C?pi sjmobil Povej nekaj lepega Supernova Koper Ankaranska cesta 3a, 6000 Koper Telefon 040 410 745 Pon - sob: 8h-21h Nedelja: 9h-15h TPC Lucija Obala 114,6320 Portorož Telefon 040 410 742 Pon - pet: 8h - 20h Sobota: 9h- 13h Sončno nabrežje 2 6310 Izola Telefon 040 410 743 Pon - pet: 8:30 -19:30 Sobota: 9h-13h Domoznanski oddelek * tp 05 HH SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2i 1 II || l lil lili mesečnik / leto XXII / št.: 282 2002339 COBISS 282 PRIMORSKI ČASOPIS MOK in država na temo cestne infrastrukture BOVVNOVA TERAPIJA Bovvnova terapija je nenasilna in nežna terapija, ki jo lahko varno uporabimo pri ljudeh vseh starosti od novorojenčkov do starejših ljudi, od športnikov do nosečnic. Zaščita pred strelo Kot vsako leto se tudi letos obetajo udari strel, ki lahko povzročijo veliko nevšečnosti nesrečnim izbrancem, ki jih prizadenejo. Pomisliti o kvalitetni zaščiti vsekakor ni odveč. stran 16 Na sedežu Direkcije RS za ceste so se na temo cestnih povezav in naložb v državno cestno infrastrukturo na območju Mestne občine Koper sestali predstavniki Mestne občine Koper, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, družbe Dars, DRSC in podjetja ZIL Inženiring. Namen sestanka, sklicanega na pobudo Ga-šparja Gašparja Mišiča, svetovalca župana Mestne občine Koper za gospodarstvo in odnose z državnimi organi, je bil odpreti glavna tri vprašanja na področju državne cestne infrastrukture na območju koprske občine in poiskati čim prejšnje rešitve zanje. Obletnica požiga in pohod Na Dan mladosti so v Ocizli obeležili 70. obletnico požiga Ocizle in Beke, V nedeljo, 8. junija pa so izpeljali 14. pohod po Tigrovski Spominski krožni poti. stran 6 AC Dodič servis SPECIALIZIRANI SERVIS ZA VOZILA ZNAMK: • VOLKSVVAGEN • AUDI • ŠKODA • SEAT • BMW • MERCEDES • OPEL • RENAULT i Vse za vaš avto na enem mestu: • Od servisnih storitev, do pnevmatik, ročne avtopralnice ter kleparskih in ličarskih popravil!!! • Posebne ugodnosti za nove stranke (darilo)!!! Audi AVTOCENTER DODIČ Valter Dodič s p. Podgrad 3 • 6244 PODGRAD Tel: 05 / 70 50 000 • Fax: 05 / 70 50 018 RENAULT Akcija v mesecu juliju: • za servisiranje drugega vozila v družini posebne ugodnosti. • Posebna spomladanska akcija: brezplačna kontrola klima naprave pri opravljenem servisu na vašem vozilu BANKA KOPER AdriaticSlovenica - i Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group Snežnik OGLAŠEVANJE IN REKLAMNA SPOROČILA TELEFON: 041/550-107 E-POŠTA: OGLASI@E-SNEZNIK.NET OGLAŠEVANJE ZA PODROČJE SLOVENSKE IN HRVAŠKE ISTRE: TELEFON: 040/600-700 Ob 95 letnici patra Ivana Tomažiča V letošnjem februarju preminuli pater Ivan Tomažič, ustanovitelj slovenskega študentskega doma na Dunaju, raziskovalec izvora Slovencev, publicist in do zadnjega diha borec za resnico in pravico, bi ob koncu te pomladi, 17. junija, dopolnil 95 let. Rodil se je torej le leto po končani prvi svetovni vojni, ki je načela zdravje njegovega očeta Jožeta, vojaka v tej moriji, izgubil ga je že pri štirih letih. Mama Frančiška je na skromni kmetiji potem ostala sama s tremi majhnimi otroki. A bila je d ovoj pogumna, da je to ni zlomilo. stran 7 “** '•» • -y »V - >1 te. Razglednica in ladja kot sopotnika Zbiralec starih razglednic z morskimi motivi Mitja Lamut je izdal že drugo knjigo, za katero je uporabil razglednice iz svoje zbirke, ki do danes šteje preko 10.000 primerkov. Prvi knjigi Potniške ladje na razglednicah se je tako po desetih letih pridružila še knjiga Parniki Jadrana na razglednicah, kije izšla pri zagrebški založbi v/b/z v slovenskem in tudi v hrvaškem jeziku. V njej opisuje kar. 231 parnikov, ki so pluli ob vzhodni jadranski obali med Trstom in Kotorjem. Parniki so tod vozili od 19. stoletja do nekaj let po drugi svetovni vojni. ŠTETIH 15. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR Letošnji 15. mednarodni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica je na domači stadion ŠC Trnovo privabil rekordno število ekip iz Slovenije in tujine. Že tradicionalno je potekal dva dni - v soboto 7. in nedeljo 8. junija. stran 12 • | @ smile dentalne klinike Največje tveganje je, da bomo sčasoma postali prijatelji. Pokličite nas na modro številko 080 500 ali obiščite www.smile.hr Milana Šupica, DMD Rialda Slovša. DMD moumSičviuvi w.smile.hr Kaj vse morate vzeti s seboj na potovanje in dopust? © Kremo za zaščito proti soncu in po sončenju © Povoje in obliže © Opornice za sklepe © Zaščito pred žulji ©Toplomer © Merilnik krvnega tlaka © Merilnik krvnega sladkorja © Škarje in pincete (tudi za klope) © Zaščito pred klopi in komarji © Vrečko hladno/toplo ©Dezinfekcijsko sredstvo ©Osvežilne/čistilne robčke ©Zdravila, ki jih redno jemljete ©Zdravila brez recepta: • proti slabosti na vožnji • proti bolečinam, vročini in prehladu • aktivno oglje • C-vitamin • proti alergijam • proti sončnim opeklinam • proti bolečem grlu • proti želodčnim težavam • kapljice za oči, nos • za lajšanje pikov insektov • proti ‘zaprtju * za lažje spanje Obiščite prenovljeno spletno stran www.sanolabor.si, kjer vam nudimo tudi možnost spletnega nakupa. © Sanolabor Sanolabor, Koper Pristaniška 2 (na tržnici), 05 626 26 70 Seznam prodajaln Sanolabor po Sloveniji z naslovi in telefoni najdete na www.sanolabor.si. Promet Iz Mestne občine Koper... Snežnik O MOK in država na temo cestne infrastrukture Na sedežu Direkcije RS za ceste so se na temo cestnih povezav in naložb v državno cestno infrastrukturo na območju Mestne občine Koper sestali predstavniki Mestne občine Koper, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, družbe Dars, DRSC in podjetja ZIL Inženiring. Namen sestanka, sklicanega na pobudo Gašparja Gašparja Mišiča, svetovalca župana Mestne občine Koper za gospodarstvo in odnose z državnimi organi, je bil odpreti glavna tri vprašanja na področju državne cestne infrastrukture na območju koprske občine in poiskati čim prejšnje rešitve zanje. Naj spomnimo, da gre za tri izredno pomembna, a neurejena oz. delno urejena prometna ožilja, ki sodijo pod okrilje države, kar pome- ni, da lokalna skupnost vanje ne sme oziroma ne more samostojno vlagati, rešitve pa že nekaj časa usklajuje s pristojnimi in odgovornimi službami na državni ravni. To so razširitev bertoške vpadnice, ki je trenutno glavna prometna vpadnica v smeri Luke Koper, manjkajoči del Ankaranske ceste, pri nakupovalnem središču Supernova 2, kjer ob prometnih konicah vsakodnevno prihaja do prometnih zamaškov, in Šmarska cesta v navezavi na koprsko hitro cesto, ki z več kot 15 tisoč vozili na leto predstavlja glavno prometno vpadnico tako za meddržavni, regionalni kot tudi mestni promet. Poleg treh konkretnih naložb so na sestanku ponovno odprli vprašanje, zakaj je Mestna občina Koper edina občina, ki poleg avtoceste oziroma hitre ceste nima vzporedne državne prometne povezave, zaradi česar je vprašljiva tudi uvedba vi-njetnega sistema na tem območju. Prav tako so obuditi problematiko kategorizacije cest, ki bi določila pristojnosti posameznih organov in bistveno pripomogla k hitrejši ureditvi nastale prometne problematike na tem območju. V luči tega so se na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor zavezali, da je prvi korak k rešitvi nastale situacije na področju državne cestne infrastrukture ureditev kategorizacije cest, nadalje pa zagotovitev sredstev za najnujnejše naložbe na tem področju. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor se je poleg tega zavezalo, da bo v naslednjih dneh na Mestno obči- no Koper naslovilo pobudo za sprejem prostorskega akta, z namenom začasne rešitve dostopa navezave Luke Koper na avtocestno omrežje, ki zajema razširitev bertoške vpadnice in ureditev krožišča v Bertokih. To je predpogoj za podpis pisma o nameri za skupni projekt in financiranje le-tega s strani Mestne občine Koper, pristojnega ministrstva, DRSC in Luke Koper. Glede dokončne ureditve dela Ankaranske ceste se je Direkcija RS za ceste zavezala, da bo naložbo skušala uvrstiti v proračun za prihodnje leto, medtem ko je za Šmarsko cesto najprej potrebno spremeniti oziroma dopolniti kategorizacijo cest. Poleg časovnice, ki so si jo zastavili za začetek urejanja prometne problematike, se je Mestna občina Koper odločila, da bo na Dars in pristojno ministrstvo ponovno naslovila pobudo, da se, vsaj dokler država ne zagotovi vzporedno državno cestno povezavo, odsek avtoceste oziroma hitre ceste na območju koprske občine začasno izvzame iz vinjetnega sistema. Delegacija se bo v tej sestavi naslednjič sestala predvidoma prihodnji mesec. Sodelovanje Občina trgovcem omogočila Občinski inšpektorat Koprski redarji aktivni MJ učenje angleščine Mestna občina Koper je prizadevajo v središče Kopra koprskim trgovcem, ki so po- pritegniti čim več kupcev. vezani v zavod Koper Otok, omogočila učenje angleškega jezika na Ljudski univerzi Koper. Dejstvo je, da zadnja leta Koper postaja vse bolj prepoznavna in vse bolj priljubljena turistična destinacija, ki jo, predvsem na račun potniških tadij, obišče veliko turistov z vseh koncev sveta. Da bi ponudbo mestnega jedra vse bolj približali željam in potrebam turistov, so se pred časom koprski trgovci združili v zavod Koper Otok. Trgovci in drugi lastniki lokalov v mestnem jedru se namreč zelo dobro zavedajo, da sta za oživitev starih mestnih središč Potrebni tako dobra ponudba Kot tudi visoka kakovost storitev. V ta namen v sodelovanju z Mestno občino Koper redno pripravljajo razne akci-Je in ugodnosti, s katerimi si Koprska občina se je odzvala tudi na zadnjo pobudo domačih trgovcev in jim omogočila brezplačno učenje angleškega jezika na Ljudski univerzi Koper. Tako se je 15 trgovcev vključilo v 40-urni tečaj angleškega jezika, ki so ga na Ljudski univerzi posebej prilagodili za potrebe trgovcev. »Tako se na primer učijo, kako v angleščini sprejeti gosta, mu primerno ponuditi svojo storitev, mu posredovati osnovne informacije o mestu in njegovi kulturi«, pojasnjuje vodja izobraževalnega področja na Ljudski univerzi Koper Darja Škorjanc Braico. Nad tečajem so navdušeni tudi njegovi učenci. »Tečaj mi je vlil samozavest pri komunikaciji v angleškem jeziku«, je za portal ekoper.si povedala Franka Ugrin iz koprske zlatarne Tomovski, podobnega mnenja je tudi Danijel Sertič iz Čokoladnice da Ponte. »Seveda pa to ne bo edini izobraževalni tečaj, saj nam je Mestna občina Koper zagotovila sredstva za izpeljavo še nekaterih izobraževanj. Med našimi člani tako vlada zanimanje tudi za izobraževanja v zvezi z aranžiranjem izložb, bontonom in poslovno komunikacijo, enostavnim oblikovanjem tiskovin itd.«,je pojasnila Ingrid Celestina iz Zavoda Koper Otok. AČF tudi ponoči Občinski inšpektorat Mestne občine Koper po novem uvaja tudi t.i. »nočno izmeno«, v okviru katere bo redarska služba, ob koncih tedna in večjih prireditvah, skrbela za spoštovanje javnega reda in miru. Potem, ko so minulo leto, s prihodom novega vodje inšpektorata, Ljubiše Mihaj-loviča, tako redarji kot tudi inšpektorji, ki delujejo v okviru koprskega Občinskega inšpektorata, uvedli številne spremembe na področju organizacije dela, se jim v teh dneh ponovno obetajo novosti. Redarska služba bo po novem uvedla t.i. nočno izmeno, • v okviru katere bosta po dva občinska redarja, vsako soboto ter ob večjih prireditvah in drugih podobnih priložnostih, od 23. do 7. ure zjutraj, skrbela za javni red in mir. In sicer nazdzor bodo izvajali predvsem v starem mestnem jedru, kjer se bodo osredotočili na upoštevanje zapiralnega časa gostinskih lokalov in na prekomerno povzročanje hrupa. MJ TSji 'aksetič do.o. Ulica Nikole Tesla ib, 6250 Ilirska Bistrica MEHANIČNA DELAVNICAV VULKANIZERSTVO TEL: 05/71 00 207 • FAX: 05 /71 00 206 RAČUNOVODSTVO - TEL: 05/7100 205 POSREDOVANJE IN PREVOZ KONTEJNERJEV TEL: 05/63 00 208 • FAX: 05/63 00 209 QSnežnik Iz poslanskih klopi Iz občine Ilirska Bistrica... Leto XXII, št. 282 Iz zakulisja Pozitivno delo je skupno dobro Državnega zbora Pred nekaj dnevi smo praznovali dan državnosti. Tako kot pred 23 leti je tudi danes Slovenija na zgodovinski prelomnici. Če so nas takrat obdajali občutki zmage, ponosa in optimizma, je danes med državljani čutiti negotovost, apatijo, razočaranje. Težko se sprijaznemo z dejstvom, da je Slovenijo kriza prizadela bolj kot večino drugih članic EU. Težko si priznamo, da nas je kratkotrajen uspeh preveč uspaval. Danes se izkazuje, da nismo vedno delali najbolje. Da smo bili kdaj nedosledni, daje bil uspeh le navidezen, da do bistvenih premikov v naši družbi in predvsem v naših glavah ni prišlo. Slovenci smo se res zgodili kot narod, žal pa nismo odrasli kot nacija. Nismo in ne dosegamo še te stopnje zrelosti, da bi prevzeli nase odgovornost za lastne napake. Svetovno finančno krizo je povzročil pohlep mednarodne finančne oligarhije, v Sloveniji pa pohlep vplivnih, tranzicijskih elit. V procesu privatizacije in tranzicije so v Sloveniji nekateri spremenili politične privilegije v zasebno lastnino. Slovenci se vse premalo zavedamo, da brez sprememb ni napredka. Šele, ko se bomo v Sloveniji zavedli lastnih napak, lahko načrtujemo in izvedemo izboljšave. V naslednjih letih bodo potrebni naša zbranost, poenotenje in pogum, da bomo sprejeli strateške odločitve in usmeritve. Odgovornost je vedno individualna. Razumem razočaranje ljudi nad politiko, pa vendar: tisti državljani, ki ne gredo na volitve in torej ne izkoristijo svoje ustavne pravice, ne opravijo svoje dolžnosti in težko govorimo o njihovi odgovorni državljanski drži; tisti, ki se pridružijo civilni družbi in vstajnikom zgolj zato, da zrušijo vlado, ali zato, da pridejo v parlament, niso državotvorni; tisti mediji, ki ne poročajo o vsebini, temveč skrbijo le za svojo naklado oziroma gledanost in prodajajo bombastične zgodbe, ne delujejo odgovorno; tisti poslanci in politiki, ki ne delujejo v dobro ljudi, temveč v dobro stranke ali pa za lastne interese, niso državotvorni; pa neuspešni menedžerjUer sodniki, če sodijo po liniji najmanjšega odpora; in intelektualci, pa akademiki, ki molčijo - vsak, prav vsak nosi svoj del odgovornosti za stanje v naši družbi! Zavedati se moramo, da smo lahko uspešni le z ustvarjalnim dialogom, drug ob drugem in ne drug zoper drugega. Sedanjo globalno krizo zaznamujejo na osebni ravni predvsem kriza vrednot in potrošništvo, na nacionalni ravni pa prevelike razlike med posameznimi sloji prebivalstva. Danes je že jasno, da lastna država sama po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha. Potrebna sta odprtost in jasna politika, ki deluje z zgledi in odkrito nagovarja državljane. Refleksija, temeljit premislek, pa se prične pri vsakem posamezniku. Parlament je ogledalo vsake družbe, saj so v njem zastopani izvoljeni posamezniki neke konkretne družbe in se realna razmerja v družbi vanj preslikavajo; tako nivo splošne razprave in vključevanje idej civilne družbe kot zastopanost posameznih interesnih skupin, odražajo pa se tudi splošna morala in vrednote družbe. Ena temeljnih pomanjkljivosti sedanje politike je pomanjkanje političnega dialoga. Sama vidim parlament kot odprt prostor, ki povezuje civilno družbo in politiko, ki omogoča, da v politični prostor vstopajo nova znanja, sveža strokovna spoznanja in rešitve ter življenjske ocene pri izvajanju zakonskih rešitev. Naš skupni cilj mora biti parlament, ki bo presegel strankarske delitve. In tako mora biti tudi v občinskem svetu. Slovenci dokazujemo, da smo dobri ljudje. Da skupaj zmoremo neverjetne stvari. O tem priča tudi nedavno zbrana pomoč poplavljenim ter številne druge dobrodelne akcije, ki kažejo našo nesebičnost in odprto dušo. Vendar za obstoj ter za razvoj naroda in nacije to ni dovolj. Ni naroda in ni nacije brez samozavedanja in samospoštovanja. Slovenski plebiscit in vojna za Slovenijo nosita temeljno sporočilo; ob politični enotnosti in odgovornosti je mogoče uresničiti še tako zahtevne in negotove, vendar jasne cilje, ki so usklajeni z ljudsko voljo. Želim si, da bi gradili na skupnih spoznanjih in na dejanjih, ki nas združujejo. Da bi verjeli vase in v svoje sposobnosti. Naša prihodnost je odvisna predvsem od naših odločitev in našega ravnanja, ne le od vlade in države, ampak tudi od medsebojnega sodelovanja, ki bo vključevalo politiko, gospodarstvo, znanost, medije, civilno družbo in družbo kot celoto. Država nam ni bila niti podarjena, niti ni sama po sebi umevna; treba jo je negovati, spoštovati, skrbeti za sočloveka, ohranjati slovenski jezik, slovensko kulturo. Slovenija smo ljudje! Kristina Valenčič poslanka Bliža se čas, ko bom poročanje o zakonodajnih zadevah iz Državnega zbora v tem mandatu moral počasi zaključiti. Namreč, kot je že znano, z dnem 2. junija 2014 je bil parlament razpuščen in predsednik države g. Borut Pahor je razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo izvedene 13. julija 2014. Vendar poslanskega delovanja še ni konec, saj parlament ne opravlja tekočih poslov temveč nemoteno deluje do konstitutivne seje novega parlamenta V tem času je potrebno vse zakonodajne zadeve, ki so že vložene v obravnavo, izpeljati do konca. Navsezadnje je to pošteno in pravično, do vseh volivcev, ki so nam zaupali in nas postavili na to mesto. Parlamentarne počitnice bodo še nekaj časa počakale. Kot kaže se nam obeta vroče poletje z obilico političnega kupčkanja ter glasne predvolilne kampanje. Povezovanja, programi, obljube,.... Torej vse, česar se je slovenski narod že navadil, ali bolje rečeno naveličal, sodeč po zadnjih nizkih udeležbah na volitvah. Eden od razlogov je tudi ta, da so predčasne volitve postale že ustaljena praksa. Slišati je bilo tudi šale, da bi lahko uzakonili novo pravilo: poslanski mandat na eno leto, saj je štiriletno obdobje za bodisi levo ali desno vlado, skorajda težko dosegljiv cilj. In ko vsi nestrpno zremo naprej, kako in kaj, bi radi se na tem mestu ozrl malce v preteklost. Kaj je tisto, kar bom pustil za sabo v tem poslanskem mandatu. Ne glede na to, da sem že na začetku mandata dobil v medijih in javnosti negativno etiketo sem v srcu zelo vesel, da sem imel priložnost svoj kraj predstavljati na državnem nivoju. Maksimalno sem se zavzemal, da zakonodajo čim bolje predstavim in približam lokalni skupnosti, katere sem sam del. V svojih razpravah sem večkrat izpostavil svojo občino. Vso svojo energijo sem porabil na to, da sem prisluhnil čisto vsaki težavi posameznega zaskrbljenega občana. In to je tisto, kar mi da občutek, da sem bil uspešen. Od začetka samostojnega delovanja kot nepovezani poslanec sem se udeležil razprave na več kot 7 rednih sej DZ in prav toliko nastopov pri izrednih sejah v zadnjem enoletnem obdobju. Seveda pa je poslanstvo terjalo veliko truda pri uradnih institucijah, zunaj prostorov parlamenta. Posebno so mi bile zanimive teme in določbe, ki so neposredno vplivale na kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva. Srečal sem se z problematiko neustrezne prometne infrastrukture Občine Ilirska Bistrica, zaprosil sem za dodatno razlago na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo glede vprašanje državne pomoči zaradi poslabšanih gospodarskih razmer (strokovni dopis, 7.5.2013) ter večkrat skušal predlagati Ministrstvu za infrastrukturo in prostor preusmeritev tovornih vozil iz središča mesta Ilirske Bistrice. Na ta način se sprosti prometna konica v središču mesta, razbremeni že slaba cestna infrastruktura ter predvsem reši problematika okoljevarstvenega pomena (strokovni dopis, 25.7.2013). Največ težav je vedno pri finančnih zadevah. Podobno nategovanje pri Ministrstvu za obrambo je bilo v zvezi izplačila nadomestila za stavbno zemljišče glede Programa sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo iz sredstev državnega proračuna za leti 2011, 2012 in 2013 zaradi obremenitev, kijih povzroča delovanje slovenske vojske. V večkratnem poskusu (strokovni dopisi, 31.7.2013, 6.8.2013,11.9.2013, 14.2.2014, 13.3.2014 in 8.5.2014) sem želel opozoriti na neenakopravno obravnavo posameznih udeležencev ter nespoštovanje Pogodbe iz leta 2008. Občina Ilirska Bistrica je v letu 2008 in 2009 na podlagi Dogovora o sofinanciranju cestne komunikacije Zagorje -Bač, št. 351-3663/2007-6, z dne 30.11.2007 prejela sredstva za njeno rekonstrukcijo v višini 293.183,50 evrov. Prav tako so na občino prenesena stanovanja. Zanimiv je podatek, kot nam poročajo s pristojnega ministrstva, da v letu 2011 in 2012 niso prejeli predlogov za sofinanciranje lokalne javne infrastrukture s strani Občine Ilirska Bistrica. Čeprav se MORS sklicuje (dopisi z dne 5.8.2013 'in 20.8.2013 kot odgovora na zastavljena vprašanja), da zaradi težkih javnofinančnih razmer v Republiki Sloveniji lahko sofinancira le zmanjšan obseg sofinanciranja projektov, ta del, žal v Občini Ilirska Bistrica ne bodo prejeli, ker oddaje vlog sploh ni bilo. Ostale občine kot so Občina Postojna in Občina Pivka so sredstva za sofinanciranje projektov za ureditev vodovoda in kanalizacije ter ceste vseeno prejeli tudi v letu 2012. Na Občino Postojna je v letu 2013 bilo preneseno še 13 stanovanj kot poravnava obveznosti. Po Dogovoru št. 478-181/2008-1 z dne 28.5.2008, bi morala Občina Ilirska Bistrica letno prejeti nakazilo do 130.000 evrov. Kar se finančne situacije tiče, se je jesen 2013 še bolj zaostrila. Državni zbor je obravnaval in sprejel več zakonov, ki so vzpostavili veliko polemike ter burno nasprotovanje strokovne in širše javnosti. Tako je v prvi vrsti izpostavljen Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, kasneje pa Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (DP2014-A) ter Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015 (DP2015). V povezavi je bil kritičen tudi Zakon o financiranju občin, kije bolj naklonjen občinam z več prebivalci, kot tistimi z večjo površino. Država je tako za občine namenila 50 % dohodnine in ne več 54% ter letno prihranila 86 milijonov evrov, na račun vseh občin, so poročali mediji. Sprememba 21. člena, s katerim se je poseglo na ureditev nižanja deleža sredstev kvote primerne porabe z 4% na 2% je prizadela tudi Občino Ilirska Bistrica, na kar je poslanec opozoril v strokovnem dopisu naslovljenem na Združenje občin Slovenije z dne 7.10.2013. Po novem, bi občina Ilirska Bistrica prejela 9,21% oziroma 862.013,00 evrov manj direktnih prihodkov za investiranje. Proti koncu koledarskega leta so bili obrazi občanov še bolj zaskrbljeni, kajti veliko tehtanja in analiz je povzročilo sprejetje Zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi znova udaril dodatno po žepih davkoplačevalcev, toda je bil z odločbo Ustavnega sodišča RS zavrnjen. Dodatne preglavice smo imeli s sprejetjem Zakona o gozdovih (ZG-E). Osnovni problem slovenskih gozdov še vedno ostaja ugotovitev okrog 1.000.000 m3 letnega neevidentiranega poseka oziroma 27 % deleža posekov in trgovine na črno. Zato se je z novelo skušalo zagotoviti učinkovit nadzor, ki ga bo izvajala CURS. Ena od poglavitnih rešitev je ta, da se uvajajo dokumenti, ki morajo spremljati vsak prevoz gozdnih lesnih proizvodov t.i. prevoznice. Noveliranjem je z amandmaji doseženo, da so izjema prevozi za lasten namen (posek do 5 kubičnih metrov). Ker smo podeželska občina, so nam prevoznice predstavljale samo dodatno administrativno oviro ter simbol davka. Verjetno nas je tudi narava slišala ali pa samo vrnila žogico za vso naneseno škodo, in povzročila ledeno ujmo, s čem je uporaba prevoznic prenesena na april 2015. In medtem ko sanacija povzročene škode še vedno ni do konca sanirana, je tista na političnem odru, pustila še hujše posledice. Priča smo bili številnih interpelacij, političnega kadrovanja, korupcije ter navsezadnje tudi odstopa vlade. In ne to niso samo dejstva na državni ravni, ampak tudi del vsakdanjika lokalne občinske uprave. Ali poteka delo na državni ali lokalni ravni v skladu so v naši državi zadolžene določene inštitucije, ki bodo podale svoje ugotovitve in opozorila, da se pomanjkljivosti odpravijo. Predstavnikom državne in lokalne ravni, ki opravljajo delo v skladu z zakonodajo, ne bodo imeli težav, še več za svoje delo bodo dobili pozitivno mnenje in potrditev dosedanjega dela. Koncem leta 2013 (21.11.2013) sem prevzel tudi vlogo vodje predsednika Kluba primorskih poslank in poslancev, ki je v dosedanjem zasedanju razpravljal o problematiki ustanovitve Občine Ankaran. Slednja funkcija mi omogoča, da bom aktivno nadaljeval z dejavnostmi ter jih skušal čim bolj približati naši občini, od lokalne skupnosti pa pričakujem, da bo spremembe in predloge sprejela dobrodošlo, predvsem z zavedanjem, da le skupno sodelovanje, podpora in soglasje lahko prispevajo celostnem razvoju občine. Kot vesten občan, me zares skrbi, da nismo iz naše občine v nobeni izmed zvrsti medijev, bodisi na lokalnem, bodisi na nacionalnem nivoju, v zadnjem času slišali ali prebrali niti eno dobro novico. Nobenega pomika, ki govori o uspešnem prebitju občine na pot konkurenčnega gospodarstva. Razen nekoliko kulturnih dogodkov je slika bolj osiromašena in v stadiju mirovanja. »Krasijo« nas le grde besede in obrekovanja javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev. Občinstvo je zaskrbljeno, ker medijski prostor postaja vse bolj politično opredeljen, posledično pa vse manj naklonjen v splošno skupno dobro. Na obveščanje o pozitivnih primerih smo skorajda pozabili. Kot rečeno, sem bil tudi sam deležen negativne medijske kampanje. Upam si trditi, da tudi po zaslugi posameznikov iz lokalnega okolja, ki so si v ozadju uspešno prizadevali za mojo diskreditacijo. Na te zadeve sam nisem imel dosti vpliva saj sem bil le žrtev zakulisnih političnih bojev. Vsak občan naj si seveda objektivno sliko ustvari sam, vendar če pomislimo, da se je npr. minister Virant ob interpelaciji zagovarjal, da je poceni letalske karte kupil pred nekaj leti ko še ni bil minister in je s tem opran krivde, jaz pa naj bi bil kriv za dejanje, ko sem v roke pred 24 leti prejel neverodostojno spričevalo, naravnost absurdno. Sam sem svoje znanje na podlagi omenjene listine nadgradil s študijem ob delu in pridobitvijo Univerzitetne izobrazbe na enih od najstarejših fakultet v Sloveniji in ne na nekaterih Slovenskih fakultetah (t.im. sorbonah), ki so kot gobe po dežju rasle po letu 1991. Zavedam se, da v politiki največkrat šteje le podoba v javnosti, upam pa , da v resnici štejejo le dejanja. Moje delo na državnem in lokalnem nivoju bo še naprej potekalo v prepričanju, da dobra dela premagajo negativna dela, in dosedanja dela, ki smo jih vsi skupaj opravili je moč videti tudi v lokalnem okolju. Z negativnimi osebami se ne želim ukvarjati, ker imam dovolj drugega pozitivnega dela. Kar me ni uničilo, meje še bolj utrdilo v namenu, da smo območje v državi za katero je potrebno še dosti dela, da dosežemo zadovoljstvo občank in občanov naše občine. Ivan Simčič Iz občine Ilirska Bistrica... Snežnik O Leto XXII, št. 282 ______________— Predstavitev knjige Razglednica in ladja kot sopotnika Na zadnji majski četrtek je v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici Mitja Lamut predstavil svojo obsežno knjigo Parniki Jadrana na razglednicah. Delo prikazuje in opisuje kar 231 parnikov, ki so vozili po Jadranu do druge svetovne vojne. Zbiralec starih razglednic z morskimi motivi Mitja Lamut je izdal že drugo knjigo, za katero je uporabil razglednice iz svoje zbirke, ki do danes šteje preko 10.000 primerkov. Prvi knjigi Potniške ladje na razglednicah se je tako po desetih letih pridružila še knjiga Parniki Jadrana na razglednicah, kije izšla pri zagrebški založbi v/b/z v slovenskem in tudi v hrvaškem jeziku. V njej opisuje kar 231 parnikov, ki so pluli ob vzhodni jadranski obali med Tr- stom in Kotorjem. Parniki so tod vozili od 19. stoletja do nekaj let po drugi svetovni vojni. Ladja kot človek Avtor, ki danes živi in kot odvetnik dela v Ljublja- ni, je tesno povezan z Ilirsko Bistrico, saj je tod živel do svojega desetega leta. »Začetki mojega zbirateljstva so povezani z Ilirsko Bistrico in bližnjo Reko, kamor me je oče Branko večkrat peljal in kjer sem prvič gledal pomorski promet in se navdušil nad ladjami,« pove Mitja. Tam mu je oče kupil prvo ladijsko razglednico, nekaj prvih pa so mu - seveda v času šolanja pred več kot petdesetimi leti - podarili tudi bistriški sošolci. V knjigi je glavnina vsebine posvečena parnikom, ki so razporejeni kronološko, po letih izgradnje, predelave oziroma njihovega preimenovanja. Vsako razglednico spremlja še opis ladje, osnovni tehnični podatki in njena pot »od rojstva do smrti,« saj, kot avtor pravi, ima vsak ladja svojo usodo, tako kot človek. V uvodnem delu knjige je bralcu predstavljeno pomorstvo in razmere na Jadranu v preteklosti, opisane so ladijske družbe, potniška plovba, ladjedelnice in opis razglednic ladij. »Razglednice in potniške ladje so sopotniki. Za oboje velja, da so razvoj in zlate časa doživljali po letu 1890 do konca 1. svetovne vojne,« avtor naniza eno od skupnih točk svojega hobija. In prav razglednice so tiste, ki so ohranile podobo pristanišč in seveda ladij: »Večino ladij ni imelo časti, da bi bile predstavljene na svoji razglednici, bile so ujete v fotografski objektiv v pristaniščih, kot okras panoram obmorskih mest.« Kapitana je odneslo Zgodbe ladij, ki jih Mitja Lamut opisuje, se odvijajo na potovanjih vzdolž celotne jadranske obale, a le peščica na našem slovenskem delu. Zato je zgodba ladje San Marco za nas toliko bolj zanimiva. Zgrajena je bila v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) za ladjarja Istria-Trieste, lahko je sprejela 503 potnike, vozila pa je na progi iz Trsta v Pulj in iz Trsta v Piran. V strahovitem neurju 11. februarja 1929 je bila hudo poškodovana, razbilo ji je celo poveljniški most. Takrat je odplula iz Pirana proti Izoli, morje, ki je pljuskalo čez krov ladje, pa je odneslo kapitana Dolceja Santa iz Pirana. Brez njega se je nato vrnila v led uklenjeno piransko pristanišče. Leta 1943 so jo zasegli Nemci in jo vključili v svojo sredozemsko floto. Nesrečno je končala 9. septembra 1944. Tega dne seje polna potnikov in nemških vojakov vračala iz Umaga, med postankom v Savudriji so jo začela preletavati zavezniška letala. Vseeno je zaplula proti Piranu, vendar sta jo blizu obale zadeli dve bombi, kapitan pa je ladjo nasedel na obalo in s tem rešil človeška življenja, kolikor se je le dalo. Vseeno naj bi bilo mrtvih najmanj 100 potnikov in 40 do 50 nemških vojakov. Po vojni so razbitino ladje, ki je nasedla na notranji strani savudrijskega polotoka, le še dvignili iz morja in jo razrezali. Takšnih zanimivih zgodb je v knjigi Mitje Lamuta še natanko 230. Knjigo lahko naročite pri avtorju (www. bitva.si) ali Bitva d.o.o., Ljubljana, Pražakova 10. Primož Rojc KOSEmiiA n.o WWW.PROFARM.Sl Podrobnosti o prezračevalnih ventilatorjih EOLOSTAR lahko dobite pri uvozniku - podjetju ProFarm Košenina, d. o. o., Sp. Senica 9,1215 Medvode, tel. 080/73-74, www.profarm.si. Prezračevalni ventilatorji v kmetijstvu in industriji Prihajajo vroči dnevi in s tem tudi velike temperaturne obremenitve ljudi in živali. Reševanja tovrstnih težav se lotevamo na različne načine, odvisno od potreb in zmožnosti, ki nam jih nudi dana situacija. Eden izmed načinov učinkovitega hlajenja oz. prezračevanja velikih kmetijskih in industrijsko-logističnih objektov je namestitev prezračevalnih ventilatorjev EOLOSTAR. Omenjeni ventilatorji spadajo v skupino tako imenovanih nizkotlačnih visokopretočnih aksialnih ventilatorjev z majhnim številom obratov. Ventilatorji delujejo tiho, porabijo malo električne energije, obenem pa dosegajo velik pretok zraka pri nizkih podtlakih. Na voljo so v izvedbi s samodejnimi zapiralnimi žaluzijami ali brez ter primerni za namestitev tako v notranjost objekta kakor tudi na zunanje stene kot sesalni ventilatorji. Konstrukcija ventilatorjev je kvadratne oblike ter tako zelo enostavna za namestitev na stenske odprtine ali obešanje pod strop. Obod ventilatorja je izdelan iz vroče cinkane pločevine, notranja šoba iz nelomljive plastike, elise ventilatorja pa iz nerjaveče pločevine, ukrivljene pod optimalnim odrivnim kotom, ki zagotavlja visoko učinkovitost in nizko hrupnost. Na voljo so v velikostih od 80 cm pa do 200 cm in pretočnostih od 12.000 m3/h pa vse do 60.000 m3/h. Njihova konstrukcija je prirejena za delo v agresivnem okolju, kot so farme in podobno. Ventilatorji so na voljo s trofaznimi oz. opcijsko enofaznimi motorji z močjo, prilagojeno premeru ventilatorja. Ventilatorji EOLOSTAR se pogosto nameščajo v hlevih, skladiščih, proizvodnih halah in podobno. Nizki investicijski stroški in enostavno vzdrževanje ter dolga življenjska doba so poglavitni razlogi za nakup. modra številka (((•080 75 74 ) Spodnja Senica 9 1215 Medvode Tel. 01/3618-303 GSM. 040/21-33-55 Leto XXII, št. 282 OSnežnik Iz občine Hrpelje - Kozina.. Beka, Ocizla Obletnica požiga in pohod Zaključna prireditev Zgodbarnica v Slivju Na Dan mladosti so v Ocizli obeležili 70. obletnico požiga Ocizle in Beke. V kulturnem delu programa so nastopali: Mešani pevski zbor Divača in vaška mladina iz Ocizle in Beke. Slavnostni govornik pa je bil Miran Potrč - nekdanji poslanec v Državnem zboru RS. Zbranim je predstavil dogodke, ki so se zgodili pred 70 leti in položil vsem navzočim v srce, v opomin, naj do tega ne pride nikoli več. V nedeljo, 8. junija pa so v Ocizli izpeljali 14. pohod po Tigrovski Spominski krožni poti. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Slavnik, vaška mladina, program so povezovale domačinke iz Ocizle, Monika Zobec, Valentina Zobec in Mojca Grk. PO pozdravnem nagovoru predsednika KS Ocizla Roberta Grka in župana Obči- ne Hrpelje Kozine Zvoneta Benčiča Midreta je minil nagovor slavnostne govor- nice poslanke DZ RS iz vrst SD Ljubica Jelušič, v katerem se je spomnila dogodkov iz delovanja TIGR-a in praznika ob dnevu Primoža Trubarja. Po pohodu so se skupaj družili ob domači joti in glasbi in srečanje je bilo še pozno v popoldan. Vabljeni tudi naslednje leto na 15. pohod! Nabito poln vaški dom v Slivju je ponovno dokazal, kot lani brezovski, da Študijski krožek Zgodbarnica privablja veliko navdušencev nad domačimi in drugimi zgodbami, ki jih že drugo leto od oktobra do maja zbirajo krožkarji na različne načine. Edinstveni krožek v Sloveniji, vsaj tako pravijo na Andragoškem centru Slovenija, je združil izredno simpatične krožkarje, domačine in obiskovalce z dobro zgodbo, smehom, petjem in glasbo, kar je in ostaja v času tempiranih časovnih bomb, posebna vrednota, najsi bo domačinov kot prišlekov, ki kraj poznajo morda po »češpovihi dnevih«, ki so jih pred leti organizirali člani domačega Turističnega društva Dimnice, po freskah slovenskega domoljuba Toneta Kralja v cerkvi, posvečeni sv. Martinu iz leta 1697, po jami Dimnice, po dobri domači slivovki, brkinskih jabolkih in čudoviti brkinski pokrajini krog in krog vasi pa tja do ilirskobistriške občine in dlje. Veselje, dobra volja in veliko pozitivnosti se je iz mesečnih srečevanj v Knjižnici Kozina, enoti Kosovelove knjižnice Sežana, nedvomno preneslo med krajane in obiskovalce večerne prireditve. Na izviren, humoren in simpatičen način sta prireditev povezovali krožkarici Zlata Cergol iz Klanca in Fanči Klobučar iz Tubelj, ki sta na oder povabili k branju ali pripovedovanju anekdot. šal in kratkih zgodb posamične krožkarje in goste iz Šmarij pri Jelšah. Direktorica Kosovelove knjižnice Sežana, Magdalena Svetin Terčon, je povedala, da »so zapisane zgodbe zelo pomembne. Zgodovina, ki jo pišejo strokovnjaki, je posplošena in brezosebna, iz zgodb, zapisanih na Zgodbarnici pa spoznamo način življenja posameznikov, z vso bolečino in radostjo vred. Prav zato bo Kosovelova knjižnica Sežana to dejavnost podpirala tudi v prihodnosti.« Direktorica Saša Svetelšek Likavec je pridodala: »Projekta Zgodbarnice se veselimo še prav posebej. Ujeti bisere iz življenja ljudi v naših krajih, iz daljne in bližnje preteklosti in seveda sedanjosti, je velika vrednota, še posebej, če so ti neposredno zapisani po ljudskem izročilu in v ljudskem jeziku. Poti so neštete in neskončne, zato potovanje vedno znova začenja novo pot. In knjižnica je prostor za dušo in naša knjižnica je duša naših krajev, zbirka, ki je pred nami pa odraz dobrega dela, vedrine, dobrega počutja ustvarjalcev in bogate ustvarjalne duše.« Za pevski posladek so poskrbeli fantje, domačini, iz kvinteta Utrip, z ljudskima pesmima, za glasbeni utrinek pa domači glasbeni par Eva Sluga in Žiga Dodič. Da bi ne pozabili, kako so se nekoč naše none in nonoti igrali in si prepevali, so skozi igro prikazali ljubki osnovnošolci OŠ DBS Hrpelje, ki so pred kratkim izdali knjižico Babica, povej mi. Da tudi ŠK Zgodbarnica ni od muh, potrjuje novo izdana skripta ŠK Zgodbarnica 2013/2014, ki je na voljo v Knjižnici Kozina. Skripta zajema več kot 60 zbranih zgodb, šal, anekdot, starih receptov, spominov, prispelih in zanimivih štore. V njej lahko preberete tudi pravljice in zgodbe znanih in manj znanih piscev iz domačih in tujih logov, skratka, v njej se nedvomno najde nekaj za dušo, morda reminiscenco, morda besedo, morda vonj babičinega kruha, kdo ve. Skripto je uredila in zgodbe zbrala Patricija Dodič, mentorica omenjenega krožka, ki je. Prireditev so omogočili Občina Hrpelje-Kozina, Kosovelova knjižnica Sežana, JSKD Ol Sežana in Turistično društvo Dimnice. Vsem, ki ste posebej prispevali k uspešno izvedenemu večeru, še enkrat hvala in »ob letu osorej«, kot je ob koncu prireditve pozdravila goste Klobučarjeva, še vedno pa vabljeni oktobra, da se nam pridružite. tekst Patricija Dodič, foto Irena Štemberger S pravo klimo bo bivanje prijetno AKEBONO RAK-PXB Klimatska naprava DC Inverter Split HITACHI lnspire the lSlext KLIMATSKE NAPRAVE hitachi IN TOPLOTNE ČRPALKE ,nspirc,heNext clima B system QOGY www.doogy.si f05/626 16 66 PDC d.o.o. inženiring, trgovina in storitve, Gažon 101 - 6274 Šmarje, KOPER - Slovenija clima -system 3DGX Zaradi vse bolj spremenljivega vremena se je sezona hlajenja podaljšala in tako traja od maja do septembra. Ker v zadnjem času večina imetnikov klimatskih naprav izkorišča tudi njihovo izjemno učinkovitost pri ogrevanju, so klimatske naprave pravzaprav aktualne čez celo leto. Vendar še vedno se največ klimatskih naprav proda prav v vročih poletnih mesecih saj če si želimo udobnega počutja v svojem domu, bomo v poletnih dneh primorani zniževati tako temperaturo kot tudi vlažnost našega bivalnega okolja! Pravijo, da se dober dan po jutru pozna in, če se dan ne prične dobro zaradi spanja v pregretih prostorih, se zjutraj zbudimo utrujeni in nejevoljni. Največkrat se utrujenost zaradi vročine vleče čez cel dan, tako v službi, kot doma. Težava bo takoj odpravljena z izbiro prave klimatske naprave. Zato vam primerno času predstavljamo novo serijo klimatskih naprav HITACHI PXB - AKEBONO s ključnimi lastnostmi: * moderna in elegantna oblika iz kakovostnih materialov * senzor gibanja aktivnosti v prostoru omogoča udobno bivanje in velik prihranek energije * zračni filter zagotavlja visoko kakovost zraka v prostoru * visoki sezonski izkoristki pri hlajenjuA+++ in gretju A++ * tiho delovanje, samo 20 dBA zvočne moči * prikaz porabe električne energije, prikaz sobne temperature na daljinskem upravljalniku * naprava samodejno posuši izmenjevalec in s tem prepreči nastanek bakterij (gliv). V spomin Vaše strani... Snežnik ^ Ob 95 letnici patra Ivana Tomažiča V letošnjem februarju preminuli pater Ivan Tomažič, ustanovitelj slovenskega študentskega doma na Dunaju, raziskovalec izvora Slovencev, publicist in do zadnjega diha borec za resnico in pravico, bi ob koncu te pomladi, 17. junija, dopolnil 95 let. Rodil se je torej le leto po končani prvi svetovni vojni, ki je načela zdravje njegovega očeta Jožeta, vojaka v tej moriji, izgubil ga ježe pri štirih letih. Mama Frančiška je na skromni kmetiji potem ostala sama s tremi majhnimi otroki. A bila je dovoj pogumna, da je to ni zlomilo. Njen najstarejši otrok, Ivan, je bil bister, vendar prikrajšan za učenje materinščine. V osnovni šoli na Pregarjah se takrat ni smelo slišati slovenske besede. Že pri dvanajstih letih je odšel od doma, da bi se lahko šolal in postal duhovnik, pri odločitvi za duhovniški poklic ga je zelo spodbujala globoko verna mama, poleg nje pa tudi domači župnik Aleksander Milič. Prva leta seje šolal v semenišču klaretincev v Frascatiju v bližini Rima. S šestnajstimi leti je vstopil v red klaretincev. po maturi, ki jo je opravil leta 1939, je študiral teologijo v Zafri v Španiji. Tam je imel po končanem študiju in mašni-škem posvečenju, pomladi leta 1943 novo mašo, ki se je sredi vojne vihre ni mogel udeležiti nihče od njegovih domačih, za katere dolgo ni videl niti, če so sploh še živi. Kmalu po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v italijo in dobil mesto kaplana v rimskem okraju Parioli. Želel si je sicer delati v Trstu - predvsem zato, ker bi bil tako blizu domačim ljudem in krajem. Vsa leta v tujini je namreč ostal trden Slovenec, čeprav sploh ni okusil slovenske šole in se je pismene slovenščine odlično naučil sam. toda Trsta mu predstojniki niso odobrili - menda zato, ker tam v času odločanja o meji med Italijo in Slovenijo niso hoteli imeti slovenskih duhovnikov. Se je pa ljubljeni domovini približal, ko je bil leta 1953 premeščen na Dunaj, kjer so živeli tudi njegovi rojaki. Sprva mu ni bilo lahko, saj je moral maševati ne da bi sploh znal nemški jezik, a svojim izrednim darom za učenje jezikov je kmalu brezhibno govoril in pisal v nemščini. Delo, ki ga je opravil v skoraj šestih desetletjih na Dunaju, je res velikansko. Več kot pol stoletja je bil duhovnik v bolnišnici za ostarele v osmem dunajskem okraju Baumgar-ten. Za večino bi bilo samo to dovolj velik delovni izziv. Toda ne za Tomažiča. Že po nekaj letih na Dunaju je začel snovati svoje življenjsko delo, slovenski visokošolski dom Korotan. Te naloge se je lotil, ko je videl, kako zelo bi mlada šolajoča se slovenska mladina na dunaju potrebovala svoj dom. priskrbel jim je sicer nekaj sob v hiši klaretinskega reda, a hitro uvidel; da to ne zadošča: Zato se je v začetku šestdesetih let, ko je bil na višku življenjskih moči, lotil iskanja primerne lokacije za dom. Tudi z nekaj sreče mu je to uspelo, nato se je s sebi lastno spretnostjo in izjemno vztrajnostjo lotil zbiranja denarja za gradnjo doma. Dve tretjini je zbral s posojilom dunajske občine in subvencijo avstrijskega ministrstva za visoko šolstvo, za preostalo tretjino je organiziral podporno akcijo med Slovenci na avstrijskem Koroškem, med Slovenci v Ameriki in drugje. S skromnimi, a zanje velikimi prispevki so pri gradnji doma pomagali so tudi številni preprosti ljudje. Med njimi Tomažičeva mama, ki mu je, ko je slišala, da gradi slovenski dom, dala svoje edine devize, namreč 20 dolarjev, ki jih je dobila od svoje sestre v Ameriki. Pater Tomažič ni mogel biti lastnik Korotana. Predvsem zato ne, ker je bil duhovnik in tudi zato, ker je hotel, da ostane Korotan trajna ustanova za podporo slovenski šolajoči se mladini na Dunaju, lastništvo je najprej ponudil klaretinske-mu redu, ker pa ga ta ni hotel, seje obrnil na celovško Mohorjevo družbo oziroma Družbo sv. Mohorja, cerkveno bratovščino, ki jo je ustanovil škof Anton Slomšek. Ta je z veseljem sprejela ponudbo. Dogovorili so se, da bo Tomažič sam skrbel za vse, tudi za financiranje, vendar pod imenom Mohorjeve kot lastnice. Sklenili so pisno pogodbo, v kateri je bil naveden trajni namen doma, »kakor ga je določil njegov ustanovitelj, pater Tomažič«. O otvoritvi Korotana v pozni jeseni 1966 so poročali vsi pomembnejši avstrijski in jugoslovanski mediji, prav tako pa mediji, ki so jih Slovenci takrat imelii v drugih delih sveta. Prav vsem se je zdelo pomembno poudariti, da se je slovesnosti udeležil tudi av- strijski zvezni kancler dr. Josef Klaus, prav vsi pa so omenjali tudi ustanovitelja in graditelja doma patra Tomažiča in pri tem niso skoparili z besedami pohval na njegov račun. Tomažič je Korotan uspešno vodil dve desetletji. Poleg dijakov in študentov je dom gostil tudi druge Slovence, med njimi je bilo veliko znanstvenikov, umetnikov in drugih uglednih osebnosti. Za slovensko hišo so vedeli vsi, ki so kdaj prišli na Dunaj, postal je dejansko nacionalni simbol, prijazno shajališče Slovencev ne glede na njihova verska in politična prepričanja. V Korotanu je pater Tomažič razvil tudi svoj talent za pisanje in tudi za znanstveno delovanje. Leto po ustanovitvi Korotana je začel izdajati glasilo Glas Korotana, ki je potem izhajal vse do njegovega odhoda iz doma. Vanj je največ pisal sam, kasneje je veliko objavljal tudi v mnogih drugih časnikih in revijah, zadnja leta tudi v glasilu, ki ga izdaja Dom ostarelih občanov v ilirski bistrici. Še kot rektor Korotana se je lotil tudi znanstvenega dela. Tudi vtem je bil njegove najve-čje pozornosti deležen slovenski narod. Skupaj z Matejem Borom in Jožkom Šavlijem je v začetku 80. let začel proučevati in širiti venetsko teorijo o izvoru Slovencev. O tem je imel vrsto dobro obiskanih predavanj in tudi razstav, s sodelavci je napisal vrsto člankov in tudi nekaj knjig, ki so večioma prevedene tudi v tuje jezike. Pater seje na Dunaju upokojil šele konec minulega desetletja - verjetno pa se ne bi niti takrat; če ne bi porušili bolnišnične kapele. Takrat že enaindevetdesetletnik si je gotovo zaslužil spokojen preostanek življenja, za katerega si je sam izbral prijazen dom v Ilirski Bistrici. V domu ostarelih občanov je bil srečen in skoraj do zadnjega je živel še dokaj aktivno življenje, vozil je avto in vsak dan maševal v domu, občasno pa tudi na rodnih Pregarjah. Veliko je pisal, deloma tudi zato, ker mu je v zadnjih letih močno opešal sluh in se je lažje sporazumeval s pisano besedo. Po vrnitvi v domače kraje je tudi nadaljeval z dobrimi deli v korist svojih Pregarjanov in drugih bližnjih vasi a tudi drugih Slovencev in pomoči potrebnih po svetu. Tu bi lahko sklenili predstavitev Tomažičevega bogatega življenja; a ta ne bi bila verodostojna, če se ne bi vsaj na kratko pomudili pri tistem poglavju, ki mu je v zadnjem desetletju življenja povzročilo veliko trpljenja in tudi ogorčenja. Ta trden človek je lahko prenesel in odpustil čisto vse, le krivic in laži ne. Pa ga je doletelo vse to. Vrhunec grozot je bil, da je pri devetdesetih moral na sodišče, ker ga je tožila Mohorjeva družba. Njegovi prej idilični odnosi s celovško Mohorjevo družbo so se sicer pričeli krhati že v osemdesetih letih, ko je družba dobila novo vodstvo, ob tem pa je leta 1986 v Avstriji začel veljati nov zakon, ki je zahteval neomejeno odprtost študentskih domov za dekleta in fante. Pater Tomažič je menil, da za zasebni katoliški dom to ne more veljati, v vodstvu Mohorjeve družbe pa je obveljalo drugačno mnenje. Tomažič, ki bi lahko dom vodil, dokler bi hotel, se je zato umaknil in se več kot 15 let ni vmešaval v dogajanje v domu, čeprav ga je zelo bolelo, da se je Mohorjeva družba lotila popolne prenove doma, med katero so prej študentski dom spremenili v hotel, ob tem pa s fasade odstranili tudi slovenski simbol, namreč mozaik o ustoličenju slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Tomažič se je oglasil šele, ko je izvedel, da Korotanu grozi, da ga bodo zaradi dolgov prodali. Ob tem je Mohorjeva družba zanikala, da ima pater še kakšno pravico do odločanja o tem, kaj bodo naredili z domom, njegovo vlogo v domu so opisali kot delo nekdanjega uslužbenca Mohorjeve, do katerega ta nimva več nobenih obveznosti. To je pri patru tomažiču izzvalo oster odziv, Mohorjeva pa je na njegove trditve odgovorila s tožbo. Toda na višjem deželnem dunajskem sodišču je tožba Mohorjanov -dva meseca po prodaji doma Sloveniji - padla, Tomažič se je nato odpovedal povratni tožbi, s katero bi morda prišel do odškodnine. Zanj je bilo dovolj, da seje izkazalo, da ima prav. Vedoč, da glede tega, kar se je zgodilo, ni več kaj storiti, je pater Ivan Tomažič želel ohraniti vsaj svoja in druga pričevanja o korotanu. Ta bodo v knjigi, ki bo izšla še pred prvo obletnico njegove smrti in bo sledila njegovim besedam: »rad bi ljudem povedal vso resnico.« Jasna Kontler - Salamon Oglasi VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,T: 05/710 07 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 ČE TE LAKOTA PICI, PICERIJO PARK POKLICI ! t joe ^n#sg|i#*> OB NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) ali 1 X DRUŽINSKA PICA izbiri) •} MALA PICAGRATIS sidrna, park, kraška, gorenjka DODATNA PONUDBA . OCVRTI SIR 3,SOC • PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,DOC . OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC (mala porcija 4,50€) . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ ♦ POMFRIT 1,50€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Fo naročilih skonstruiramo. Izdelamo, protlkorozy$ko zaščitimo In montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h In 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: infof« umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Iz Mestne občine Koper Poletni sobotni Koper - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Koper v sodelovanju z Pokrajinskim muzejem Koper pripravlja v juniju, juliju in avgustu sklop večernih sobotnih druženj v spremstvu literature, glasbe in gledališča. V muzejskem lapidariju po otvoritvenem državnem literarnem srečanju Sosed tvojega brega, ki je potekalo konec maja, so pripravili v juniju koncert in pogovor z Vruja trio, Muzejsko noč in literarno-glasbeni večer Feminelije, ki je obsegal predstavitev knjige Ivka Spetiča-Magajne in Literarnega društva Ilirska Bistrica v spremstvu dekliškega pevskega zbora Vox llirica ter dueta violine in kitare. V juliju bo predstavljeno delovanje v sklopu produkcij poletnih gledaliških delavnic, Literarnega društva Peter Martinc ter literarnega društva Fontana z letošnjim istoimenskim zbornikom ter glasbene Družine Batista, kjer bodo izvirni slovenski ljudski napevi zadoneli ob spremljavi ljudskih inštrumentov. Avgustovske sobote bodo obarvali člani pevske skupine Kantadore iz Gradi-na, za njimi bodo ob prihajajoči štiridesetletnici nastopili Mešani pevski zbor Maestral večeri v Kopru ter pod dirigentsko taktirko uveljavljenega nizozemskega dirigenta Jana Cobra bo zazvenel orkester tabora Musiča creativa. Sklop sobotnih večerov pa bodo v režiji Ksenije Murari zaključili člani Gledališkega društva Cuker teater Portorož z gledališko predstavo Slike iz doline Šentflorjanske. Vsi dogodki, razen orkestra tabora Musiča creaticva, ki bo nastopil 23. avgusta na koprskem Titoven trgu ob 18.00, bodo potekali v lapidariju Pokrajinskega muzeja Koper s pričetkom ob 20 uri. Tekst: Mateja Palčič Foto: Matej Maček m j Državno srečanje Sosed tvojega brega 2014 Koper - v soboto, 31. maja je v Kopru potekalo že 36. državno srečanje manjšinskih pesnikov in pisateljev Sosed tvojega brega. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v okviru revije Mentor v marcu razpisal natečaj in državno srečanje pod naslovom »V pristanišču besed«, ki je bil namenjen avtorjem, ki - ne glede na državljanstvo - stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa predvsem v svojem maternem jeziku. 41 avtorjev je poslalo besedila v angleškem, francoskem, madžarskem, italijanskem, bosanskem, srbskem, hrvaškem in makedonskem jeziku, katera je pregledala strokovna žirija, sestavljena iz poznavalcev literature posameznih jezikov. Izbrani finalisti državnega srečanja so postali Mathias Rambaud, Senad Smajič, Zlatko Kraljič, Velimir Turk, Jordan Stavrov, Zdravko Ko-kanovič-Koki, Rick Harsch in Željko Perovič. V programu so se v prostorih Kult3000 predstavili vsi prijavljeni avtorji v sklopu jutranjih branj, sledil jim je sprehod po Tomizzevih poteh, ki ga je vodila Jasna Čebron iz društva Kulturni klub, v popoldanskih urah so udeleženci prisostvovali ustvarjalni literarni delavnici pod mentorstvom Maje Gal Štromar, literarno druženje pa se je zaključilo v večernih urah v lapidariju Pokrajinskega muzeja z predstavitvijo finalistov. Izbrana besedila bodo izšla leta 2015, v bienalni, 18. številki revije Paralele. Izbrani avtorji natečajev Sosed tvojega brega 2014 in 2015 bodo skupaj s svojimi literarnimi besedili predstavljeni v tiskani izdaji, letošnji izbrani avtorji pa v e-reviji Paralele. Tekst: Mateja Palčič Foto: Matej Maček Novi Kulturno informacijski center KULT3000 v Kopru Koper - v soboto, 31. maja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Koper v prostorih galerije Pokrajinskega muzeja Koper otvorila novo Kul-turno-informacijsko točko Kult3000 Koper. Kot prireditveno, izobraževalni ter informacijski center bo program Kulta3000 Koper namenjen povečanju pretoka informacij, povezovanju različnih kulturno umetniških praks in dejavnosti ter aktivnemu vklju- čevanju obalnih inštitucij, društev, zavodov in posameznikov. Kulturno informacijski center Kult3000 Koper bo deloval znotraj širše mreže kulturno informacijskih točk Kult3000 Ljubljana, Monošter, Zagreb, Reka, Trst, Gorica, Celovec, Dunaj in Praga. Preko spletnega portala in različnih medijev bo znotraj mreže kulturno informacijskih točk potekalo obveščanje o kulturnih dogodkih, povezovanje programov, izmenjave ter usklajevanje programa med partnerji. Kulturno informacijski center Kult3000 Koper bo na Kidričevi 21 deloval od srede do petka od 9.00 do 17.00, ob sobotah od 11.00 do 19.00 ter v nedeljo od 11.00 do 17.00. Ob odprtju centra so nastopili Mešani pevski zbor Obalca z zborovodkinjo Sonjo Mezgec, ki so teden za tem imeli ravno v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper svoj zaključni koncert. Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper v okviru Kulta3000 ter v sodelovanju z Pokrajinskim muzejem, pa ze poletje pripravlja tudi niz poletnih sobotnih večerov, kjer se bodo predstavile literarne, vokalne, glasbene in gledališke zasedbe. Tekst: Mateja Palčič, Foto: Matej Maček Dvokrilno okno Enokrilno okno 80 x 120 167,28 € 92,00 Enokrilno okno 100x120 203,64 € 112,00 € Enokrilno okno Balkonska vrata enoknlna 70x210 276,19 € 153,00' Enokrilno okno 120x120 221,62 € 122,00 € Enokrilno okno 100x60 Balkonska vrača enoknlna 80 x 200 296,37 € 163,00 1 Enokrilno okno Enokrilno okno Balkonska vrata enoknlna 80x210 296,37 € 163,00 Enokrilno okno 60x80 130,90 € 72,00 € Enokrilno okno 100 x140 Balkonska vrata enoknlna 90x210 Enokrilno okno 120x140 241,82 € 133,00 6 Enokrilno okno Balkonska vrata enokrilna 100 x 210 100x80 149,006 82,00 6 Enokrilno okno Enokrilno okno 140x140 Balkonska vrata dvokrilna 120x210 120x120 278,196 153,00' 120 x 80 Enokrilno okno Dvokrilno okno Balkonska vrata dvoknlna 140 x 210 60 x 100 140x120 296.37 6 163,00 6 Enokrilno okno Dvokrilno okno 160x120 332.73 6 163,00 6 Balkonska vrata dvokrilna 160 x 210 Enokrilno okno 80x 100 149,006 Dvokrilno okno Balkonska vrata dvokrilna 180 x 210 516,37 6 100x 100 167.286 92,006 Enokrilno okno Dvokrilno okno 120x 100 203.646 112,00 6 Enokrilno okno Dvokrilno okno 140x 140 60x 120 149.00 6 160x140 Enokrilno okno Dvokrilno okno GEOSONDA ZEMELJSKI KOLEKTOR Zasipanja vredno ogrevanje že od teta 1923 ECOHsat Eco H e at 400 Toplotna črpalka zemlja - voda voda - voda Kompletna kurilnica v eni sami napravi! COP 5.4 —3 POVRŠINSKA / VODA *. . a PODTALNA VODA sgglglsr j Nova generacija toplotnih črpalkz izjemnimi prihranki pri ogrevanju in najvišjim COP-jem. Jože Brenčič s P Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 ES j e-posta: brencic@siol.net Eko sklad Slovenski I K jJHHHHIHI javni sklad I IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE * SOLAR « PELETI H-GEVIS I I Prodaja PVC oken in vrat: Podietie Gevis se ukvarja s proizvodnjo in prodajo: * PVC oken in vrat po najugodnejših cenah • ALU rolete, komarniki, okenske police... na zalogi • www.gevis.si • info@gevis.si H. proF' 041 839 123 TOVARNIŠKA PRODAJA PVC OKEN IN VRAT Primorci beremo 2014 Vaše strani - kultura... Ure pravljic Snežnik 0 Bralna značka za Primorska akcija, bralna značka za odrasle, poteka že od leta 2007 in z vsakim letom se širi krog zagovornikov branja leposlovja slovenskih avtorjev. Primorske knjižnice tudi v letošnjem letu bralce nagovarjamo k branju sodobnih slovenskih avtorjev. V projektu sodeluje 9 primorskih knjižnic, med njimi tudi Knjižnica Makse Samsa, ki sodeluje že šesto leto. Gre za najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji, ki se je za bralce v letošnjem letu začel 23. aprila 2014, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, zaključil pa se bo 11. novembra 2014. Ključnega pomena za navduševanje bralcev so knjižničarji, ki radi berejo kakovostne vsebine in z branjem spoznavajo slovenske odrasle avtorje in pripravijo seznam knjig. Letos v branje priporočamo 52 proznih del in 11 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev. Sodelujoči morajo do 11. novembra 2014 prebrati najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralno znamenje z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete v tem skupnem bralnem potovanju. V letu 2013 smo bili veseli vašega sodelovanja in upamo, da se nam boste v letošnjem letu pridružili v še večjem številu. Primorci, berimo! Knjižnica Makse Samsa Snemanje oddaje Na obisku Prišel je čas poletnih počitnic Prišel je mesec maj in z njim so se poslovile tudi pravljične urice. V letu 2013/2014 je ure pravljic obiskovalo preko 80 otrok, razdeljenih v pet skupin. Ure pravljic so potekale od oktobra 2013 do maja 2014.lmeli smo dvakrat tedensko in sicer ob torkih dopoldne in sredo popoldne. V Knjižnici Makse Samsa smo za zaključek pravljičnih uric pripravili otrokom posebno presenečenje. V torek, 27. maja 2014 smo otrokom pripravili v sodelovanju z osnovno šolo Dragotina Ketteja zaključno prireditev. Na njej so se osnovnošolci pod mentorstvom učiteljic Metke in Ma- teje predstavili z igrico: Čarovnice iz Bršljanovega dola. Otroci so zelo uživali in se zabavali ob gledanju igrice. Da bo otrokom naše druženje ostalo v lepem spominu smo jim v knjižnici pripravili sladko presenečenje. V imenu celotnega kolektiva knjižnice se iskreno zahvaljujemo nastopajočim otrokom in njihovim mentoricam, ker so se nesebično in prijazno odzvale našemu povabilu in bile pripravljene na sodelovanje, v želji, da bi še naprej tako lepo in dobro sodelovale. Tekst: Tamara Hrabar, foto Mateja Maraž Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d.o.o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si G ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... Dolnji Zemon je v mesecu maju obiskala ekipa TV Koper- Ca-podistria z novinarko Laro Plevnik in posnela oddajo Na obisku, ki gledalcem predstavlja ljubiteljsko kulturo po krajih Primorske. Na Dolnjem Zemonu so jim imeli kaj pokazati, saj je tu ljubiteljsko gledališče doma še iz časov pred drugo vojno. Tako so člani domačega Kulturnega društva Grad pred Hurjovo hišo odigrali nekaj odlomkov iz igre Ohcet bo, slikarka z usti Dragica Sušanj je predstavila svoje delo, Nadja in Vili Gombač svoje ustvarjanje in raziskovanje, Magdalena Penko Šajn pa je pred hišo pesnice Makse Samsa recitirala njeno Pesem zavidanja. Bogato izročilo zemonskega ljudskega petja z ljudskima Ko so fantje proti vasi šli in Dekle na vrtu zelenem sedi so zapeli Zemenski fantje. Direktorica Knjižnice Makse Samsa ga. Damjana Hrabar je povedala nekaj o zapuščini naše pesnice, o preteklem dogajanju v društvu je spregovoril Frane Dolgan, zemonske gospodinje pa so predstavile izdelavo rož za Vizito iz kreb papirja. Ze-monci so tako predstavili kulturo, sedanjo in preteklo, Slbto! iffiM/li 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13 nedelja zaprti KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si VSAK DA 7.00-22.I v najlepši luči in tisti, ki si oddaje niste uspeli ogledati vas vabimo, da obiščete spletni portal RTV Slovenije in v arhivu poiščete to zanimivo oddajo. Primož Rojc mm smili POPUST SE OBRAČUNAVA NA BLAGAJNI IN VEUA ZA VSE NAČINE PLAČIL. VVENGE 854 PR COCO BOLO 8995 RF dim 2800x2070x18 mm dim 2800x2070x18 mm r --.n AKCIJA TRAJA OD 07. 04. 2014 DO PRODAJE ZALOG Krin MFC 67,14 Kn/m' VANILIJA 590 PE OREH RIBERA SIJAJ dim 2800x2070x18 mm dim 2800x2070x18 mm MFC 59,56 Kn/m1 MFC 65,04 Kn/m1 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica AKTIVNOSTI V ČASU POLETNIH POČITNIC IGROTEKA - Vabljeni ste v knjižnično igroteko, kjer vas čaka pester izbor igračk za najmlajše ter veliko družabnih iger za vse generacije. FILMOTEKA- V času počitnic si lahko ogledate iz našega izbora film po želji na velikem platnu. Pridite in uživajte kot v kinu. ŠAHOVSKI KROŽEK- V mesecu juliju bo ob torkih in četrtkih v naših prostorih potekal ŠAHOVSKI KROŽEK, ki ga bo vodil Miran Rolih. BRALNI ČRV - Knjižnica Makse Samsa vabi vse osnovnošolce, da se nam tudi te počitnice pridružijo pri naši POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI »BRALNI ČRV«. POČITNIŠKI KNJIŽNI KVIZ - Osnovnošolci, pridružite se nam tudi pri reševanju počitniških knjižnih kvizov na temo »DRUŽENJE S SLOVENSKIMI AVTORJI«. Vse naše bralce in ostale uporabnike vabimo, da se nam tudi to poletje pridružijo pri poletnih projektih za mladino v Knjižnici Makse Samsa. Podrobnejše informacije o projektih dobite v knjižnici. Želimo vam prijetno poletno branje in zabavo. Leto XXII, št. 282 Q Snežnik Vaše strani... Wellness www.welmess-oprema.si Iz občine Hrpelje - Kozina Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 38.200 izvodov Snežnikje vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 20.06.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnikje brezplačen. Prejemajo ga gospodinjstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna, Divača in Koper. Distribucija Pošta Slovenije ter lastna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Opasilo v Hrpeljah Masažni bazeni - vvhirpooli Montaža in namestitev nista zahtevni opravili, zato to velikokrat opravi kar stranka sama. Vendar tu najdemo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih lastniki občutijo kasneje, pri vzdrževanju vode. Predvsem zato, ker je v teh whir-Ipoolih malo vode, katera se hitro umaže, čistilna naprava je namenjena manjšim obremenitvam, pravih dezinfekcijskih naprav pa praviloma ni. Za odpravo teh težav je mogoče originalno opremo vvhirlpoola dopolniti in izboljšati. Predvsem z zamenjavo čistilne naprave z dovolj zmogljivim peščenim filtrom, opremiti jih je možno z izboljšanimi sistemi za ogrevanje vode, dezinfekcijskimi sistemi, itd.... Potrebno pa je izpostaviti še eno veliko prednost masažnih bazenov. To je ta, da se jih lahko uporablja vse leto! Poleti ko je toplo, ga izkoristimo za osvežitev, pozimi ko je zunaj mraz pa nas prijetno pogreje. Navsezadnje je tu ogromno blagodejnih učinkov vode in hidroterapije, ki so združeni venem. Več informacij o vvhirl-poolih, bazenih, savnah in vvellnessu najdete na spletni strani www.titro.si. ali nas obiščite v razstavnem salonu v Biljah pri Novi Gorici. Promocijsko sporočilo: Valter Pečenko Sredi junija je vsakoletni praznik v Hrpeljah, opasilo, ki je vrsto let bilo skrito očem, zadnji dve leti pa ponovno vabi ljudi v pred vaški dom v Hrpeljah. Letošnje opasilo je bilo deloma obarvano tudi športno v veliki meri so sodelovanjem otrok. Tako je popoldan potekalo prvenstvo Hrpelj v spretnostnem rolanju pod vodstvom Tomaža Božiča. Nadaljevalo se je z turnirjem na nogometnim igriščem z umetno travo med selekcijami ekip U-8, U-10 in U-12 NK Jadran Pivovarna Mahnič. Udeležence turnirja je obiskal tudi nekdanji član slovenske uri pa je na »nočni pohod na Slavnik« krenila skupina iz Hrpelj, kot že tradicionalno nekaj let zapovrstjo. »zlate« nogometne reprezentance Zlatko Dedič, ter z njimi se poigral in ostal v po- govoru. Ob 18 uri je sledila podelitev medalj, kratek zabavni program, ki sta ga obogatila Nina Počkaj in Žiga Dodič. Nagovor je podal podžupan občine Peter Boršič, ki je na predlog KS Hrpelje podelil tudi posebno priznanje »od opasi-la do opasila« Suzani Godini Jelušič in Nevenki Ražman za odlično sodelovanje in organizacijo dogodkov v zadnjem letu v okviru KS Hrpelje. Zabava se je nadaljevala s skupino »Pop corn«, ob 22 Predhodniki današnjih whirlpoolov so bili leseni čebri v katerih so ljudje segrevali vodo s pomočjo peči na drva. Na povsem podoben način se ti whirlpooli uporabljajo še danes in jih lahko najdemo pod imenom »Viking pool ali Hot tub«. Idealni so za zunanjo uporabo na prostem, kjer vam polepšajo dolge zimske večere. Novejša različica teh so whirlpooli ali masažni bazeni, kjer so peč izpodrini- li električni grelci. Pri teh whirlpoolih, ki jim mnogi še vedno pravijo kar »Jacuzzy« najdemo še veliko ostale dodatne opreme (masažne šobe, sistemi za dezinfekcijo vode, led luči, podvodni zvočniki, razni vodni efekti, itd.). V splošnem jih lahko delimo na prosto-stoječe in vgradne ter klasične in pre-livne. Največja prednost masažnega bazena pred klasično masažno banjo je ta, da ni potrebe po vsakičnem menjavanju vode, ampak imate vodo za dalj časa. Tako je masažni bazen vedno pripravljen za takojšnjo uporabo. S tem boste prihranili pri velikih količinah porabljene vode, ki bi jo morali vsakič znova menjavati. Večina whirlpoolov (predvsem "prosto-stoje- čih"), je narejenih tako, da se jih doma samo priklopi na električno omrežje in večinoma niso potrebna nikakršna gradbena dela. Bazeni in savne vseh vrst, ivhirlpooli-masaini bazeni, oprema weilness prostorov, umetne skale, solne sobe, dodatki in oprema. Tel 05 330 9610 BJUEKi IN SAVNE Obiščite naš ** PRODAJNO RAZSTAVNI SALON j v Biljah pri Novi Gorici I .včl mm® sreram TURO J.o.o. Bil). 92C 5292 R.u{e »IZ DOMAČIHtioCOV« Sodobne bančne poti Banke že dolgo časa niso zgolj depozitno-kre-ditne inštitucije, pač pa poteka znotraj teh ustanov precej intenziven razvoj, usmerjen k dvigu nivoja storitev do strank, pohitritvi procesov ter večji dostopnosti bančnih storitev. Aktualna gospodarska in finančna kriza, za pojav katere pomemben del odgovornosti seveda nosijo tudi banke, je botrovala k temu, da se o bankah piše in govori predvsem kot o ustanovah, ki gospodarstvu prinašajo »več škode kot koristi«. Kljub temu, da bi se o tem dalo precej široko diskutirati, se na to tematiko ter na tematiko bančne funkcije kreditiranja gospodarstva/prebivalstva v tem blogu namenoma ne bom osredotočil, pač pa bi rad predstavil nove trende v bančništvu, ki smo jih trenutno deležni v Sloveniji. V preteklosti je veljalo, da so klasične bančne poslovalnice najpomembnejši kanal, preko katerega stranke dostopajo do bančnih storitev. S tem namenom je bil donedavnega eden glavnih ciljev bank širitev mreže lastnih poslovalnic, renatabilnosti te strategije pa se ni posvečalo posebne pozornosti. Slednje je botrovalo k precejšnjem številu poslovalnic z manjšim obiskom strank, ki pa so za nemoteno in varng poslovanje še vedno terjale določene fiksne stroške, posledično je bil skromen tudi poslovni rezultat na posamezno poslovalnico. S težnjo po večji učinkovitosti poslovnja, so banke pričele natančneje spremljati poslovanje vsake posamezne poslovalnice ter iskati načine, kako za klasične bančne poslovalnice najti alternativo. Deloma je slednje botrovalo k manj bogati opremeljenosti poslovalnic, nekatere banke pa so šle v tej smeri še dlje in razvile model precej zanimivih in inovativnih mobilnih bančnih poslovalnic oziroma mobilnih bančnih točk. Gre za poslovalnico, podobno nekoliko večjemu in sodobno opremljenemu kiosku, ki jo je mogoče premikati iz ene lokacije na drugo, ki zadosti vsem varnostnim standardom ter v okviru katere lahko stranka sklene katerokoli bančno storitev, ki bi jo tudi sicer sklenila v klasični poslovalnici. Ta koncept je bil v Sloveniji že večkrat uporabljen na lokacijah z večjo fluktuacijo potencialnih strank - ob športnih dogodkih, sejmih, videli pa smo ga tudi že poleg klasičnih poslovalnic, pri katerih zaradi izvajanja prenove oziroma zaradi mehanskih in drugih okvar sklepanje bančnih storitev ni bilo možno. Mobilna bančna poslovalnica seje nedavno omenjala tudi kot alternativa zaprtim poslovalnicam v manjših slovenskih mestih s strani NLB-ja ter drugih večjih slovenskih bank. Vendar pa pravi razvoj v bankah pravzaprav ne poteka v okviru takšnih in drugačnih bančnih poslovalnic, pač pa v okviru poslovanja preko interneta in mobilnih telefonov. Banke so se že zelo zgodaj zavedle, da poslovanje preko interneta prinaša po eni strani prihranke pri stroških (dela, prostorov,...), po drugi strani pa povečuje dostopnost bančnih storitev za stranke (24-urna dostopnost). Prve spletne banke so omogočale osnovne bančne transakcije, kot so na primer nakazilo denarja in plačilo položnic, druga generacija spletnih bank je vsebovala že razširjene bančne storitve, kot na primer sklepanje depozitov ali naročanje bančnih kartic in limitov. Trenutno pa smo v obdobju prehoda v tretjo generacijo spletnih bank, ki omogočajo bistveno višjo raven komunikacije na nivoju stranka:banka, dodelano grafično podobo, uporabo grafov in različnih analiz, bistveno višjo raven varnosti ter nenezadnje širši spekter storitev, ki jih lahko sklenete preko spletne banke. Danes, na primer, ni nič nenevadnega, če za najem kredita ne obiščete več bančne poslovalnice, saj vam tehnologija omogoča izvedbo vseh korakov praktično od doma. Tretja generacija spletnih bank pa prinaša še eno noviteto - spletno banko na vašem pametnem mobilnem telefonu. To pomeni, da za izvajanje glavnih bančnih storitev niti klasičnega ali prenosnega računalnika ne potrebujete več, pač pa lahko vse zadeve urejate preko svojega mobilnega telefona in sicer takrat, ko imate čas (na poti, v naravi,...). Trenutno število uporabnikov mobilnih bank dosega nekje 10% do 15% uporabnikov spletnih bank, a se ta delež zelo hitro povečuje. Po nekaterih ocenah, naj bi bil delež v roku 10 let celo obraten, saj tablice in pametni mobilni telefoni tako po prodaji kot po uporabi že zamenjujejo klasične PC-je. Ne glede na vso tehnologijo pa se nekaj v bankah nikoli ne bo spremenilo. Bistvo bančništva je zaupanje, zato bodo tudi v prihodnje banke omogočale svojim strankam oseben kontakt ter bančnike, ki bodo strankam na voljo v okviru rednega delovnega časa. Tako v financah kot tudi na drugih področjih se namreč ljudje bistveno lažje odločamo, če imamo pred seboj strokovno osebo, se z njo lahko posvetujemo in nenazadnje ob sklenitvi posla sežemo v roko. Tega nam zaenkrat nobena tehnologija (še) ne more ponuditi. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. • NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si SAMOPOSntEŽNAPRAlNICA Pralni In sušilni stroll na kovance •BaKscnnMe,febfei Pralni stmtcaoacHKto mu 56 PtaUtčsmMkaoaciiBte Ste 36 Sašitoismil metin sašanla K V ceno sta že uštela detergent in mirni n 365 uni NA m o mi T° mi 22lU’ Vaše strani... Kotiček Škocjanskih jam Od laboratorijev do mlekarne Na deževno soboto, 14.6.2014, smo se z mentoricami Mreže šol parka Škocjanske jame podali na zaključno strokovno ekskurzijo, ki je bila letos v duhu mednarodnega leta družinskega kmetijstva. S temami človeškega delovanja v okolju smo se seznanjali na Univerzi v Novi Gorici in Mlekarni Planika. Na Fakulteti za znanost v okolju Univerze v Novi Gorici nas je sprejela dekanja dr. Urška Lavrenčič Štangar, ki nam je predstavila strukturo univerze, katere diplomanti dosegajo 80% zaposljivost. Gre za raziskovalno univerzo, ustanovljeno s strani občin Nova Gorica in Ajdovščina, ZRC SAZU in Inštituta Jožefa Stefana, ki poleg pedagoških enot obsega bogato paleto raziskovalnih laboratorijev, neposredno sodelujočih z gospodarstvom. Iz tega izhaja, da pretežni dohodek univerze predstavljajo raziskovalni in ne pedagoški projekti. Skladno z rdečo nitjo ekskurzije je sledilo predavanje dr. Romine Žabar o pesticidih, ki pridejo v okolje v kmetijske namene oziroma s splakovalno vodo, a se v njem lahko pretvarjajo v različne spojine, ki so še bolj strupene kot sam pesticid. Raziskovalka in predavateljica Univerze v Novi Gorici nas je spodbudila h premisleku ali so pesticidi dejansko pomoč ali težava v kmetijstvu glede na končno kvaliteto hrane, ki jo zaužijemo. V nadaljevanju nam je asistentka dr. Jana Laganis predstavila vse razpoložljive digitalne ključe za določanje organizmov, kijih za potrebe pedagoškega procesa pomaga razvijati v okviru projekta SiiT. Učiteljice naj gredo z učenci v naravo, kjer naj slednji opazujejo, poslušajo in s pomočjo ključev do- Snežnik $ ločajo vrste. Na razpolago so ali pa še bodo brezplačni ključi za določanje vrtnih ptic, lišajev, cvetnic, dvoživk, slanuš, lesnih vrst Slovenije, organizmov na morski obali in metuljev, ki si jih uporabnik sname iz spletne strani www.siit.eu. Sledil je izjemno zanimiv obisk laboratorijev, v enem izmed katerih smo dali na analizo tudi vodo iz naših vodovodov. Polne vtisov in idej podeljenih med kavico in slastnimi dobrotami, ki sojih za nas pripravile naše upokojene mentorice, smo se podale do Kobarida, kjer smo obiskale zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine do Planike, ki jo je Mlekarna Planika oblikovala s pomočjo Tolminskega muzeja. V njej je predstavljena dediščina planinskega pašništva in razvoj sirarstva, na osnovi katerih je nastala današnja mlekarna, ki mlako pridobiva zgolj od kmetov v svoji regiji in tako sledi smernicam trajnostnega razvoja. S predstavitvijo in razgovorom okrog vsebin za naslednje šolsko leto ter podajo ocene dela v sklopu letošnjega, smo se z mentoricami do septembra poslovile. Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Darja Kranjc Oglasi Izdelujemo vso potrebno projektno dokumentacijo in pridobimo projektne pogoje in soglasja za gradnjo in obnovo: *E# stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov, ■*• zunanje ureditve, ■*|e komunalno infrastrukturo in priključke. -fc- '*■ ProVITA* Inženiring d.o.o. Vilharjeva 27 • 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05 71 41 820 • Fax: 05 71 01 111 e-pošta: info@provita.si www.provita.si vse za vašo streho Slošah 4jTVl|. Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov izberite nas. BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO . KRITINO? HRANILNICA VIPAVA VARNOST • KONKURENČNOST • 118 LETNA TRADICIJA V 1 X ... r# HITRI KREDITI KONKURENČNI POGOJI VARČEVANJA NIZKE PROVIZIJE ZA POLOŽNICE DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in Ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) V obeh agencijah opravljamo tudi storitve občinske blagajne PRIMC P3 d.o.o. • prozvodnjo * trgovino . storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel,: 05/71-00-510 e-mail: optika.princ@kctoelnet.net IHI] j j MERJENJE OČESNEGA TLAKA ■ IZDELAVA IN POPRAVILA OČAl NA RECEPT ALJ REZ NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT irmrc PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 © TOVOTA ALUJAVS A UJAV Ohmmm, Auris, ohmmm, Auris Touring Sports... O Snežnik Leto XXII, št. 282 Vaše strani - šport... Nogomet 15. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR NOGOMETNI PRAZNIK V KRVAVEM POTOKU Letošnji 15. mednarodni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica je na domači stadion ŠC Trnovo privabil rekordno število ekip iz Slovenije in tujine. Že tradicionalno je potekal dva dni - v soboto 7. in nedeljo 8. junija. Sobota je bila namenjana najmlajšim dečkom selekcije kov starih od 8 do 10 let, da so neumorno in nepopustljivo tekmovali med seboj v svojih tekmovalnih skupinah. V konkurenci 12. ekip je zmagala ekipa NK Izola. Domačim fantom do vrhunskih rezultatov manka še malo treniga, a zato bo posrbel neutrudni trener malčkov Mako Novak. pod vodstvom trenerja Mitje Žatkoviča in veterani. Zmagala je mladost in razigranost. V dveh tekmovalnih dneh se je razvstilo 29 ekip in kar 350 otrok. Na koncu smo bili zmagovalci prav vsi, saj je turnir potekal brez posebnih zapletov in kar je najvažnejše brez po- U6 in U7 od katerih je v hudi konkurenci 9. ekip na koncu slavila domača ekipa iz Ilirske Bistrice pod vodstvom trenerja Željka Kuridže. Dobro se je odrezala tudi II. Bistrica 2 pod vodstvom trenerja Damjana Ljubiča. V popoldanskem času so zaključek sezone proslavili še domači ekipi deklet in fantov selekcije U13. V nedeljo je bilo peklensko vroče, a to ni oviralo deč- V kategoriji U11 je nastopilo 8 ekip, ki so se pomerile med. seboj v popoldanskem času. Lovoriko je s ponosom iz našega kraja odnesla ekipa NK Postojna. Domača ekipa, ki jo trenira Rihard Udovič se v finalni del za las ni uvstila - izgubila je namreč še-le po izvajanju enajstmetrovk. Proti večeru je sledilo še srečanje članov društva in tekma med fanti ekipe U15 škodb. V klubu smo tako na najlepši način zaključili dolgo in naporno sezono. Zahvala gre vsem sponzorjem in donatorjem, članom društva, članski ekipi, sodnikom, trenerjem in predvsem staršem. Tekmovalna sezona je zaključena - pred ekipami je kratko obdobje počitka, potem pa znova priprave, poletni kamp, poletna šola... Za NK Milena Urh IH VRAT LESENIH NOTI www: nntranjavrata.si hitra in kvalitetna IESITEV! p----? q*»m Mudimo vam masivna , stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE ZPI U NO POMIS Andrej Sile, ».p., Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA FAX: m / 83BO 830, E-MAIL: pomis@amls.net Gnus r—OI_NI cNcz.AGIi_Jcl fuu- preverite j (((080 2802))) 1 Za oarevanie Naročanje tudi na ________»2 ' www.oatis.si MT1S Mat Mn ZPSB Ugodne cene in hitra dostava energentov V soboto, 7. junija, smo organizirali 13. tradicionalni memorial Vojka Mahniča, organizatorja in podpornika športa, predvsem nogometa, v Občini Hrpelje - Kozina. Vojko je bil tudi velik poznavalec športa. Zavedal se je pomena zdravega duha v zdravem telesu ter vpliva športne vzgoje na značaj in poznejše aktivnosti mladega človeka. Predsednik Nogometnega kluba Jadran Slavko Mihalič je v pozdravnem nagovoru številnim udeležencem srečanja predstavil Vojkovo delo in pomen tega dela za razvoj kraja. Delegacija nogometašev pa je odnesla cvetje na Vojkov grob. Na začetku nogometnega praznika so se predstavile mlade selekcije. Številni mladi nogometaši so pokazali, da se nam ni treba bati za bodočnost kluba in da bodo čez leta lahko dostojno nasledili sedanjo generacijo igralcev. Nogometni praznik pa je bil posvečen tudi Robertu Ma-uriču - Robiju, nekdanjemu igralcu Jadrana, Plame in Ilirske Bistrice. Robi je namreč pred meseci doživel hudo delovno nesrečo, v kateri je izgubil stopalo leve noge, prav tiste noge, ki je dosegla toliko golov za te tri klube. Za predvideno rehabilitacijo poškodovane noge smo organizirali zbiranje sredstev v času teh srečanj v Krvavem Potoku. Ob velikem odzivu športnih prijateljev smo uspeli zbrati sredstva, ki bodo sestavljala del potrebnih sredstev. Na to humano akcijo so se odzvali številni Robijevi soigralci, nekdanji trenerji, sodelavci podjetja Transport Ilirska Bistrica ter številni plemeniti ljudje iz našega področja, Kopra, Sežane, Divače, Hrušice, Ilirske Bistrice ter zamejskih slovenskih krajev. Da je celotna akcija nastala in uspela, so zaslužni predvsem Romana in Branko Dujmovič, Stane Vatovec in Vili Vidmar. Športna srečanja, ki so sledila so imela predvsem revijalni značaj. V medsebojnem srečanju Robijevih nekdanjih soigralcev - na eni strani so bili igralci Jadrana, na drugi pa združeni Podgraj-ci in Bistričani - so zmagali domačini z rezultatom 2 : 1. Na drugi tekmi pa so se selekcije aktivnih igralcev razšle z rezultatom 3:3. Sledila je podelitev priznanj najuspešnejšim Jadra-novim igralcem v pretekli sezoni. Priznanja v obliki spominskih plaket so prejeli: -MATEJ-ROJC, kot najboljši igralec Jadrana v pretekli sezoni, -ALAN SUBAN in GREGA PAHOR za dolgoletno zvestobo klubu in dobre igre, -FABO BILJEŠKOVIČ kot najbolj perspektiven mlad igralec. SPOMINSKI POKAL ZA ROBIJA MAURIČA Robi Maurič je prejel spominski pokal, ki simbolizira spomin na Robijeva aktivna športna leta, zvestobo klubu in medčloveško ljubezen. Napis na pokalu »GOLI ZA ROBIJA« pa simbolizira velikodušnost njegovih številnih prijateljev. Sledilo je prijetno druženje dolgo v noč. Zahvaljujemo se vsem donatorjem -bilo nas je več kot 150. dr. Ciril Kastelic Obala/ nepremičnine PROMET Z NEPREMIČNINAMI prodaja • nakup • najem • oddaja nepremičnin T: 05 674 10 30 M: 041 352 200 j E: info@obala-nepremicnine.si www.obala-nepremicnine.si ribarnica CerkveniKo^ina " Proizvodnja ŠAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE________________ KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA anka,Jčva L- ca2° s~so ilirska Bistrica 7.05 714 45 '5 poLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIH.RIB JE RISARNTČT^ Sfm 6230 Postojna,t 05 -26 55 so CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA POTto PROIZVODNJI* RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, KATEREGOTSHKO KUPITE,, POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR, . Leto XXII, št. 282 Vaše strani - podjetje se predstavi... Snežnik Q Tečaj varne vožnje VARNA VOŽNJA VOZNIK ZAČETNIK Uvedba zakona o voznikih leta 2010 je prinesla novost - obvezna udeležba voznikov začetnikov na tečaju varne vožnje. Novost, ki je bila vpeljana s tem zakonom, je bila širši javnosti zelo slabo predstavljena, zato se še danes pojavljajo dileme kdo je voznik začetnik, koliko časa je neka oseba voznik začetnik, do kdaj je potrebno opraviti tečaj varne vožnje za voznike začetnike in kaj je namen varne vožnje. Kdo je voznik začetnik? Voznik začetnik je vsaka oseba, ki prvič pridobi vozniško dovoljenje A ali B kategorije. Oseba je voznik začetnik samo enkrat. Oseba, ki je izgubila vozniško dovoljenje in si je le tega ponovno pridobil, po ponovnem pridobljenem vozniškem dovoljenju ni voznik začetnik. Koliko časa je neka oseba voznik začetnik? Obdobje voznika začetnika je v zakonu formirano zelo strokovno in zato za širšo množico tudi nejasno. Najbolj preprosta razlaga pa je sledeča: 1. Če oseba prvič opravi vozniško dovoljenje A ali B kategorije pri 18. letu starosti je takšna oseba voznik začetnik do dopolnjenega 21. leta starosti. 2. Osebe, ki so prvič opravile vožniško dovoljenje za A ali B kategorijo pri starosti npr. 25 let, pa so vozniki začetniki 2 leti od opravljenega vozniškega dovolnjenja. Začetek in zaključek obdobja voznika začetnika sta zapisana tudi na prvi strani vozniške izkaznice. Pod sliko je pod številko 4a zapisan datum izdaje vozniške izkaznice, pod številko 4b. pa je zapisan datum izteka veljavnosti vozniške izkaznice, ki je ob enem tudi datum izteka obdobja statusa voznika začetnika. Kdaj opraviti tečaj varne vožnje za voznike začetnike? Tečaj varne vožnje za voznika začetnika mora opraviti voznik začetnik do izteka obdobja statusa voznika začetnika, vendar mora imeti ob prijavi na tečaj vsaj 4 mesece vozniških izkušenj. Kakšen je namen tečajev varne vožnje za voznike začetnike? Namen tečaja varne vožnje za voznike začetnike je predstaviti voznikom dejavnike, ki vplivajo na varnost v prometu in seznaniti voznike s kritičnimi situacijami v prometu ter z možnimi rešitvami iz teh kritičnih situacij. Kako je sestavljen tečaj varne vožnje za voznike začetnike? Tečaj varne vožnje za voznike začetnike lahko razdelimo na dva vsebinska sklopa. Prvi sklop je skupinska delavnica, drugi del pa je praktični del - vožnja po poligonu. SKUPINSKA DELAVNICA Na skupinski delavnici sprva teče beseda o dosedanjih izkušnjah voznikov začetnikov in njihovih pogledih na dogajanje v prometu. Nato se predstavi vpliv alkohola, drog in drugih snovi na psihofizično stanje voznika in na reakcijske čase. Ena od tem je tudi predstavitev motečih dejavnikov, ki vozniku odvzemajo pozornost med vožnjo ( mobilni telefoni, navigacijske postaje, kajenje med vožnjo, prehranjevanje med vožnjo, sopotniki,...). PRAKTIČNI DEL Praktični del tečaja se izvede na poligonu varne vožnje. Na poligonu se predstavi pravilni sedežni položaj in pravlno vrtenje volansakega obroča. Ko vozniki začetniki spoznajo osnovo se odpravi-mi na drsno površino, katero stalno močimo in na kateri je torni koeficient enak tornemu koeficientu strnjenega snega. Na tej površini se izvajajo vaje zaviranja v sili, ocenjevanje varnostne razdalje in izogib nenadnim oviram. Za konec se predstavi s pomočjo hidravlične plošče in vožnje v ovinek tudi podkrmiljenje in prekrmiljenje vozila. Vse vaje se opravljajo pri nizkih hitrostih (max. 50 km/h), saj je namen tečaja spoznavanje kritičnih situacij, ki se nam lahko pripetijo pri vožnji skozi naselje in reševanje iz le-teh. Izkušnje iz opravljenih tečajev varne vožnje v Centru varne vožnje Blagomix - Logatec kažejo, da so tečajniki zadovoljni z vsebinami, ki jih spoznajo na takšnem tečaju. Prav tako se večina tečajnikov strinja, da so predstavljenje vsebine poučne in pomagajo pri nadaljni vozniški karieri. i,»,e'e%*eV ■ eeei .Y.V.VV,.V.V.*.V»VAViV.V.VAV.,i START/CILJ Ohmmm... OBSTAJA LAŽJI NAČIN, DA SE ODLOČITE. TOVOTA ALWAYSA BETTERWAY Obiščite nas in izberite! 13.950 € Auris Terra 1,33 (73 kW) 14.450 € Auris Touring Sports Terra 1,33(73 kW) AURIS TOURING SPORTS Najbolj prostoren karavan v svojem segmentu <530 -1.6581) • Sedežni sistem Easy Fiat, max dolžina: 2,047 mm • Rolo prtljažnega prostora s pregradno mrežo • Strešni nosilci v črni barvi • Edini karavan v bencinski, dizelski in hibridni različici > za 500 € CENTERJEREB Polje 9 b, Izola 056168001 Povprečna poraba goriva za modele Auris ir Auris Touring Sports je 3,8 do 6,11/100 km in emisije CO, 87 do 140 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Auris: EURO V. Emisija NOxje qd 0.0071 do 0,1547 g/km. Za dizelsko razlitim je vrednost trdnih delcev od 0,000044 do 0,00145 g/km. Za hibridno različico je emisija NOz 0,0057 g/km. Ogljikov dioksid (Cpz) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2.S ter dušikovih oksidov. Stika je simbolična. 5B Brez pmejttve kilometrov $ Snežnik Nagradna križanka Ne prezrite... Nagrade križanke: Geslo križanke: 1. nagrada: kopalna brisača 2. nagrada: aladin steklenica 3. nagrada: digitalni termometer Preživljate počitnice v tujini? Če odgovorite na spodnja vprašanja, vam bomo lažje svetovali in uredili zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. Kdaj boste na počitnicah? Kje boste počitnikovali? Kolikokrat letno se odpravljate v tujino? S pravilnim geslom križanke in izpolnitvijo podatkov sodelujete v nagradnem žrebanju: Ime in priimek* Naslov stalnega bivališča' 1 Postna številka' VSE JEMOGOgS Kraj* LJLJLg- Datum rojstva* Telefon Elektronski naslov Predvidite nep 4 Počitnice ne gredo vselej po vašem načrtu. Da boste prosti čas v tujini preživeli kar se da brezskrbno, si izberite zanesljivega sopotnika, ki vam bo stat ob strani 24 ur na dan - zavarovanje. Tujina, zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. www.vzajemna.si XXL paket milijon Preverite razširjeno ponudbo z novimi paketi po ugodnih cenah! Podpis* 'Pcdefci označeni z zvezdco (') so obvezni. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov Vzajemna PE Koper, Pristaniška 14,6000 Koper. Izmed prispetih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence. Pri žrebanju bomo upoštevali pravile odgovore, ki bodo na naš naslov prispeti do 18. 7. 2014. Pogoj za sodelovanje so tudi pravšno izpolnjeni osebni podatki na nagradnem kuponu. Žrebale nagrad bo potekalo 19.7.2014. Nagrajenci bodo o nagradah in pogojih za prevzem obveščeni po pošti najkasneje do 24.7.2014 Nagrade niso izplačljive v gotovini. Akontacijo dohodnine plača Vzajemna, nagrajena pa so sami odgovoru za prijavo dohodnine. Sodelujoči v nagradni križanki se strinjajo, da se lahko njliova imena in primkL če so izžrebani, objavijo na spletni strani vrw.vzajemna.si. Če se nagrajenci na obvestilo o prejemu oziroma prevzemu nagrade ne bodo odzvali vrtku 3 dni cd prejenu obvestite, jim pravica do nagrade zapade. Zaposleni v Vzajemni, njihovi ožj družinski člani ter zaposleni v vseh pcdjeti/h, ki sodelujejo pil organizaciji nagradne knžanfcfe v nagradni križanki ne smejo sodelovati. Vač o nagradni križanki si preberite v pravilh in pogojih nagradne križanke »Tujina«, ki so na vojo na spletni strani www.vzajmia.si ali v poslovalnici Vzajemne PE Koper. S podpisom dovtdjujem, da Vzajemna, d. v z cbdelujs posredovane osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podaftov, za potrebe nagradne križanke in namen neposrednega tržeta. V primeru. da v bodoče ne žekte prejemati informacij o naSi ponudbi, vas prosimo, da nas o lem pisno obvestile, in sicer osebna {prekic v pism ctilfa tiiko oddate v vseh poslcrvalncah Vzajemne), pa poiti, na elektronski naslov into@vzajemnasi ali pa preko brezplačne tete Ionske itevke 060 20 60, PE KOPER Pristaniška 14, tel.: 05/663 06 30 • Cerknica, Partizanska cesta 2a ■ Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 25a »Piran-Lucija, TPC Lucija, Obala 114 • Postojna, Prečna ulica 2 • Sežana, Partizanska cesta 66d CD oso 20 60 M VZAJEMNA Dobro je vedeti... Snežnik © Thermana Laško BOVVNOVA TERAPIJA Bovvnova terapija je nenasilna in nežna terapija, ki jo lahko varno uporabimo pri ljudeh vseh starosti od novorojenčkov do starejših ljudi, od športnikov do nosečnic. Terapija lahko tudi dopolnjuje načine zdravljenja, ki jih nudi moderna medicina. Uporabljamo jo za zdravljenje že navzočih motenj, pri lajšanju bolečin in kot preventivno ter sprostitveno terapijo. Temelj Bovvnove terapije predstavlja t.i. Bovvnova poteza. Z nežnim vendar z dovolj močnim pritiskom na natančno določenih mestih stimuliramo receptorje v mišično vezivnem tkivu in s tem sprožimo proces samozdravljenja. Terapija hitro in efektivno zmanjša mišično - vezivno napetost in pomaga pri vzpostavitvi ravnovesja v nevrološkem, hormonalnem, limfatičnem in energetskem sistemu. Uspeh terapije je odvisen od pravilne lokacije, zaporedja in izvršitve Bovvnovih potez, ki tvorijo vse posege. Nekaj najbolj pogostih odzivov med in po izvajanju Bovvnove terapije: • občutek globoke sproščenosti in dobrega počutja, • delna ali popolna ublažitev bolečine, • različni občutki v telesu, kot so npr: mravljinčenje, toplota, krčenje ali trzanje mišic, pretok energije v dele telesa, ki jih terapevt ni stimuliral, občutek breztežnosti in lebdenja, • nekateri bodo čutili čustveno sprostitev, • poslabšanje navzočega problema je tudi pogost odziv telesa, ki traja različno dolgo, • običajno je tudi pogostejše uriniranje, saj se iz telesa izločajo odvečne tekočine in toksin, • mnoge stranke so po koncu terapije polni energije, drugi so zaspani in utrujeni. Indikacije: • športne poškodbe - akutne in kronične, • zamrznjena rama, teniški komolec, sindrom karpalnega kanala, • bolečine v celotnem hrbtu, • bolečine in zmanjšana mobilnost v vratu, • migrene, • sinuzitis, • motnje v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonskem sistemu, • akutna in kronična utrujenost, • nelagodnost med nosečnostjo, porod in po porodu, • dojenčki - kolika, refluks, cerebralna paraliza (pomaga pri sproščanju mišic in vezivnega tkiva), • rehabilitacija po operacijah (še posebno na sklepih), • preventiva, sprostitev in kontrola stresa, • podpora pri zdravljenju alkoholizma in zasvojenosti z drogami, • pri lajšanju simptomov parkinsonove bolezni, multiple skleroze, sindromu kronične utrujenosti, depresiji, anksioznosti... Več informacij na www.thermana.si S THERMANA AVTOBUSOM V LAŠKO: V TERMINU 19. - 24. OKTOBER 2014 5 noči / 6 dni v DVOPOSTEUNI sobi HOTEL REDNA CENA POSEBNA CENA ZA VAS Zdravilišče Laško**** 325 € 220 € Thermana Park Laško****suPerior 409 € 270 € Navedene cene vključujejo vse popuste (akcijske, upokojenske in klubske). Turistična taksa je 1,01 € na osebo na dan. Doplačilo za enoposteljno sobo je 5 € na dan. Popusti za otroke; do 5 letgratis, od 5. - 15. leta se obračuna otroški pavšal 25 € na dan. 5-dnevni program vključuje: BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ V OBE SMERI, 5 x polpenzion (doplačilo za 5x polni penzion: 40 €), kopalni plašč v sobi, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo v obeh hotelih (tudi na dan odhoda), dnevno vstop v fitnes, športne aktivnosti (telovadba, joga, nordijska hoja, pohod ...), brezplačno pitje Laške termalne vode in brezplačen dostop do brezžičnega interneta v sobi, pestro animacijo • NAŠE DARILO: dnevno brezplačen vstop v savna center izbranega hotela namestitve, 15 % popust na wetlness in zdravstvene storitve. V TERMINU 1. SEPTEMBER-24. OKTOBER 2014 f ZE OD 33,60 € na dan na osebo za polpenzion iavedena cena velja v hotelu Zdravilišče Laško, Naše darilo: BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO Postajališča Južna Primorska: Lucija 9.00 Izola 9.20 ■ Koper 9.50 Spodnje Škofije 10.00 Dekani 10.10 Črni kal 10.30 Kozina 10.45 Divača 11.55 Sežana 12.15 Razdrto 12.35 Postojna 12.50 Vrhnika 13.15 Ljubljana 13.55 (postajališče nasproti Uršulinskega samostana cerkve Sv.Trojice) Trojane 15.00 (postanek) Laško 15.45 Prišepnite geslo THERMANA JESEN HERMANA Laško T: 03 423 20 52 I E: info@thermcma.si www.thevmana.si is , V Oglasi večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju zavzema malo prostora Polaganje izolacijske folije SuperF škarnike, tako da so ti po podesta j Enostavna montaža mm* Več informacij na: Izolacijske folije so v 1,5 m širokih rolah, dolgih 12,5 oz. 10 metrov Polaganje talne izolacije Superf Oll neposredno na obstoječe neizolirane ploščice. prihodnost:! E: i(ifo@gltihtrade.si T 04n / m iss TERMO, Aluminijasta okna, vrata, polkna... PRODAJNI PROGRAM: Kontakt Slavko Smrdelj s p Partizanski hrib 12 6250 Ilirska Bistrica www.aluslav.si aluslav@gmail.com Tel.: 041/544-687 Fax.: 05 / 90-52-741 • Vhodna vrata, okna, polkna, predelne stene, vetrolovi... • Dodatna ponudba: rolete, komarniki, žaluzije • Proizvodi so iz profilov priznane blagovne znamke Nevvteck in Sapa PREDNOST ALUMINIJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE JE, DA SE NE SPREMINJA KOT LES IN PLASTIKA, QSnežnik Aktualno... Leto XXII, št. 282 Udar strele Zaščita pred strelo? STRELOVODNA in PRENAPETOSTMA ZAŠČITA KABELSKE POLICE in KONSTRUKCIJE ZA SONČNE ELE mrmm xrww.$iermi-sl HERMINf NEOPAZNI STRELOVODI PRENAPETOSTNA ZAŠČITA materiale, lahko s tem poškodujemo kakšen drug del objekta (npr. kritino). Strelovod na instalacija ni modni dodatek k objektu! Zato namestitev strelovodne instalacije običajno ni najlepši del objekta, vendar pa se s primerno izbranimi materiali ter postavitvijo lahko vpliv instalacije na izg led objekta zmanjša na minimum. Tako so vodniki sodobne strelovodne instalacije okrogli, nosilni elementi ustrezno izvedbi ozemljila velja omeniti še pomen pravilne oblike samega ozemljila. Sklenjena zanka okrog objekta je vedno najboljša rešitev. Izvedba povezav med strelovodno instalacijo, izvedeno po strehi objekta, ter ozemljilom zakopanim v zemlji, povzroča največ sivih las investitorju, saj so le-te najbolj vidne. Te povezave so strelovodni odvodi. Če se pri načrtovanju strelovodne najbolj skrijejo ter tako ne uničijo trud arhitekta. Kljub nameščeni strelovodni instalaciji pa lahko pride do poškodb električnih naprav v samem objektu. Do poškodb teh naprav lahko pride tudi v primeru udara strele v nek bližnji objekt ali ele- PONCDCUEK TOREK SREBA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA NI PANIKE! ktrično omrežje. Zaščita, ki uspešno ščiti električne naprave v objektu, se imenuje prenapetostna zaščita. Za zaščito objektov poznamo tri stopnje pre-napetostne zaščite, ki se v glavnem razlikujejo po zmogljivosti odvajanja električnega toka. Za kvalitetno ter zanesljivo zaščito je potrebno prenapetostne zaščitne elemente pravilno dimenzionirati. To pomeni v splošnem, da je potrebno namestiti tri stopnje zaščite, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da ob pojavu prenapetosti ne bo prišlo do poškodb električne opreme. Prepričanje, da le z eno stopnjo zaščite rešimo problem, je zmotno. V praksi se običajno kot prenapetostna zaščita uporablja le zadnja, III. stopnja zaščite, ki je na tržišču dosegljiva v obliki različnih električnih podaljškov z vgrajeno pre-napetostno zaščito. Zmogljivost odvajanja toka je v takšnem primeru okrog 6 kA (8/20). To je občutno premalo, saj se v primeru neposrednega ali posrednega udara strele lahko pojavijo tokovi tudi do 200 kA (10/350). Takrat prenapetostna zaščita lil. stopnje ni sposobna zaščititi naprave ter se praviloma uniči skupaj z napravo, ki bi jo morala zaščititi. zaščiti. Zato se je pri odločitvi za strelovodno zaščito pametno obrniti na strokovnjaka, (projektanta električ- * . . ^ m stopenj prenapetostne zaščite, pa so naprave zanesljivo zaščitene. Pri zaščiti pred strelo torej velja, da mora biti izvedba kvalitetna ter pravilna. Zaščite pred strelo predhodno v realnih pogojih ni mogoče preizkusiti. Tako se kaj hitro lahko zgodi, da imamo leta in leta nameščeno neustrezno zaščito, pa ni nikakršnih problemov. Ko pa nato pride do udara strele, pa se pokaže pravo stanje oz. poškodba objekta ali opreme kljub nih instalacij). Le-ti poznajo predpise ter standarde s področja zaščite pred strelo ter so tako s svojim znanjem sposobni predvideti ustrezno zaščito. Ustreznost strelovodne instalacije se preverja z rednimi periodičnimi meritvami strelovodne instalacije, kot zahteva pravilnik o zaščiti stavb pred strelo. Janez Podlipnik, univ. dipl. inž. el. fi Kot vsako leto se tudi letos obetajo udari strel, ki lahko povzročijo veliko nevšečnosti nesrečnim izbrancem, ki jih prizadenejo. Pomisliti o kvalitetni zaščiti vsekakor ni odveč. Pred neposrednim udarom strele se zaščitimo s strelovodno instalacijo. Strelovodna instalacija tako ščiti objekt pred direktnim udarom strele, kar pomeni, da objekt v primeru udara strele ne zgori ali se kako drugače poškoduje. Da lahko strelovodna instalacija svojo funkcijo opravi, mora biti pravilno izvedena. Postavitev strelovodnih vodnikov je odvisna od oblike objekta, lokacije, njegove višine ter še nekaterih drugih dejavnikov. Prav tako je potrebno pri strelovodni instalaciji paziti na izbor materialov, iz katerih je strelovodna instalacija izvedena. V primeru, da izberemo napačne zmanjšani, vse skupaj pa je izdelano iz kvalitetnih materialov. Da lahko strelovodna instalacija uspešno odvede energijo udara strele, mora biti priključena na kvalitetno ozemljitev. Na tem mestu velja poudariti, da se v praksi vse prevečkrat ozemljitev izvaja z manj kvalitetnimi materiali, in sicer v smislu »saj je zakopano v zemlji in se ne vidi«. Vendar je ravno takšno razmišljanje zelo napačno. V kolikor je ozemljilo izvedeno iz nekvalitetnih materialov, pomeni, da bo v nekaj letih propadlo. Običajno je takrat nad ozemljitvijo položena asfaltna prevleka, ali pa tlakovano dvorišče. Ko se tako z meritvami ugotovi neustreznost ozemljila, je lahko sanacija ozemljila izredno neprijetna, tako s finančnega kot tudi z estetskega vidika. Z izbiro kvalitetnejših materialov se takšnim nevšečnostim seveda izognemo. Pri V primeru instaliranih vseh treh instalacije upošteva ostale »dele« objekta (npr. odtočne cevi meteornih vod), se lahko odvodni vodniki kar ■ta PiSvE pišite nam: info@e-sneznik.net