- nažnih sester. Vsaj vsako šol- sko območje bi moralo imeti svojo patronažno sestro. So primeri, kjer je potrebno bolane otroke napotiti v bolniš- nico, zlasti če je mati predaleč od dispanzerja in posvetovalni- ce in bi bilo težko nadzirati skrb za otroka doma. Na okrog 20.000 pregledov v letu 1965 je bilo potrebno po- slati v bolnišnico na zdravlje- nje 765 otrok. Dispanzer ugotavlja, da se epidemija ošpic pojavlja sedaj vsako leto in traja praktično ce- lo leto. K temu znatno pripo- I morejo hitrejša in boljša pro- metna sredstva in zveze in se tudi te bolezni hitreje in dalje prenašajo kot sicer. Letno se ambulantno zdravi zaradi ošpic na dispanzerju 400 do 500 pred- šolskih otrok. Pri zdravljenju ošpic pa so te težave, da jih še marsikatera mati smatra za manj nevarno otroško bolezen, češ, ida jih otrok itak mora pre- boleti, zdravniki pa ugotavljajo, da ta bolezen otrokovo odpor- no silo izredno izčrpa in jo normalno v 30 % spremlja pljučnica. Pri nekaterih epide- mijah je odstotek pljučnic znatno nižji; v času epidemije gripe je bil ta odstotek kom- plikacij znatno višji in celo do 80 %. Redna vsakodnevna kon- trola zdravnika v času te težke bolezni in dajanje obrambnih snovi in antibiotikov zmanjšuje odstotek komplikacij. To poma- ga pri zdravljenju otroka do- ma, kar je važno, ker je mogo- če zdraviti ošpice po uredbi sa- mo na infekcijskem oddelku v Mariboru, ta pa je vedno pre- zaseden, da lahko sprejmejo le najnujnejše primere. Od 400 bolnih otrok je bilo sprejetih v Mariboru največ do 8 otrok, drugi so se morali zdraviti do- ma ob redni kontroli. Za območje ptujske občine pa je najbolj razveseljiva ugo- tovitev, da je znašala umrlji- vost novorojenčkov v letu 1965 le 2,12 % v primerjavi z letom 1957, ko je bil ta odstotek 5.80 odst. Še bolj je razveseljiva ugotovitev, da je bil ta odstotek v letu 1965 pod okrajnim in pod republiškim povprečjem. Najpogostejši vzrok smrti je nedonošenost; infekcije dišnih poti so krive smrti v 21 % no- vorojenčkov. Vsekakor vpliva- ta na ugodne rezultate večja prosvetljenost ljudstva, ne pa samo urejenejše življenje mla- dih mater, kakor bi kdo sma- tral. Ko bo imel dispanzer stalno 2 zdravnika, kar je že sedaj, nujno potrebno, bo čas čakanja na pregled mnogo krajši; vsa- kemu zdravniku bo ostalo več časa, da se bo pobavil z otro- kom in niegovim zdravstvenim stanjem in da se bo posvetoval z materami. Po mnenju zdravnice dr. Lju- . be Neudauerjeve, šefa otroške- ga dispanzerja, je dosedanje prizadevanje tega dispanzerja pokazalo, da so izpolnjena pri- čakovanja, zaradi katerih je bil pred 11 leti ustanovljen. V. J. Po posvetovanju v posvetovalnici za otroke na avtobusni postaji v Markovcih tjr. Ljuoa lAeudauer v posvetovalnici med pregledom NOVO STRELIŠČE V PODGORCIH V PODGORCIH SO V NEDE- UO PREDALI NAMENU Na VO STRELIŠČE ZA M.ALOKA- LIBRSKO OROŽJE. STRELI- ŠČE SO ZGRADILI S SKROM- NIMI SREDSTVI. EDINI Da HODEK JE BILA ČLANARINA. VELIKO JE POMAGALA KRA- JEVNA SKUPNOST PODGOR- CI. SVOJE SO PRISPEVALE TUDI NEKATERE ORGANIZA- CIJE IN PODJETJA. Svečane seje, ki je bila v ne- deljo dopoldne, so se udeležili predstavniki strelskih družin TAM Maribor, Turniške, Sredi- šče, Kidričevo, Miklavž pri Or- možu in drugi. Uvodoma je Silvo Bedrač, upravitelj tamkajšnje šole v kratkem in jedrnatem poročilu očrtal raz\'oino pot strelske družine Podgorci. Povzemamo nekaj misli: Za obstoj naše družine se imamo zahvaliti nekaterim po- sameznikom, ki se jim ni zde- lo škoda prostega časa in mno- gokrat tudi ne lastnih denarnih sredstev. Že prvi ustanovitelj naše strelske družine so mora- li seči v lastne žepe, če so ho- teli, da bi družino sploh usta- novili. Družina, ki je obstajala Dred letom 1961, je zaradi od- loda nekaterih tovarišev in po- manjkanja finančnih sredstev razpadla. Ponovno so strelsko družino ustanovili leta 1961. Od takrat dalje družina redno de- la in ne samo dela, ampak se pri delu tudi vsestransko kre- pi. Kvaliteta streljanja bi lahko bila danes že mnogo boljša, če bi imela strelska družina pogo- je za normalno delo. Dejstvo namreč je, da se kljub po- membnosti organizacije ne naj- de sredstev v občinskem pro- računun za njeno delo. Tako smo se v zadnjem ob- dobju vrteli kot v začaranem krogu okrog finančnih sred- stev. Ta problem nam je kra- del čas, ki bi ga lahko izkori- stili za trening. Kljub temu pa je, kot je že bilo omenjeno, kvaliteta rastla. Udeleževali smo se vseh tekmovanj, ki so bila organizirana. V letu 1965 smo v zimskem delu lige tekmovali z zračno puško zasedli drugo mesto, v tekmovanju za zlato puščico jc bil naš tekmovalec tretji, za 25. mar je bila mladinska eki- pa prva, v spominskem tekmo- vanju ob krajevnem prazniku v Miklavžu pri Ormožu druu^j mesto, v spominskem tekmV vanju za pokal ZB drugo me- sto, v drugem delu lige tekmo- vanja z malokalibrsko puško smo bili v svoji skupini četrti, na občinskem tekmovanju dru- žin drugo mesto, člani z malo- kalibrsko puško in mladinci z zračno puško prvo mesto itd., itd. Poleg teh tekmovanj organi- ziramo vsako leto tudi nekaj medobčinskih srečanj, precl- vsem z družinami iz sosednja občine Ptuj. PRI GRADNJI STRELIŠČA SODELOVALE RAZNE ORGANIZ.ACIJE IN PODJETJA. Z gradnjo streUšča so pričeli v letu 1965. Veliko ovir je dela- j lo nestalno vreme, zaradi česar ' so se povečali stroški gradnje. Dela na strelišču so končali le- tos. ; Prvo pobudo za zgraditev j strelišča je dal takratni pred- ' sednik občinskega strelskega odbora. Veliko razumevanja jc pokazala Krajevna skupnost Podgorci, ki je nudila \eliko podporo. Svoj delež so prispe- I vala tudi ostala društva in or- I ganizacije v večji ali manjši meri. V bližnji prihodnosti bo do strelišča speljana tudi cesta, ki j jo bodo glede na skopo odmer- j jena finančna sredstva dokon- čali s prostovoljnim delom. I PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM ČLANOM I STRELSKE DRUŽINE i Ob otvoritvi strelišča so bile razdeljene najzaslužnejšim čla- nom strelske družine Podgorci pohvale za njihovo neumorno delo na tem področju. Pohvale so sprejeli Franc Fištravec, An- ton Fištravec, Janko Prejac, Mirko Slodnjak in Jože Hrga. Vsekakor je vredno pohvaliti tudi vse ostale člane družine, ki so kljub pičlo odmerjenim sredstvom opravili delo, saj si mnoge strelske družine, ki so s finančnimi sredstvi mnogo na boljšem, kaj takega ne morejo I privoščit. B. Oberčkal SVEČANO SLOVO V PTUJSKI GARNI2IJI Dne 9. septembra 1966 je bilo v ptujski vojašnici izredno ve- selo. Pesem in zvoki glasbil so preplavili vojašniške prostore, pred vojaškim klubom pa je bi- lo mnogo vojakov ter mladin- cev in mladink iz Ptuja. Ti so se zbrali, da bi se svečano po- slovili od tistih, ki sn odslužili svoj vojaški rok in odhajajo se- daj na svoje domove in v svoje delovne organizacije. Nekateri med njimi bodo sedaj prvič po- stali člani delovne skupnosti, ali bodo z veseljem vzeli v roke knjigo ali časopis, ker so se šele v armadi naučili citati in pisati, j Nekateri pa so se v armadi tudi naučili obrti. Vsi odhajajo v svojo znano, vendar hitro se spreminjajoče se okolje. Čeprav je bilo dosti pesmi, je bilo tudi nekaj žalosti. Razhajali so se tovariši, ki so preživeli skupaj leto ali leto in pol, vo- jaki od oficirjev in obratno. V imenu Ptujčanov so se poslovili od bivših vojakov mladinci in mladinke iz mesta, ki so jim zaželeli srečno pot na njihove domove. V imenu komande gar- nizije se je poslovil od odsluže- nih vojakov kapetan I. klase Miladin Markovič, vojaki — to- variši v orožju pa so jim želeli srečno pot v novo življenje. Vojak Zeljko Djuričič, Ptuj Ob otvoritvi novega strelišča v Podgorcih stran 4 TEDNIK — petek. 16. septembra 1966 Stran i SKRB ZA LETOŠNJI DOBER UtNi USPEH NA HAJDI^JSKI ŠOLI Le s pridnim učenjem mogoče doseči zanesljivo znanje v osemletki na Hajdini pri Ptuju je bil v nedeljo, 11. sep- tembra 19(j(i, prvi roditeljski se- stanek za šolsko leto 1966/67 za starše učencev iz vseh razre- dov, še posebej pa je bil sesta- nek roditeljev učencev iz 8. raz- reda in tudi učencev. Na tem se- stanku je govoril roditeljem no- vi šolski upravitelj Janez Pucko. Prejšnji upravitelj Rajko Iglar in njegova soproga učiteljica Jožica sta upokojena in sta se odselila iz Hajdine. Osemletka na Hajdini ima le- tos 415 učencev iz Zg. in Sp. Hajdine, Gerečje vasi, Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi ter 17 učiteljev za 15 oddelkov. Letos ne bo več na tej šoli 3. izmene pouka, ker je prej'šnje upravi- teljevo sitanovanje pregrajeno v razred. Na tem roditeljiskem sestan- ku je bilo dogovorjeno tesno sodelovanje med starši in uči- teljistvoan, kar je bilo v navadi sicer tudi doslej, vendar s po- udarkom, da je potrebno iz le- ta v leto bolj misliti na tako in- tenziven pouk in na temeljito znanje učencev, ker to zahteva- jo vse srednje šole in je težko priti v te šole s slabšimi ocena- mi v spričevalih in s pomanj- kljivim znanjem. To zahteva od staršev, da pomagajo otrokom pri navajanju na sistematično delo že pri prvošolcih, ker je od teg-a potem odvisno vsako nadaljnje delo. Pred obiskova- nijem šolfe.ožroct,. mftfsj^e, riisp^ potrebovali delovnih navad, ker pač starši na nje niti niso miisUi, sedaj pri 4-urnem po- uku pa jiih otroci iz 1. raereda prav gotovo potrebujejo, sicer bodo težko shajali. Dober zade- tek se potem navadno pozna pri vsem nadaljnjem učenju, zlasti pa dober začetek v začetku šol- skega leta. Tudi pomoč pri uče- nju, sodelovanju staršev pri učenju otrok tudi zelo koristi. To zahteva od staršev svojo po- trpežljivost in dobro voljo, ki pa sta nujna in otrokom zelo ko- ristna, saj otroci vidijo pomoč pri vsakem drugem delu v dru- žini, zato jim je toliko težje, če ravno pri učenju ne bi imeli po- moči. Pogovorili pa so se tudi o vsem d;rugem, kar je važno za vse šolsko leto. V šolskem letu 1966/67 bodo imeli do konca tega leta 3 sikup- ne roditelji.ske sestanke, v dru- gem delu šolskega leta pa dva. Poleg tega bodo razredni rodi- teljski sestanki in govorilne ure. To seveda ne omejuje star- šem možnosti, da se ne bi mogli medčasno pogovoriti z učitelji in z upraviteljem. Sedaj v jese- ni bodo zbrali nekaj pridelka, ki ga bodo vakladiščili za šol- sko kuhinjo in ga potem rabili, kakor bo pač narekovala potre- ba. Iz vsega povedanega na se- stanku je bilo mogoče razumeti, da se je učiteljstvo te šole skup- no z novim upraviteljem tudi letos dobro pripravilo na novo šolsko leto, zato pj* „il. želijs. strani staršev in učencev vso pomoč in razumevanje za skup- ne napore in za skupne uspehe. Brez tega ni mogoče pričakovati usp>ehov. Na posebnem sestanku z učen- ci 8. razreda in z njihovimi starši so sklenili ta sestanek po- noviti, ker je bilo prvič na se- stanku premalo staršev in ni mogoče, da se tudi izostali ne bi zanimali za napredek svojih otrok. Šolski upravitelj Janez Pucko je prepričljivo dopove- dal navzočim, da pomeni zmanjšanje možnosti za srednje in višje šolanje povečano za- htevnost od osnovnih šol in tudi od učencev in staršev in le s skupnim intenzivnim delom bo mogoče doseči, da bodo vrata za nadaljnje šolanje in za izu- čitev v raznih strokah mogoča le, ee bodo vsi učenci iz 8. raz- redov dosegli dobre učne uspe- he. Le z zanesljivim znanjiem se bo potem mogoče prebiti da- lje. Prijetno vzdušje na obeh sestankih pomeni dober začetek dela šole na HajdinL V. J. — Ne morete si misliti, ka'ko čudovito je živeti na vasi. 2g tretji teden sem tukaj, pa mi sploh ni dolgčas. — Kaj pa delate ob večerih? — Takrat odhajam v mesto. POPRAVEK »Tednik« z dne 9. septembra 1966 ima pravilno številko 36 66. ne pa številko 35, kot je bilo pomotoma natisnjeno. V številki 36/66, z dne 9. sep- tembra 1966, na 6. strani zgoraj uvcxioma objavljeno »OBVE- STILO« mora biti v 1. točki za lokacijo namesto 20 N dinarjev pravilno 200 N dinarjev. Oboje s tem popravljamo in prosimo cenjene naročnike, da nam to neljubo pomoto oproste. Uredništvo Jezikovni tečaji na DelavslVas« in >seloiit je rezko izražena oblika pomanjkanja vitamina C .Najbolj pa so pof,'ostc prikri- te oblike pomanjkiinja vitami- na (- V takšnih primerih se zmanjša delazmožnost, pojavlja se apatija in hitra utrujenost. Organizem izgublja zaščitna svojstva in postaja vedno bolj podvržen zunanjim neugodnim vplivom, povečuje se sprejem- ljivost za obolenja prehlada, za gripe, angine. Skrite oblike pomanjkanja vitamina C" po- spešujejo tudi razvoj arterio- skleroze, v organizmu nastaja- jo ugodni pogoji za razvoj te- ga obolenja. Kakšne zaloge tega vitamina so v človeškem telesu? V or- ganizmu zdravega odraslega človeka je okrog 5000 miligra- mov tega vitamina. Te rezerve se aktivno obračajo in sodelu- jejo v izmenjavi. Celotna zalo- ga je razporejena po tkivu. Največ ga je v jetrih, v srcu in ledvicah ter v možganih. So dokazi, da se s starostjo znižuje količina vitamina C v organizmu. Zato je potrebno dovajati organizmu priletnih ljudi večje količine vitamina. Preobilje hrane ob pomanjka- nju tega vitamina je prava pot do ranega razvoja arterioskle- roze. Posebno pogosto je to obolenje pri ljudeh, ki se malo gibljejo. V glavnem se oskrbuje orga- nizem s tem vitaminom iz pre- hrambnih proizvodov. Sintetič- na askorbinska kislina je lah- ko samo dodatek v primeri^, ko vsebuje prehrana le malo naravnega vitamina C. V ne- katerih prehrambnih artiklih spremljajo naravno askorbin- sko kislino snovi, ki povečuje- \o njen biološki učinek. To so tiko imenovani katehini. flavo- Jii, artociani, tanini, organske kisline, pektini in drugi. Da bi nasitili organizem z vi- taminom C, je potrebno upo- rabljati vitaminske koncentrate — sipek in črni ribez. Ta vse- bujeta velike količine askor- binske kisline — okoli '^00 mg v 100 gr, ali pa tudi mnogo več. Posebno dragocen je črni ribez, ki krepi krvne žile bolj kot ka- terikoli drugi proizvod. To po- jasnjujejo s tem, ker askorbin- ska kislina črnega ribeza dolgo ohrani svoje za organizem dra- gocene lastnosti. Pozimi je naravni vir visoko« aktivnega vitamina C skozi si- to pretlačen črn ribez. V takšni surovi obliki se ohrani askor- binska kislina nekaj mesecev, ne da bi bistveno izgubila svoje dobre lastnosti. Posebno koristen je pretlače- ni ribez, pomešan s sladkorjem, za otroke in priletne ljudi, l^ve čajni žlički preflačenega ribe- za precej povečata količino vi- tamina v organizmu. Po svojih bioloških lastnostih so blizu za črnim ribezom limo- ne, oranže, mandarine itd. V njih je sicer manj vitamina C kakor v šipkn ali v črnem ri- bezu, vendar vsebujejo snovi, ki spremljajo vitamin C. visoko biološko vrednost. . osebno se odlikuje citrin. ki tudi krepi odpornost krvnih žil. Vrednost citrusov je v tem. da ostaja njihova askorbinska kislina ne- spremenjena zaradi odsotnosti fermentov. ki jo rušijo. Vitamin C pa vsebujejo v določeni stopnji tudi sadje, po- vrtnine in jagode. Poletje in jesen je čas, ko je potrebno nasititi or<^anizem ? askorbincko kislino. V tem času imajo sadje, povrtnina in jago- de posebno veliko vitamina C Krompir npr. vsebuje v jeseni 2' miligramov vitamina C v 100 gr. marca pa samo 7 mili- cramov. Izredno dragocen pre- hrambni proizvod je kislo ze- lje, ki je bojrato z askorbinsko kislino. Vitamin C pntrebnie vsak organizem za pravilna rlo- lovanje. MP i 1500 KAKTUSOV Madžarski ljubitelj kaktusov .Joško Kiš iz Szombathelija ima 1500 kaktusov. Najbpljše pri- merke je nabavil v Cilu in v Peruju. Nekateri med njimi so stari nad 50 let. HUMOR Niso §e popile Mama: Silva, si izmenjala vo- do v akvariju? Silva: Ne, mama. Mama: Zakaj ne? Silva: Niso še popile tiste, ki sem jo včeraj nalila. V lekarni Kupec: Imate kaj za sive lase? Lekarnar: Nič, razen globo- kega spoštovanja. NIČ ni mogoče spremeniti Tema šolske naloge je bila »Naši star.ši«. Eden izmed učen- cev je napisal: Ko smo dobili svoje starše, so bili že toliko stari, da je zelo težko spreme- niti njihove navade. Roke so daljše Mati poučuje sina: Pri jedi ne segaj prek mize, če kaj rabiš. Kaj nimaš jezika? Sin: Imam ga, vendar so roke daljše. Spanje pred televizorjem Po ugotovitvah francoskega statističnega instituta zaspi pred televizorjem 54 odstotkov tistih, ki so tja sedli, da bi gledali pro- gram. Drage vžigalice Prva škatla vžigalic, ko so prišle v prodajo leta 1833 v Ita- Nevarnost — Hitro! je kričal fantek proti sosedu. Mojega očeta preganja pobesneli bik. — Kako ti naj pomagam? je razburjen vprašal sosed. — Pomagajte mi vložiti film v aparat. Jaz tega ne znam. Najhujši kadilci Najhujši kadilci so na svetu prebivalci Združenih držav. V lanskem letu so pokadili 533 mi- lijard cigaret (povprečno po 3900 kosov na odraslega pre- bivalca) v skupni vrednosti 8 milijard dolarjev. Oporoka na prsih v preteklem stoletju je živel v Mehiki človek, ki je bil tako skop, da si je dal celo oporoko napisati na prsi, da bi prištedil nekaj na papirju. Ko je umrl, so morali pogreb odložiti, da so lahko posneli oporoko z njego- vih prs. Skot pride k zdravniku, ki mu svetuje takojšen oddih v planinah. »Koliko pa bo to sta- lo?« »Kakšnih trideset funtov.« »Hvala, odvrne Škot. »od po- grebnega društva imam mnogo cenejšo ponudbo.« Profesor: »Ali mi lahko pove- ste kakšno sredstvo za pote- nje?« Študent: »Da, vaša vpraša- nja.« , Lepo je pogledati v zdrave jablane na Panorami in drugod, kjer skrbno negujejo sadno drevje V PTUJU SEMINAR ZA UČITELJE Jutri, v soboto 17. seiptembra 1966, dopoldne, bo v sejni dvora- ni na magistratu seminar za uči- telje, ki so na šolah zadolženi za delo pionirske organizacije. Na seminarju bo predavala predsed- nica republiške pionirske komi- sije Irena Levičnik, nakar bodo govorili, kako bi poživeli delo s pionirji. Delo pionirskih organizacij v ptujski občini je bilo zelo uspeš- no, kar je nedvomno zasluga ob- činske zveze Društva prijateljev mladine Ptuj, ki si je znala izbra- ti najboljšo pot pri delu s pio- nirji. Nedvomno bo jutrišnji se- minar pripomogel še k večjim uspehom pionirskih organizacij v občini. V ŽIVILSKI INDUSTRIJI »PETOVIA« POSPEŠUJEJO PREDELAVO POVRTNIN Kolektiv ptujske živilsike indu- strije »PETOVIA« si je v letoš- njem letu postavil posebno nalo- cio, kako povečati predelavo po- vrtnin, po katerih potrošniki ve- liko povprašujejo. S prizadeva- njem ceLobnega kolektiva je to tudi uspelo, saj bodo letošnjo predelavo povrtnin povečali za )20<'/o v primerjavi z lanskim le- tom. V tej sezoni so konzervirali 250 ton kumaric, feferonov in drugih povrtnin. V načrtu pa imajo, da bo(^o odkupili še 50 vagonov zelja. NA HAJDINI VEDNO VEČ KRVODAJALCEV Vodstvo krajevnega odbora Rdečega križa v Hajdini dosega iz let av leto večje uspehe pri zbiranju krvodajalcev. Tako je v letošnjem letu darovalo kri iz te organizacije že nad 100 krvo- dajalcev. Zdaj pa se pripravljajo za krvodajalsko akcijo, ki bo 25. septembra. Predvidevajo, da bo tudi tokrat darovalo kri več kot 60 krvodajalcev iz tega obrnoč- ja. Za uspešno delo krvodajalst- va v Hajdini ima nedvomno ve- liko zaslug prizadevna referentka za krvodajalstvo Tilčka Sišek, ki že drugo leto zbira rkvodojalce na tem območju. TRŽNE CENE POVRTNIN IN SADJA V PTUJSKI POSLO- VALNICI »PERUTNINE« Breskve, kilogram 2,80 N din, grozdje II. 3, hruške II, 3, ja- bolka II. 1,80, lubenice 0,80, sli- ve (sveže) 1,50, banane 4,90, li- mone 4,20, rozine 10,40, slive (suhe) 6,60, čebula 1,60, česen 4,50. fižol (stročji) 1,60, korenje (jedilno) 1,20, kumarice 1, krom- pir II. 0,80, malancani 2, ohrovt 1,20, pesa 1,30, paprika (babura) 1,70, paprika (paradajz) 2,50, pa- radižnik 1,80, solata (endivija) 1,80, zelje (sveže) 1, fižol (eno- barvni) 2,90, papirnate vreče 3,15, jajca 0,52, olje (belo. liter) 5, olje (belo, pol litra) 2,80 N din. Obveščamo cenjene stranke, da bomo prodajali od 1. septem- bra do 5. oktobra 1966 OZIMNI- CO, in sicer: sortirani krompir, čebulo, zelje in jabolka. Priporoča se kolektiv »Povrt- nine«. Ptuj. Neki Škot pride ves razbur- jen v lekarno. »Človek, kaj ste storili? V zdravila za mojo ta- ščo ste dali strihnin namesto kinina!« »Za božjo voljo,« vzklikne le- karnar, potem ste mi pa dolžni še en šiling!« Profesor: »Povejte mi kakšno praktično stvar, ki nam jo je dala kemija.« Študent: »Na primer, blon- dinke.« Parižanka je potožila psihia- tru: »Imela sem strahotne sanje, doktor. Hodila sem po Champs- Elysees popolnoma gola z ogromnim klobukom na glavi. Ali si lahko predstavljate?« »Seveda razumem vaše ob- čutje,« je sočustvoval zdravnik. »Najbolj grozno je to, da so letos moderni samo majhni klobučki...« »Poglej, poglej, mož! Kako se znajo ti mladi ljudje tam po- tapljati! Jaz bi ne zdržala pod vodo niti sekunde!« »Rad ti verjamem, zato, ker morajo biti pod vodo usta za- prta.« »Ne razumem te, Ančka, ka- ko si mogla Milana odsloviti in sn odločiti za Zdravka. Ce ju jrimerjam... Milan je vedno Dolje oblečen in... »Saj zato. Milan ljubi sebe, Zdravko pa mene!« »Vaš soprog je baje izgubil pri prometni nesreči dar govo ra. Kakšna škoda!« »Da, pa še kakšna, gospa! Saj je znal tudi angleško!« DVOSTRANSKA IGRA ALBERTO MORA VIA: Umberto dela to, Umberto de- la ono. Umberto je prvi dijaik v šoli. Umberto je dobil nagrado. Umberto je zaslužil mnogo de- narja in si kupil »vespo«. Um- berto si bo kupil avto... Ze v otroških letih, v tistih brezbriž- nih dneh v šoli, sem se zmerom spotikal ob Umberta. Stanovala sva v isti najeminiški hiši v Via Candia, in najini stanovanji sta bili v istem nadstropju. Najini materi sla bili prij^ateljici, mi- dva pa sva odrasla skupaj. V pri- nterja vi z Umbertom sem bil v očeh svoje matere lenuh in po- stopač. Zmerom mi je navajala Umberta kot svetli primer. Da sem tega Umberta sovra- žil, ni bilo težko razumeti. Ven- dar pa so bili najini odnosi pri- ,i'ateljski, toda zelo rezervirani. Na ulici sva se pozdravljala, in kadar je name.sla prilika, sva se tudi pogovarjala o raznih novo- stih. Taki so bil kontakti »hla- dne vojne«. Kontakti med člo- vekoma, ki samo čakata na pri- liko, da drug drugemu skočita v lase. In taka prilika se je poka- zala tistega dne. ko so mi v vul- kanizer?ki delavnici dodelili de- lo. Ko .sem stopil po stopnicah. So mi v ušesih odmevale besede ničje matere: »V grob me boš .sipravil z svojo brezbrižnostjo . . . Poglej Umber- ta, to je priden sin! Zgleduj se po Umbertu!« Ravno v tistem trenutku sem srečal Umberta, ko je prišel iz hiše. Ustavil sem ga in mu rekel: — Povej, ali delaš zmerom vse tako, kot je treba? — Kaj hočeš s tem reči? — je iznenadeno vpra.šal. — Mislim namreč, ali nikdar ne napraviš kaj napačnega? Re- cimo, lahko se zgodi, da zaigraš svoio dnevnico . . . Prepričan sem bil. da bi bil vsak drugi užaljen. Umberto pa mi je položil na rame roko in rekel zelo počasi in tiho: — Pepe, delaj zmerom kot jsz. in videl boš. da ti bo dobro. Odgovoril sem mu jezno: — Predvsem umakn: svojo ro- l"i 7 mo-'^ rame. Potnem pa. jaz t£ ni somi uscavii, da bi te spra-_ seval po nasvetu, temveč bi ho- tel svetovati; pusti Klaro v miru — ona je moja zaročenka. Da bi bile te besede razumlji- ve, je treba vedeti, da sem bil takrat zaljubljen v Klaro, dekle, ki je tudi stanovalo v ulici Via Candia, v prav tako grdem m starem poslopju kot jaz, z enaiko velikim dvoriščem in enakimi stopnicami. Neke stopnice so šle v majhno stano- vanje Klarine matere, ki se je imenovala Dolores in se je ukvarjala s pomembno obrtjo: biLa je vedeževalka. Imela je okoli 45 let in je bila bledega obraza. Izpod visokega čela so ji sijale črne oči. Vča,sih je bila bo- gata — vsaj tako je pripovedo- vala — potem pa je izgubila vse, tako da si je morala zdaj služi- ti kruh s tem, da je prerokovala ljudem z dlani in iz kart M':d njenimi strankami so bile tudi ženske iz drugih četrti. Ciste in dobro obleče^ne. Klara je bila živo nasprotje svoje matere: čista, lepa, mirna. Iz njenih oči sita sijali vedrina in nežnost. Imela je majhne, rdeče ustnice, ki so pri na.smehu po- kazalo čudovito bele zobe. To so bile ustnice o^.roka. ki se še ni znal jeziti in se hudobno smeja- ti. Klara je bila n^ameščena v ne- ki pisarni kot strojepiska in je bil? zelo pridna. Kadar je njena mati spreiemala stranke, se je Klarft odstranila v kuhinjo in tam tipkala ali pa se učila an- gleško grpmatiko . . . Rekel ^em. da je bila mirna. Da. iz nje .:e prihajala neka čudna mirnost, in jaz sem jo. zaljubljen do ušes. najraje primerjal z bistro vodo. Tistega dne sem pripovedoval Klari o .svojem spopadu z Um- b^rt-om. Ona se je milo naismeh- nila. »Saj vendar ni vzroka, da .si ljubosumen na takega mlade- niča, kot ie Umberto!o- leg nje. Najprej je z vžigalico prižgala košček črnega papirja; sobo je napolnil vonj močnega parfuma. »To e armenski papir — mi je rekla. — Opažate ka.ko diši? Torej za kaj gre? Prosil som jo, da mi pogleda dlan. Položila je na pepelnik ci- gareto, prijela mojo roko in na- st^^vila nad njo povef^evalno ste- klo }n jo dolgo opazovala. Cez nekaj trenutkov je rekla skoraj zgrožena: — Pogovarjam se s poštenim človekom, mar ne? Od presenečenja sem bil ves iz sebe. — Seveda, — je nadaljevala gospa Dolores z mirnejšim gla- som — to je svrha človeka, ki ima preveč rad ženske ... Veste, v; ste mladi, jaz to razumem. Toda tudi pri teh stvareh mora biti meja! Vaše srce ;e kot kak avtobus! Vi stp Don Juan. Vi- dite črto vašega srca? Podobna je verigi: na vsakem vozlu žen- ska ... — In ostalo? — Malo sreče pri opravkih', malo uspeha pri delu. Premalo rednosti, pomanjkanje čuta za odgovornost. Začel sem se jeziti m jo vpra- šal, če ne vidi tudi kaj drugega, ne samo napak? Tedaj je prišel porazni odgo- vor: — Napake? Tisto, kar vidim, so karakterne lastnosti. Vseka- kor bi vam kot mati ne dala svoje hčerke za ženo, če bi jo za- htevali! Imate polne roke pusto- lovščin, toda na nji ni videti li- nije zakona. Tedaj ser« ji rekel, ne da bi za- držal jezo: — Gospa Dolores, jaz nisem prišel k vam zato, da mi gledate v dlan, temveč zato, ker vam hočem povedati, da se imava z vašo hčerko rada in da sva se odločila, da se vzameva. Ona je z zelo mirno kretnjo položila povečevalno steklo na svoje oko in odgovorila: — Ubogi mladenič! Roka je povedala resnico. Vi se no boste ženili, vsaj ne zdaj. Vi mislite, da sta se s Klaro spor;^zumela o zaroki, toda Klara ne misli tako, zakaj ona je že zaročena. Pred enim tednom je prosil za njeno roko Umberto Pompei. Klara ni imela poguma, da bi vam to povedala, ker je sramežljivo de- kle, poleg tega pa je tudi dobra in bilo bi ji žal, če bi vas priza- dela bolest. Glede mene pa mo- ram priznati, da mi Umberto ugaja. Mislim, da bo dober mož. Klara ga je prosila, naj ji dovoli, da se z vami še kdaj sreča, dokler vam stvari ne pojasni in ne pri- zna resnice. Ne vem, če bi kak drug moški pristal na kaj ♦ta- kega. Zmanjkalo md je sape. Ona p>a ie nadaljevala: — No. poglejmo, kaj pravijo karte. Stavim, da boste srečali druge ženske, ki vas bodo ime- le rade. Iz žepa sem potegnil tisoč lir, -ib Doložil na mizo in zapustil sobo brez besede. Počutil sem se slabo. V glavi mi je bilo mot- no, oči so mi ovlažile solze. Nato sem začel razmišljati o vsem. To pomeni, dokler sem verjel, da me Klara ljubi, do- kler sem ji »dopuščal*., da se z njim shaja, sem bil prepričan, da dokazujem svojo velikoduš- nost, medtem ko sem užival, da sem govoril Klari o Umbertu z nekim omalovaževanjem, se je ona na enak način pogovarjala z Umbertom o meni. Bil sem igračka v njenih rokah. GredoČ skozi predsobo, kjer je bilo polno ljudi, ki so čakali, da zvedo nekaj o svoji usodi, sem opazil ljubko, mlado dekle. Ona me je najprej nagovorila: — Strašne stvari ste morali slišati, ker imate tako mračen obraz?/ Ne, ne grem k vedeže- valki. Izgubila sem pogum. Na ulico sva šla skupaj. Ko sem jo bolje pogledal, sem opa- zil, da ima vitko telo, tanke no- ge in kratke, prisitrižene lase. Ust.a je imela vlažna m na pol odprta. Ugotovil sem, da je bila ljubka. — Vi me ne poznate, toda jaz vas poznam — mi je reklo dekle. — Mi stanujemo v isti hiši Nenadoma sem izpred hiše, v kateri smo stanovali, zaslišal dobro znani zveneč glas. Istoča- sno pa sem spor.nal sonoren Um- bertov glas V tistem trenutku sem se približal dekletu, ga ob- jel in vprašal: — Kako se imenuješ? — Imenujem se Angela — mi jp odgovorila z ljubkim pogle- dom. Medtem ko sva se midva gle- dala, .sta Klara in Umberto šla mimo naju. jaz pa sem čutil, da je Klara opazila najino objema- nje in da je takoj okrenila gla- vo. Tako je tudi prav. ne jezi se, spim si mislil osorčen. Onadva sta šla navzgor i»o stopnicah Rekel sem Angeli: — Pojdiva nekaj popit, da oro- slaviva najino srečanje Prijela m? je pod oazduho in odšla sva veselo po ulici. Siran fi TEDNIK ~ petek, 16. ^epleuibra 1966 Slrnii 6 -4 NASVETI ZA GOSPODINJE NE GREŠIMO PRI HRANI! Moderna medicina je dokaza- la, da nastopa poapnenje žil in njegove strašne posledice, kot sta srčni ifarkt in možganska kap, najpogosteje pri ljudeh, ki hubijo krepko mastno hrano. Po taki hrani se zelo hitro dvig- nejo mastne spojine v krvi, kri se zgosti, teče počasneje, zač- nejo se pojavljati motnje v krv- nem obtoku in na stenah žil se kopičijo apnene obloge. Zato vsaka gospodinja, ki misli, da mora obvezno preliti zrezek z mastnim sokom, ali pripraviti jetrca v luži maščobe in zabe- liti žgance, da se kar svetijo, nevede silno greši, saj dan za dnem izpodkopava zdravje svo- je družine in jo s kuhalnico v roki dobesedno ubija. Pri vsem tem pa ni pomemb- na toliko količina maščobe, ve- liko važnejša jc vrsta maščobe, ki jo uporabljamo. Človeškemu organizmu prjjajo nenasičene mastne kisline. K tem prišteva- mo visokovredna olja: jedilno, olivno, koruzno, sončnično olje itd. Ce kuhamo torej z oljem je količina holcstrina v krvi normalna in ni nevarnosti za poapnenje. Človek ostane svež in zdrav šc v pozni starosti. Kot" je dokazano, tudi slad- kor močno pospešuje nastanek maščob, zato se moramo izogi- bati tudi presladke hrane. Ne delamo prav, če že otroka za- .strupljarao s preobilico sladka- rij, bonbonov in tort ali pa mu nasujemo v kavo ali čaj slad- korja, da je pijača kar ogabna. Pri odraslih, ki si po mast- nem in po vrhu še sladkem ko- silu prižgejo cigareto, pa od- igra še važno vlogo nikotin. Le- no tekoča kri pride v žile, ki so se zaradi nikotina skrčile in nesreča je tu. Lahko bi jo imc; novali ul3oj, za katerega pa ni napisanih paragrafov. Ce še greh ni dovolj velik,_ga lahko še povečamo. Po prijet- nem obedu se s polnim želod- cem pogreznemo v mehko po- steljo ali v naslonjaču sladko zadremamo. Mir, počitek, le- narjenje —- spet korak bliže koncu. Zalo gospodinje, pozor! V \aših rokah je zdravje vaše dmžine! Šc enkrat, ne pozabite na temeljna pravila zdrave pre- hrane! GROZDJE ~ HRANA IN ZDRAVILO Grozdje v-sebuje večje količine gluikoze in fruktoze ali grozdne- Cjd sladkorja, ki ju telo hitro vsr- ka in pomaga mišicam nri tvorbi delovne energije. En kilogram tjrozdja daje okoli 600 kalorij. Razen tega ima grozdje veliko /.dščitnih snovi in vitaminov, predvsem A, B, C, v semenih pa vitamin D. Vsebuje tudi precej muieralov, kot: kalcij, železo, ka- lij, fosfor, natrij. Zaradi sadnih kislin olajšuje organizmu delo, preprečuje in zdravi različne bo- lezni. Taiko na primer železo ugodno vpliva na bolna jetra, ledvice in želodec, pomaga zdra- viti začetno tuberkulozo in malo- krvnost. Grozdje je tudi važen izvor sadnih kislin: likonske, vin- ske, jabolčne, pa tudi mravljinč- ne. Omogoča naglo in popolno izločanje škodljivih snovi, ki na- stajajo z razipadanjem hrane ži- valskega porekila. Zaradi tega je tudi zelo priporočljiva občasna »grozdna kura« ne samo za debe- lušne, temveč tudi vitke ljudi. VREDNOST KROMPIRJEVIH LUPIN Najboljše snovi so v lupini ali tik pod njo in jih pii luipiljenju veoinoana odstranimo. Sestavine krompirja v odstotkih: 20"/o og- ljikovih hidratov, dva odstotka proteinov, desetina odstotka ma- ščob in skoraj 78 odstotkov vode, razen tega še kailcij, železo in fosfor ter v manjših množinah vi- tamin A, B, C in D. Te svoje sestavine krompir ohrani, če ga kuhamo ali pečemo neoluipiljenega, v nasprotnem pri- meru pa se spremeni v manj dra- goceno hrano, ki po vrednosti za- ostaja za kruhorn. Skoraj vse vi- tamimske sestavine so tik pod lu- pino, kot hrana pa je krompir lahko prebavljiv, razen če ga pe- čemo na masti. ZA DOBRO VOLJO Novi podnajemnik pride s praz- no steklenico h gospodinji. »Oprostite, gospa. V tej stekle- nici je bilo še danes zjutraj naj- manj tričetrt konjaka, zdaj pa je praizna. Ali veste morda, kdo ga je spil?« »Vem,« strogo odvrne gospodi- nja, »to sem bila jaz. Ne trpim alkohola v hiši, zapomnite si to za vselej!« Moj prijatelj je presenetil šest- najstletnega sinka z veselo no- vico, da mu je štorklja prinesla sestrico. »Ojoj,« je zastokal fant, vjaz bi pa vendar rad imel veli- kega brata!« Starček je stopil v prenapol- njen avtobus in pokazal sprevod- niku otroško vozovnico: »Tako dolgo sera moral čakati na vds,« je rekel očitajoče. Plah zakonski mož je vprašal svojo ženo pred sprejemom v po- rtjdnišnico: »Dragica, ali si ne bi stvar še malo premislila?« ŠPORT V TUZLI - PO PRIČAKOVANJU SLOBOOA - ALUMINIJ 4:1 (2:0) Sloboda: Mcškovič, Demič, Zuber, Avdičevič, Zaimovič, Du- vaiidžič, Mcsaroš, Cekič, Jusič, Stamtovič, Nalič. Aluminij: Bračič (Šoštarič), Grbavac, Tolič, Satler, Muršec, Vodušek, Kaniški, Markovič, Krnic, Sovrovič, Špehonja. Strelci: Jusič v 30. in 62. ter Starnatovič v 31. in 47. minuti za Svobodo; za Aluminij je bil uspešen Sovrovič v 48. minuti. Skoraj \'sc jc potekalo po »\ozncm redu«. Poraz proti od- ličnemu drugoligašu iz Tuzle ie bil planiiaii. Le da so trener Kurilič m igralci pričakovali poraz z dvcmua golotna razlike. Ce se upošteva lo, da sla dva goia domačinov dosežena iz otfsida, dobi vse drugačen iz- gled. Tekma je potekala v premoč- ni Igri domačinov, ki so z vsemi močmi poskušali rešiti tekmo v svojo korist. Po dveh pora- zih na startu -so Tuzlanci, ki se štejejo za glavnega favorita v zahodni skupini druge lige, morali zmagati. Odlična napa- dalna vrsta Slobode s pomočjo izrednega Avdičeviča, je bila preveliki kos za obrambo ki- dričev^kih »belih«. Vse do 30. minute jc Alumi- nij uspel obvarovati svoja vra- ta, potem pa jc v dveh minutah Bračič posegel v mrežo kar dvakrat. To je bil dokaz prc- malih izkušenj obrambe Alu- minija, v kateri se jc edino To- lič enakopravno boril z na- sprotnikom. Ostali v obrambi so več ali manj odpovedali in sta prav ta dva gola rezultat trenutne slabosti. Fantje v be- lem so preveč respeklirali na- sprotnika, kar se jim je krepko maščevalo. Potem, ko je Slobo- da že vodila z dvema goloma razlike, je bilo zelo težko ohra- niti vsaj to razliko do konca. Prvi polčas je končan z rezul- tatom 2:0 v korist Slobode, kar ni predstavljalo dejanskega sta- nja na igrišču. Takoj v začetku drugega pol- časa je Stamalovič presenetil obrambo Aluminija in z ostrim strelom zvišal na 3:0 za doma- čine. Igralci Aluminija niso imeli časa ujetj sape, ko je So- vrovič z 20 m premagal doma- čega vratarja m zmanjša! na 3:1. Cc bi »beli« obdržali ta re- zultat do konca tekmo, bi bil načrt 100% izpolnjen. Toda tre- nutek nepazljivosti in sc je mreža za Soštaričcm (ki ie za- menjal indisponiranega Brači- ča) tresla, ko jc Jusič postavil končni rezultat. V zadnjih 30. minutah je Alu- minij popolnoma odprl igro in je bil enakovreden nasprotnik, saj si jc ustvaril nekaj prilož- nosti, ki pa jih ni znal izkori- stiti. Srečanje je vodil ljubljanski sodnik More, ki je opravljal iz- pit za zveznega sodnika. Z nje- govim sojenjem ne more biti zadovoljna nobena stran. Alu- minij jc bil ošk6dovan, ko je More priznal dva gola z offsi- da, medtem ko bi za domačine lahko dosodil eno 11-metrovko. In končno, poraz ni in ne bo dcprimiral igralcev Aluminija. V štirih srečanjih so osvojiU pet točk in so na visokem 5. mestu. Pn tem sc mora upo- števati Se to, Tda so trije od na- sprotnikov nekdanji prvoligaši in je vsaka točka proti njim dvojno vredna. Glede na to, da se v nedeljo 18. septembra ne igra, ostane šc dovolj časa, da se morebitne napake popravijo in da sreča- nje z Leotarjem dočaka moštvo fizično in psihično pripravlje- no. Voja Veličkovič