načrt Vzgojni 28 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 Kako otroke pripraviti na vlogo aktivnega državljana, da se bodo odzivali na družbeno dogajanje, in jim omogočiti aktivno vključevanje v družbeno življenje, je izziv in hkrati naloga vsakega učitelja. V prispevku bom predstavila vključevanje državljanske vzgoje pri spoznavanju okolja v tretjem razredu. Z učenci smo spoznavali našo kulturo, jezik, vrednote in ljudsko izročilo. Moja dežela je naša država Marija Majer, prof. razrednega pouka, poučuje v prvi triadi na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica. Na šoli vodi folklorni krožek ter ima več kot 20 let izkušenj z delom v vzgoji in izobraževanju. »Koren v besedi domovina je dom. Ime- ti dom pa je velika stvar. Biti brezdomec, povsod in nikjer, je zelo hudo. Ena od dveh stvari, ki jih človek nujno potrebuje, je dom. Mesto, kraj, intimni prostor, kje je človek zakoreninjen, kamor se vrača in kjer ima privezana svoja čustva. Fizični dom, kjer smo se rodili, ostane naš dom do smr- ti. Razširjen dom pa je domovina, skupen dom kulture, naroda.« (Ličen, 2016) V učnem načrtu za tretji razred je tem, ki vključujejo elemente državljanske in domo- vinske vzgoje, kar nekaj. Učenci v temat- skem sklopu Skupnosti spoznajo različne državne ustanove, spoznajo, kako je nastala slovenska država, in spoznajo državne sim- bole. Oblikujejo in razvijajo zavest o jeziku, narodu in lastni državi. Vedo, da v Sloveniji živijo Slovenci in pripadniki drugih naro- dov, da je Slovenija članica Evropske unije in da sodeluje z drugimi državami. Prav tako spoznajo sosednje države Slovenije. Spoznajo pestrost praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska, državna, mednarodna praznovanja). Razvijanje domoljubja Kulturna dediščina je bogastvo vsakega na- roda, ki pomaga vzgajati učence v zaveda- nju, kdo sem, kdo so bili moji predniki in kaj se lahko od njih naučim. Pred kratkim nas je obiskala gospa Dušica Kunaver in nam pripovedovala o sloven- skih ljudskih šegah in navadah, o pomenu spoštova- nja svojih korenin in svojega naro- da. Poudarila je: »Človek je kot drevo. Drevo pravilno raste, če ima močne korenine v zemlji. S krošnjo naj se ozira po širokem svetu, korenine pa naj ima zasidrane v zemlji. Tudi mlad človek naj tako raste. Z močnimi koreninami v do- mači zemlji naj se ozira po širokem svetu.« Gospa Kunaver nas je obiskala na šolski kulturni prireditvi ob počastitvi slovenske- ga kulturnega praznika. Ob tej priložnosti smo izvedli tudi 'namenski' dan, ki je bil v celoti posvečen ohranjanju slovenske kul- turne dediščine. V dogajanje so se vključili vsi učenci in učitelji naše šole. V gosteh smo imeli tudi zunanje sodelavce in ljubitelje slovenske kulturne dediščine. Učenci so v delavnicah ustvarjali izdelke iz naše prete- klosti. Verjamemo, da so učenci s pomočjo delav- nic začeli bolje dojemati svet okoli sebe, da smo jim vzbudili spoštovanje do njihovega bivalnega okolja ter jim pomagali, da po- stanejo odgovorni in domoljubni državlja- ni. Pravijo namreč: »Kulturna dediščina je zgodba naše preteklosti, steber naše se- danjosti, naše kulture in identitete ter naša zapuščina prihodnjim rodovom.« Ravnateljica in učiteljica zgodovine gospa Verica Šenica Pavletič je v svojem poro- čilu o domovinski vzgoji na Osnovni šoli Savsko naselje zapisala: »Domovinska vzgoja je izjemno pomemben se- stavni del celostne vzgoje otro- ka in je sestavni del vseh vzgojnih oblik, ki morajo spremljati otroke od najzgodnejših obdobij, v času šolanja in še kasneje. Pod okriljem domovinske vzgoje se skriva cela pale- ta vzgojnih dejanj, ki jih lahko izvajamo na vseh področjih in niso ne krajevno ne časov- no omejena. Domovinska vzgoja tako ni omejena le na spoznavanje simbolov ali nekaj podatkov o Sloveniji, ampak zajema zelo širok spekter področij in možnosti vzgoje otrok.« (Šenica Pavletič, 2013: 4) Preko vsebin državljanske vzgoje se otroku oblikujejo osebne vrednote v odnosu do sebe in drugih: • razume va n je s eb e in dr ugih, • razume va n je in sp r ejema n je čuste v in odzivanje, • učen je p oga ja n ja z dr ugimi, • razvi ja n je lastne kr ea tivnosti, k o m uni- kativnosti in kritičnega razmišljanja (Be- zenšek, 1998). Za razvoj državljanske pripadnosti oziroma vključenosti so pomembne dejavnosti, ki zahtevajo aktivno sodelovanje posamezne- ga otroka z drugimi otroki. Vse to vodi k razvijanju sodelovalnega učenja med otroki (dogovarjanja, sprejemanja). Poznavanje naše domovine Ko se z učenci pogovarjamo o naši domo- vini, je v razredu zmeraj prijetno. Otroci o Sloveniji zelo veliko vedo, saj s starši vedno pogosteje potujejo širom naše domovine. Naštevajo najrazličnejše kraje po Sloveni- ji, ki so jih obiskali. Vse te kraje poiščemo na razrednem zemljevidu (medved Lovro Grb moje domovine Foto: arhiv Marije Majer načrt Vzgojni Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 29 raziskuje Slovenijo), ki je ves čas obešen v naši učilnici. Ko ugotovimo, kakšno je predznanje učencev, prinesejo v šolo naj- različnejše predmete oziroma spominke, ki so jih kupili v različnih krajih po Slove- niji. Pripravijo predstavitve posameznih predmetov in krajev, za katere so ti pred- meti značilni. V učilnici pripravimo raz- stavo o naši domovini. V tem času pova- bimo v goste tudi kakšno babico in dedka, da nam predstavita, kakšno je bilo njuno življenje v otroštvu. Razmišljanje otrok o državnih simbolih – o zastavi in grbu Tretješolci so po obravnavi državnih sim- bolov razmišljali o slovenski zastavi. Nji- hova razmišljanja o slovenski zastavi so me presenetila. Ob prebiranju le-teh so se v nas prebujala domoljubna čustva do naše domovine. Učenci so bili iskreni, kritični in so povedali, kar vidijo in čutijo. Preden so izrazili svoje misli o zastavi, sta dve tretje- šolki predstavili podatke o zastavi in grbu. Podatke sta poiskali na spletu in pripravili zapis, ki sta ga predstavili učencem: »Zastava je kos blaga na drogu, ki se upora- blja za signaliziranje ali prepoznavanje. Spr- va so zastave uporabljali za signaliziranje kot pri semaforju. Zastava Slovenije je be- lo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Barve zastave gredo po vrstnem redu od zgoraj navzdol: bela, mo- dra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave, tako da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Tri- glava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Slovenska zastava je bila prvič javno dvi- gnjena 26. junija 1991 na ljubljanskem Trgu republike. Zastavo izobešamo v času vojne, ob državnih praznikih, reprezentančnih športnih tekmah, v času mednarodnih konferenc, sejmov, ob obiskih državnikov. Z izobešanjem zastave želimo poudariti pripadnost državi, pozitiven odnos do svoje zgodovine in izkazovanje dolžnega spošto- vanja vsem našim prednikom, ki so s svo- jim delovanjem pripomogli k temu, da smo danes enakopravni kot narod in kot država! Za izobešanje zastave veljajo določena pra- vila. Tako mora biti državna zastava vedno obešena tako, da so barve razporejene v pravem vrstnem redu od zgoraj navzdol, to v našem primeru pomeni: bela, modra, rde- ča. Grb se nahaja zgoraj in ne spodaj. Konec aprila in prva dneva maja na Slo- venskem praznujemo kar dva državna pra- znika. Tako kot je v navadi in kot se seveda spodobi, se ob državnih praznikih izobesi slovenska zastava.« Učenci pa so o slovenski zastavi povedali naslednje: • Z asta va p r edsta vl ja zna meni tosti drža v e. Zastava pomeni sij, ki skriva v sebi skriv- nosti Slovenije. (Hana) • N aš o zasta v o ima m rad, k er ima tolik o lepih barv. (Žiga) • Z asta va je sim b ol in p r ep ozna vni znak za katerokoli državo ali mesto. Naša zastava mi pomeni veliko, saj včasih Slovenija ni bila samostojna država. Zelo je lepa, ker ima natančno narisan grb. (Zara) • Slo v en ska zasta va p r edsta vl ja Slo v eni jo , slovenski jezik in svobodo. (Andraž) • Slo v en ska zasta va mi je vš eč, k er je na n jej Triglav. (Primož) • Z asta va mi p o meni do m. (Ž a n) • Z asta va je razsta va ba r v , ki s o mi vš eč. T e so rdeča, bela in modra. Zastava je tako trdna, da je ne strga niti poplava. (Žana) Razredni likovni natečaj – grb (državni ali osebni) Naše razmišljanje o domovini se je nadalje- valo tudi na likovnoustvarjalnem področju. Za likovno nalogo smo si izbrali risanje grba. Učenci so se lahko odločili za ustvar- janje družinskega grba ali državnega grba. Večina učencev je risala grb naše države. Nastalo pa je tudi nekaj družinskih grbov, ki predstavljajo hobije in značilnosti posa- meznih družin. Prav v današnjem času večkrat slišimo, da nam primanjkuje ljubezni in spoštovanja do naše države. Vzgajanje ljubezni do domovi- ne se začne v družini in nadaljuje v vzgojno- izobraževalnih zavodih. Ne samo ustrezni učni načrti, tudi osebni odnos vzgojiteljev, tako staršev kot učiteljev, pripomore k ve- čjemu domoljubju mlajših generacij. Literatura • Bezenšek, Jana (2002): Državljanska kultura. Priročnik za uči- t e l je d r užbos lo v ja v s r ed n j ih po k l icn ih šo la h. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Ličen, Nataša (2016): K a j m i po men i do mo v i na? Dostopno na spletni strani: http://radio.ognjisce.si/sl/179/utrip/20965. • Šenica Pavletič, Verica (2013): Domovinska vzgoja na valovih šolskih dejavnosti v OŠ Savsko naselje. Ljubljana: Osnovna šola Savsko naselje. Izdelujemo loke Foto: arhiv Marije Majer