Leto. VI, it. 234. V Ljubljani, v nedeljo 17. decembra 1922. Posam. it. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavlle.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168, Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
A. LESKOŠEK:
Siner in cilj strokovnega gibanja.
Teorija In praksa.
Pod tema naslovoma je napisal so-drug I. Kaiser v »Napreju« štev. 237. in 275. članka, s katerima poziva sodruge na javno debato.
Jaz se ne mislim oglasiti kot nasprotnik nazirania sodr. Kaiserja, ker se ž njim glede smeri in cilja strokovnih organizacij popolnoma strinjam in to ne samo iz teoretičnih, ampak tudi iz praktičnih razlogov. Sodr. Kaiser pravi v II. poglavju članka, da nekatere organzacije nimajo nobenega cilja. Boi. ki ga organizacije vodijo je le boj za zvišanje mezd, a ne boj za zboljšanje tarifne in socialne politike. Vse to je res. Res je tudi, da je taktika sedanjih strokovnih organizacij jako različna in za praktično delo ne-vzdržljiva.
K temu hočem navesti par 'slučajev. Poznam organizacije, ki so že prebolele akozvano otroško bolezen, da so zmožne že za programatično delo. zopet druge imamo v enem in istem kraju, ki niso sposobne da bi imele najmanjši sestanek brez centralnega tajnika. V nekaterih pa opravljajo delo le predsedniki ali tajniki.
Te različne sisteme so povzročili voditelji in stroke. Kakršno je vodstvo organizacije (centrale), takšno je tudi članstvo. V Nemčiji oziroma v bivši Avstriji smo poznali organizacije, ki so slonele na sistemu »Kastengeista«. ki je bil v pred-vo:'nih razmerah celo potreben in koristen. ker so izšle strokovne organizacije iz srednjeveških cehov.
L
Cehi so bili razdeljeni v stroke in »kaste«. Logična posledica je bila.da so nastale organizacije zavzele stališče »Ka-stengeista«. To pa zaradi tega. ker so prvotno bili organizirani le rokodelci in ne industrijski delavci. Zadnji še niso uvideli potrebe industrialnih organizacij. (Glej statistiko svetovnega kongresa 1903.).
Svetovna voina je pa zbudila iz spanja tudi industrijsko delavstvo, katero si je priborilo predvsem 8urni delavnik, ki je velial Dred vo no kot iluzija socialist;č-nih teoretikov. Poleg Burnika je bilo treba uvesti tudi še druge socialne pridobitve. kakor zboljšanje socialne in tarifne politike itd.
Delavstvo je stremel v organizacije najbolj radi zvišanja mezd, kar je razumljivo, ker mezde leta 1918. in 1919. niso več odgovarjale draginji. Organizacije so se ustanavljale tam. kjer so se ljudje zbudili radi mezd in ne radi razredne zavednosti. Sai imamo še v spominu razne divje stavke v Konjicah, Abelovem,
Polzeli. Šoštanju in drugod, katere so povzročili od vojne razburjeni delavci. In ravno v teh krajih ni danes nobene organizacije (izvzemši v Šoštanju), ker ni bilo razredne zavednosti.
Poleg divjih stavk lahko zabeležimo v našo zgodovino tudi stavke obupa, in sicer one železničarjev in rudarjev, pri katerih so sodelovali najrazličnejši elementi, bi so iskali svoje politične kariere v boiu nezavednega in docela obupanega proletariata.
II.
V Jugoslaviji so se pojavili različni tipi strokovnih organizacij. Tako na pr. imamo v Sloveniji Strokovno komisijo, na Hrvaškem »Obči Radnički Savez«. v Srbiji in v Vojvodini »Glavni Radnički Savez«. Zadnji se mi zdi za naše razmere najbolj prikladen, ker živimo v agrarni državi, v kateri je treba delavstvo združiti v eno samo močno organizacijo brez ozira na poklic. Saj so tudi Nemci v Nemčiji imeli pod vodstvom Lassallea dolgo časa »Allgememer Arbeiterverband« (Splošno delavsko zvezo). Ta zveza je bila razširjena po celi Nemčiji in je imela enoten list za politične in strokovne cilje. Tudi nam ne bi škodovalo, če bi se »Naprej« in »Delavec« združila ter bi izhajal »Delavec« kot tednik kakor sedaj »Ljudski Glas« S tem bi pridobil »Naprej« večji vpliv na javno mnenje in »Delavca« bi spoznali »Naprejevi« čita-telji.
Poleg raznih formalnih naziranj strokovnih organizacij se je zanesel še duh francoskih sindikalistov (zlasti na jugu), In boljševizem. Pri nas v Sloveniji smo pa posneli avstrijski sistem.
Praksa ie pokazala, da se ni izkazal niti eden obstoječih sistemov, najmanj pa naš. katerega so upeljali nekateri voditelji in ki je bil skrajno reakcionaren. Tako n. pr. smo imeli do zadnjega strokovnega kongresa v poslovniku Strokovne komisije določilo da se vrši kongres vsako tretje leto. Delegate na strok, kongres imenuje (ne voli!) Strokovna komisija ali osrednie društvo. (Tega absolutizma smo se na kongresu 24. marca 1922 rešili).
III.
Vidi se. da so nekateri voditelji iskali le osebne koristi ter da bi se vzdržali kljub svoii nezmožnosti še dalje na krmilu kot voditelji kakor predsednik republike na Kitajskem. Odtod izvira tudi sistem raznih osrednjih društev, da v slučaju opozicije drug drugemu nasprotujejo ter na ta način onemogočajo demokratizem,
ki bi se moral zanesti v vsako organizacijo. Vsak konservativnež je hotel imeti svojo organizacijo.
IV.
Strokovni kongres 24. in 25. marca 1922 je sicer štatut (poslovnik) zboljšal, a vendar še ni vrgel sistema, navedenega v III. poglavju. To nalogo bo imel prihod* nji kongres, upaimo, da bo do tega časa stvar dozorela.
Sodrug Kaiser predlaga, da StrojSov* na komisija izvede centralizacijo centr&L To je eden najboljših predlogov, ker s tem bo mogoče centrali zidati tudi podružnice. n. pr. v Celju. Mariboru — povsod, kjer imamo več vrst organizacij.
Potem bo mogoče, da se bodo n. pr. v Trbovljah brigali rudarji tudi za krojače. peke. stavbinske delavce itd. Tam pa kjer ie včč kovinarjev kakor drugih, tam se bodo morali brigati kovinarji za druge.
V.
Povsod v krajih, kjer je več kakotj 2000 članov, se moraio ustanoviti strokovna tajništva, podrejena vrhovni instanci pokrajinskega tajništva ter morajo poslovati kakor dosedanje Okrožne strokovne komisije v Mariboru in Celju.
Vse dosedanje centrale se naj likvidirajo. Na njih mesto se naj postavi »Splošna strokovna organizacija za Slovenijo«. v katero naj bi vstopila dosedanja društva s svojim premoženjem kot sekcije ter naj bi vodila svoje račune tudi vbodoče kot svoje. Istotako naj likvidira Strokovna komisija za Slovenijo, na njeno mesto pa se nai izvoli centralni odbor Splošne strokovne organizacije, ki naj upostavi Pokrajinsko tajništvo Splošn® strokovne organizacije.
VI.
Centralni odbor naj bi se razdelil ta* kole: a) administrativno, b) tarifno, c) socialno politiko, d) statistiko, e) uredništvo. Na ta način bi organizacije mnogo pridobile, ker bi se nastavljenci lahko bolje zaposlili kakor dosedaj: 1. bi prišla vsaka delavna moč v oni oddelek, za katerega le najboli sposobna; 2. bi se referent. ki bi se peljal na pogaiane n. pr. iz Ljubljane v Celje, pogajal lahko za vse stroke. Potem se ne bi več zgodilo, da bi prišli v Celje tajnik živilskih delavcev, tainik kovinarjev In še tamik kemičnih delavcev izmed katerih bi se vsak poga* ial za svojo stroko. Na ta način bi si pri* hranili izdatne stroške.
S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija. Brez organizacija se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo ie važnejše od zabavljanja. To nai razmišljajo tisti ki mislijo, da ie z za* bavlianjom vse opravljeno.
PAŠIČ JE DOBIL MANDAT ZA SESTAVO VOLILNE VLADE!
Zvitemu g. Paš:ču se ie v petek, 15. t. m. posrečilo dobiti od kralja mandat.za sestavo volilne vlade. Radikalski klub je namreč sklenil, da ne stopi pod nobenimi pogoji v koalicijo z demokrati, ker so razdeljeni, čeprav še vedno pod »složnim« demokratskim plaščem. Skupščina bo razpuščena že tekom prihodnjega tedna, volitve pa se bodo baje vršile že meseca marca. Pašič že sestavlja svojo volilno vlado. Za ministra iz Slovenje prihaja vpoštev namestnik Hribar, ki bo porttelj skoro gotovo tudi sprejel.
JUGOSLOVANSKI MILITARIZEM.
Vojno ministrstvo je izdelalo načrt brambnega zakona, ki določa splošno vojaško dolžnost meških do 60. leta. Načrt določa tudi dolžnosti žen v slučaju nove vojne.: Rad;kalski listi pišeio v zadnjem času o velikih dogodkih, ki se bodo vršili spomladi. Z njimi spravljajo v zvezo nov kredit v znesku 1 milšarde dlnar;‘ev. ki ga bo zahtevalo vojno ministrstvo od Paši-ceve vlade.
NOVA STRANKA IZ DEMOKRATSKIH VRST.
»Epoha« poroča, da snujejo v Bel-ijradu novo »samostojno« stranko iz demokratskih vrst. V kratkem se bo ustanovilo delniško društvo, ki bo pričelo izdajati strankino glasilo »Objekt«. List s tem naslovom je že izhaial v Belgradu pred vojno, in sicer kot glasilo samostojne radikalske stranke, katere voditelj je bil Ljuba Davidovič. Vendar nima nova »samostojna stranka« ničesar skupnega s predvoinim objektom in z Ljubo Davido-vicem.
»ZAKON O ZAŠČITI DINARA I O KAZNAMA.«
Zaradi strahovitega padca dinarja, vzrok katerega so nedovoljene Špekulacije. ie sestavilo finančno mimstrstvo zakonski predlog o kaznih zaradi nedopustne trgovine z valutami in devizami. Zakon se bo imenoval »Zakon o zaščiti di-nara i o kaznama«. Če bo zalegel, je še vprašanje.
PREGANJANJE OPOZICIONALNIH
NOVINARJEV NA MADŽARSKEM.
Urednik madžarskega socialističnega lista »Nepszave«, Arpad Szakasits. ie bil obsojen od budimpeštanskega sodišča na dve leti težke ječe, ker ie v zvezi z izjavo poljedelskega ministra Szabo pisal v listu da vlada na Madžarskem strankarska diktatura. Urednika so takoi po razglasu obsodbe aretirali ter ga odvedli v zapore.
SVETOVNI MIROVNI KONGRES V HAAGU (OD 10.—15, T. M.)
O tem kongresu in pripravah zanj, smo že nekaj poročali. O poteku smo debili doslej sledeča poročila- Tajnik Mednarodne strokovne zveze, Edo Fimmen, je imel 12. velik govor o nalogah organiziranega delavstva za svetovni mir. Govoril je proti vojni in sedanjemu oboroženemu miru. Za boj proti vojni pa so poklicane brez dvoma strokovne organizacije, ker obsegajo mase. ki so se že na londonskem strokovnem kongresu 1. 1920 izrekle za generalno stavko proti vojni. Seveda ne gre igrati se lahkomiselno z generalnim štrajkom. Po njegovem govoru se je vnela živahna debata. Nemški delegat Perlen je pritrjeval Fimmenu in izjavil, da si delavstvo ue sme več oma-
deževati rok s prelivanjem krvi v vojni. Ruski sovjetski delegat Losovski pa Je protestiral proti udeležbi meščanskih skupin, ki so za mir. Odgovoril mu je Francoz Dumoulin, da se delavstvo radi tega še ni odreklo svojim lastnim ciljem. 2 njim se je strinjal nemški delegat Grassman, ki je poudaril, da je nemško delavstvo pri' pravljeno popraviti škodo v po vojnih dogodkih opustošenih pokrajinah, da pa njegovega dela ne sme izrabljati kapitalizem. Italijanski delegat Bassantini je napadel boljševike, češ da niso niti za mir niti proti militarizmu. Avstrijski delegat, bivši minister za prosveto, sodr. Glockel je opozarjal na važnost preosnove pouka za svetovni mir. Avstrija je iztrebila iz šol takzv. vojno književnost in napravila iz nekdanjih vojaških vežbališč telovadišča za mladino. Tudi znani Radek, kot zastopnik sovjetske Rusije, se je oglasil in predlagal enotno fronto med socialisti in komunisti, pa je izzval samo smeh s tem svojim predlogom. Zakaj, je povedal Belgijec Vandervelde, ki je pozval ruske komuniste, da naj zajamčijo svojo odkritosrčnost na pr. s povrnitvijo samostojnosti republiki Georgiji ali s pomiloščenjem obsojenih socialnih revolucionarjev itd. Rekel je, da bo pobijal ne samo francoski nacionalizem temveč tudi sovjetsko pe-trolejsko politiko. — Angleški delegat Buxton je pobijal reparacije, ki temelje na krivem mnenju, da je bil kriv svetovne vojne ves nemški narod. Nizozemski delegat De Uigt je izjavil, da lahko zasi-gura svetovni mir samo proletariat, ki radi tega ne bo mogel sodelovati z tistimi meščanskimi skupinami, ki so sicer za mir, pa zagovarjajo kapitalizem, ki je provzrok vseh vojen. — (O delovanju posameznih komisij, ki so se sestale v sredo, bomo poročali, čim dospejo obvestila.)
P©llfi*s?@ vesti.
+ Vlada je podelila tudi slovenskim umetnikom visoka odlikovanja. Iako na pr. sta odlikovana z redom sv. Save 111. razreda Oton Župančič in dr. Gojmir Krek. Z redom sv. Save IV. razreda pa Oskar Dev. Hugolin Sattner. Viktor Parma, Franc Ks. Meško. Emil Adamič itd., z redom Orla V. razreda pa Franjo Vilhar. Anton FdTster. Rihard Jakopič, Ant. Lajovic itd. Radovedni smo. kdo bo toliko korajžen, da bo odlikovanje lepo poslal nazaj v Belgrad. Mislimo, da nihče, ker »se ne splača trud«. Končno pa ie tudi lepo, imeti prsa okinčana z vladnimi medaljami.
+ Strahovlada ua Grškem nadaljuje s oersekucijami. Pred vojno sod'šče pridejo v kratkem generali Konstantinopu-los. Frank in Sklavun ter polkovnik Zan-dos Vargas. Pred sod:ščem se bo zagovarjal tudi bivši minister trgovine Terpi-tis. ker ie Gunarisu v leči čestital k rojstnemu dnevu.
-r Vodstvo neapeliskcea odseka faustovske stranke je razpustilo fašistovsko društvo v Casamiccioliiu. ker se ni hotelo pokoravati smernicam fašizma. Vodstvo bo osnovalo novo podružnico iz »izbranih elementov«.
-r Na Irskem so vstaši z mnogobroj-nimi stromicami zavzeli mesto Sulmenti Carriot in ga nato zažgal'. Vlada je poslala nad vstaše več bataljonov vojaštva, toda brez uspetia.
Ne zamud'te nobene rrrifke. 5'rlt* svoj list! Čr> s! sociaPst. tedaf ie tvoi list »Naprej«, Pridobivaj mu uove naročnike!
VSEM PROFESORJEM IN UČITELJEM!
V Parizu se je ustanovila internacionala vzgojiteljev »Internacia Ligo de edukistoj«. Namen te internacionale je velikanski. Za svoj občevalni jezik je proglasila esperanto. Ima že preko 30.000 članov po celem svetu. Vsi člani si lahko dopisujejo med seboi v esperantskem jeziku. člani dobivajo svoj časopis »Novaj Tempojc, ki prinaša in rešuje vzgoje probleme. Ta list pišejo znameniti moderni pedagogi — seveda v esperantu. V imenu vsega človeštva poživila ta liga vse vzgojitelje celega sveta, da se vpišejo v to internacionalo. — Vsa pojasnila daie Tone Seliškar, učitelj. Reka pri Laškem. — (Kdor zna že esperanto, lahko piše kar glavnemu tajniku te lige: M. Bou-bou — Rue Saint-Marceau 96 — Orleans (Loiret) France).
VSEM POŠTNIM USLUŽBENCEM!
Ustanovila se je liga poštarjev-espe-rantistov. ki ima svoje podružnice že v 22 državah celega sveta — tako tudi v Jugoslaviji. V Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, v Hrvaški in v črni gori imajo poštarji že svoje podods^ke te lige. (»Internacia Ligo de Esperantistoi Post-ofici-stoj«). Poživljamo vse poštne ulužbence tudi v Sloveniji, da se priglase k tej ligi in s proučavaniein esperantskega jezika pomagajo zbliževanju vseh narodov. Vsa pojasnila daje predsednik odseka za Jugoslavijo Nikola L i s a c . Vicpresidanto de »I. L. E. P. O.«. Rogatica — Bosna. Ta poziv velja tudi za vse železničarje in policiste.
Dnevne vesti.
Naša zmaga v Rdeči dolini ne da miru našim nasprotn kom; ko sta opsovala svoje pristaše »Tabor« in »Jutro«, da so nemčurji, ie udarila po nvih še »Straža«. Ta pa po svoje. Dne 13. t. m. poroča namreč o volitvah v Mežiški dol ni in prav lahkomiselno zata:uje svoje pomagače od JDS in NSS. Iz njene »enotne fronte krščanskih mož in delavcev« bo zdai prav gotovo uskočil t;sti g. brat »Sokol« in učitelj, ki je na našem, od klerikalcev sklicanem shodu v črni dne 8. t. m. tako koraižno dvignil roko. ko so gaj med drugimi vprašali, če je pristaš SLS. Njega in več njegovih prijateljev je špravila »Straža« v zadrego, ostale oa »Tabor« in »Jutro«, ki sta nepremišljeno rabila psovko »nemčur«. »Narodno in katolško« listo v Črni in Dravogradu so dičili tudi gospodje ki uvajajo vsak pogovor s poudarkom: ich als Deutscher! In pa oni. ki žvižgajo »Die Wacht am Rhein«, kadar jih premagajo soomini na njih nekdanji dravograjski »Gesangsvere’n«. — Gospodje, priporočali bi malo več previdnosti, ker v Mežici in Prevaliah, žal še ni bilo volitev, posebno »Straža« naj ne udriha v isti sapi po Sokolih, ko i:h tako nujno rabi. Tudi režim nai pusti pri miru. sai je njegova okornost omogoči'a tiste »tehnične zapreke«. da so voHve v Mežici in Prevaliah preložene — menda dokler, da bodo tudi klerikalci gotovi s svo o listo. In na privandrance nai ne zabavlja sicer ii bo Anglež odteffn!l Domoč. morda niti ne bo pustil več, da bi oazniki kand’dirali na listi SL.S. — Rdeča barva tistih dveh »nestrpnih« učiteljev iz Leš in Mežice ie tako učinkovita da :e v Črni in Guštanju vol>l° po 6 klerikalnih kandidatov z nam', kar je zaloge še preostalo, pa bosta porabila
za Kotlje. St. Danijel in Tolsti vrh, kjer so io že tudi naroč;li.
Bivši avstrjski konzul dr. Nikola Ma-uclovič ie ogoljufal štiri Slovenke za 152 dolariev. In to na sledeči način: pred zagrebškim ameriškim konzulatom se je ponudil. da bo preskrbel vizum, za kar je zahteva! od treh žensk do 5 dolarev za keleke i. dr. Neko ženo iz Kamnika pa je opeharil kar za 137 do'arjev. Najbrž so se mu slične sleDariie večkrat posrečile, s Slovenkami oa ;e imel smolo ker so ga zasledovale in spravile 12. t. m. tudi v zapor.
Laško mesto Fiadelagottl v bližini Sueppedes je izginilo s površja zaradi potresov, ki so se ponavljali v zadnjem času-
Nobelovo nagrado za mir so letos podelili Nansenu, ki je organiziral v Evropi pomoč za gladujoče v Rusiji. Nansen se je rodil 10. oktobra 1861. leta v Kristijanih'. Svojo kariero je započel kot na-tični preiskovalec v Grenlandiji. Kmalu je bil imenovan za profesorja živalstva na vseučilišču v Kristijaniji, kjer je započel svojo humanistično propagando v prid gladniočim v Rusiji.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priooročljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina in Komp., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja.
Marionetno gledališče v Mestnem domu ima v nedeljo 17. t. m. dve predstavi in sicer prvo ob 15., drugo ob 18. uri. Igralo bo kot novost Poccijevo dvo-dejanko »Tri žel;'e« in burko v treh dejanjih »Začarani princ«. Predprodaj vstopnic kakor ponavadi v soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni v Mestnem domu.
C« 8 »e
Javni shod SSJ v Celju. V nedeljo tine 10. dec. t. 1. se je vršil lepo uspeli javni shod Socialistične stranke v dvorani hotela pri »Zamorcu«. Predsedoval je sodr. Jelen. Kot glavni govornik je nastopil poslanec sodr. Bernot namesto zadržanega dr Koruna. V lahko razumljivem referatu je orisal ves zunanji kakor tudi notranji politični položaj. Obrazložil je splošni politični položai Nemčije, Francije, Anglije, Češkoslovaške pa tudi Jugoslavije. Končno je pojasnil navzočim današnje valutno vprašanje in njene posledice ter kdo da se igra z valutno špekulacijo in povzroča draginjo. Svoj govor je končal s poudarkom, da nas bo rešilo le naše delo, zaradi tega.delajmo in podpirajmo organizacijo, kajti v njen je rešitev proletariata. Kot drugi govornik je nastopil sodr. Koren iz Celja, ki je pozdravil ljubljansko organizacijo pravih socialistov, ki so nastopili kot poštenjaki in kot spoznavalci resnice in svoje lastne moči samostojno v volilnem boju, ki so pokazali čisto smer, katere naj se drži proletarski razred. Spominjal se je v svojem govoru volitev na severu naše države, t- j. v Mežiški dolini, kjer so v istem času bili ljut boj, kdo naj bo bodoči gospodar tamošnjih občin. Tudi tam je nastopila socialistična stTanka samostojno proti združenim kapitalistom. Nadalje je govoril o delovanju v občini okolica Celje in o klerikalnih demagoških spktkarijah, s katerimi hočejo na zvit način preprečiti to, kar bi koristilo napredku. Govor je zaključil med živahnim odobravanjem. Nato se je priglasil k Besedi s. Leskošek, ki je neusmiljeno udaril po predrznežih, ki goljufajo ljudstvo s svojo krščansko teorijo da ga
zopet napravijo ponižnega in razcapanega in ga potem pehajo na Zaloško cesto. Ostro je kritiziral naredbo dr. Žerjava, ki krši delavske pravice. Hudo je obsodil zakone, ki naj bi ščitili delavstvo, ker v resnici ščitijo ti zakoni le krvoločni kapitalizem. Povedal je delavstvu, da ga bo kapitalizem v najkrajšem času popolnoma uničil, če se ne bo brigalo za svoje organizacije in jih krepilo, H koncu se je oglasil še sodr. Čebular k besedi, ki ie tudi obsodil krivično postopanje dr- Žerjava. Kršenje neznatnih zakonov in sko-ro brezpomembnih paragrafov od strani delavstva brani vedno neštevilna policija, za ohranitev zakonov, ki naj koristijo delavstvu — se ne briga nihče. In minister dr. Žerjav je bil celo tisti, ki je meni nič, tebi nič kršil zakonite delavske pravice — Surni delavnik, (Ogorčeni medklici.) Kako so se počutili trije črni
in dva člana demokraške štafaže NSS na tem shodu, nas ne zanima. Najbrž pa je njih veliko bolj razumel govor sodr. Leskoška. Pa tega ne povemo samo v Celju, temveč po celi Sloveniji!
Mari&o*1.
Člstno »giftna« je »Straža« radi nedelj, skih občinskih volitev v Mežiški dolini. Zlasti ji ni všeč, da bi se morala ta dolina odslej imenovati rdeča. Zato skuša svojim revežem bralcem klerikalni poraz omiliti s tem, da jim za še ne izvršene volitve obljubuje zmago. In meni, da bo to zmago odločila s psovkami na »socialpatriote«, »privandrance«« in — kristanovce, ki so pa, kakof znano, vsi prešli v njene ljubljanske vrste, ko smo jih napodili iz naše stranke. Naj psu/e, saj bi ne mogel od same besede božje postati noben klerikalni katolik debel. Naj še nadalje laže, da se niso v nedeljo njeni verni somišljeniki zvezali z enotno fronto s tistimi liberalnimi brezverci, o katerih je še pred par dnevi trdila, da ;e vsak kompromis ž njimi iz verskih razlogov nemogoč. Slovensko ljudstvo itak ni več tako neumno, da bi zavoljo ene »Stražine« laži prešlo v njen tabor. Naj klobasari, da se je v nedeljo bil hud boj med njimi in našimi pristaši, obenem pa naj zamolči volilne rezultate, ki na prvi pogled dokazujejo, da se nismo z listami združenh ljudskih sesalcev nič posebno bili. temveč da smo jih enostavno pihnili. Katoliške verske »resnice« nam ni s takšnimi jezuitskimi zavijaštvi vseeno nobene dokazala in tako tudi ne bo dobila nobenega obljubljenega cekina.
Ker so — pred leti! — iz Maribora ven dobro organizirali mežiški proletariat, zato je tudi v nedeljo zmagal, tako nekako hočejo golouhovski disidenti z izidom koroških volitev splesti lovorjeve vence sebi. Maribor je nekoč res dosti napravil za socializem v Mežiški dolini, ampak naj bodo gospodje, ki vodijo sedaj mariborsko organizacijo, prepričani, da se koroško delavstvo za to nekdanje delo ne bo njim zahvalilo. Kar je bilo, je bilo, čast mu, danes pa je tako, da bi Maribor potreboval reorganizacije od Rdeče doline sem!
Klub »Grohar« otvori v nedeljo 17. t. m. v kazinski dvorani gostovalno razstavo nemškega slikarja Hepperga, ki bo trajala do 2. jan., vsak dan od 9.—-12. in od 14.—18. Vstopnina 2 Din.
Zadeva s kajnltom, umetnim gnojilom, ki so ga brezvestni špekulanti v Zagrebu in Belgradu kupovali od mariborskega Toneica in ga razpečavali za sol, kar je imelo za posledico neštevilna zastrupljenja, ta zadeva je našla odmev pri nas. Oblast je izvršila preiskavo pri
raznih tukajšnjih trgovcih »soli«, da jo kemično preizkusi in s tem ugotovi, če ni špekulantstvo tudi pri nas delalo dobičke z zastrupljenjem ljudstva.
Na mariborskem glavnem kolodvoru nameravajo prizidati še eno nadstropje za stanovanje južnoželezniškim uradnikom. Strašno počasi napreduje naša gradbena akera, a bi šla hitreje, če bi ne bili bivši mladinovski ministri na vse strani ovirali delo občine, ki je hotela vsa tu;a in denarna podjetja prisiliti k zidanju stanovanj za njihove uslužbence.
»Indijski grobni spomenik« je naslov
drame po svetovnoznanem romanu The pl. Harbou, ki jo predvaja ljubljanski kino »Tivoli« od 14.—23. t. m.
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.
strok. isffbama,,
Kovinarjem v Ljubljani! Odbor ljubljanske podružnice kovinarjev sklicuje v nedeljo 17. t. m. ob 9. dopoldne v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta članski sestanek. Ker je dnevni red važen, je dolžnost vsakega člana, da se sestanka zanesljivo udeleži! — Odbor.
ZAKON O ZAŠČITI DELAVSTVA.
Zveza industrijcev in obrtništvo ie vložilo protest proti zakonu o zaščiti delavcev in zahtevalo, da se zakon popravi ali pa nadomesti z novim. Ker se Strokovna kom si.'a nikakor ne more strinjati s to akciio Zveze industrijcev je poslala ministrstvu za socialno politiko sledeči protest: »Uradni list pokrajinske uprave za Slovenjo« z dne 13. julija 1922 ob;av-Ija pod št. 211 zakon o zaščiti delavcev Zakon ie na eni strani delavstvo zadovoljil. medtem ko na drugi strani podjetništvo proti zakonu protestira, češ. da ;e »orošvercan« in sprejet brez sodelovanja trgovske in obrtne zbornice ter Industri;-ske komore. Za de’avstvo te izave pod-ietnštva za veljavnost zakona ne morejo biti merodajne, ker se naslanja na § 126., zadnji odstavek zakona. Ker se podjetništvo tudi sicer z zakonom ne strinja, protestira v celoti proti njemu ter zahteva potom m nistrstva za trgovino in industrijo. da se zakon popravi oziroma nadomesti z novim. Zakon v nikaki točki ne ovira razvo..a naše industrije, niti razvo.a obrtn štva. temveč ure:a le socialne razmere delavstva. Radi tega odločno protestiramo proti zahtevam podjetništva, ki ima o tendenco, da se zakon o zaščiti delavcev popravi ali pa nadomesti z novim. Če se na iz socialnih potreb mora spremeniti zakon pa zahtevamo v imenu delavstva Slovenije, da se kakršnakoli točka zakona spremeni ie sporazumno z Delavskimi zbom'cami in strokovnimi organizacijami. Nasprotno oa oros:mo gospoda ministra da č'mpre'e izda pravilnik in poslovnik vo'itev iz delokroga zaupnikov ter da Dredp'še čimoreie vzorec delavskih legitimacii. ki nai nadomestijo staroveške delavske kn'iž:ce.«
Kapitalistični triki za 4dnevni delavni teden. V Celju je g. Rebek še pred tremi tedni agitiral za lOurnik, češ, da ne more ustreči vsem naročilom. Pred nekaj dnevi je organizacija kovinarjev predložila spomenico za zvišanj plač. Sedaj pa pravi g. Rebek, da ni dela. pomočnike pa straši z 4dnevnim tednom. Pred par dnevi sta bila 2 tajnika zveze industrijcev v Celju, morda sta ta dva tako nasvetova* la. Bomo videli, kdo laže.
Čevljarski romočrfkl. pozor! Ljubljanska podružnica čevljarskih pomočnikov skl cuje v oonedel ek. 18. t. m. člansko zborovanje ob pol 8. zvečer v Šelen-bugovi ulici 6. Radi izredne važnosti tega zborovania poživljamo vse v to strogo spadajoče pomočnike iz Ljubljane in okolice. da se sra zanesljivo in ob določeni uri udeleže. — Odbor.
H. DRŽAVNI KONGRES KOVINARJEV
JUGOSLAVIJE.
Za II. redni državni kongres kovinarjev, ki se bo vršil 25.. 26. in 27. 't. m. v Zagrebu, je določen naslednji dnevni red:
I. Otvoritev kongresa. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Konstituiranje kongresa. 4. Poročilo uprave o celokupnem delu. referent sodr. Bračinac. 5. Edinstvo aSveza. referent sodr. M. Obradovič. 6. Proickt novih nravil. referent sodrue J. Golmaier. 7. Projekt novega pravilnika, sodr. K. Jankovič. 8. Stavkovna in tarifna politika, referent sodr. F. Svetek. 9. Volitev predsedstva in kontrole. 10. Socialna zakonodaja, referent sodr. M. Obradovič.
11. Savezno glasilo, referent A. Kunšič.
12. Volitev delegatov za splošni strokovni kongres. 13. Penzijski fond. referent sodr. J. Kelcman. 14. Razno. Pravico do delegatov imajo pri nas v Sloveniji sledeče podružnice; Jesenice, ki bodo poslale 4 delegate. Ljubljana z 2 de!.. Celje z 2 del., Javornik z 2 del.. Dobrava z 1 del.. Štore z 1 del.. Tezno z 2 del.. Kamnik z 2 del., Muta z 1 del., Litija z 1 del.. Gučtani z 1 del. in Lesce z 1 del. Vse te podružnice imajo sporočiti imena izvoljenih delegatov do 20. t. m.
Vestnik Svobode.
Odborova seja ljubljanske »Svobode« se bo vršila v ponedeljek. 18. t m. ob 8. zvečer.
Sela abstinentskega odseka se bo vršila v ponedeljek. 18. t. m. ob 7. zvečer v centralnem tajništvu »Svobode«.__________
»Doktor Faust« je naslov igre za lutke v petih dejanjih s predigro, ki jo je Izvajalo pretekli teden Slov. marionetno gledališče v Ljubljanskem mestnem domu. Ob tej priliki se čutimo dolžne poudariti, da izvršuje marionetno gledališče v polni meri svojo nalogo. Ravnatelj
Klemenčič se požrtvovalno trudi za ljubljanske malčke, ki posečajo predstave v obilnem številu. Njegove lutke kakor tudi scene so mojstrsko delo. Pa kaj bi hvalili! Vsak izmed nas naj si gre ogledati predstave, ki se vrše vsako nedeljo, pa bo spoznal, da je hvala opravičena. O marionetnem gledališču bomo ob priliki še podrobno poročali.___________________
(sospodarsivo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja
74.50 Din. 1 češka krona 2.28 Din. 1 iira 3.75 Din. 1 francoski frank 5.42 Din. 100 avstriskih kron 14 par. 100 nemšk h mark 1.30 Din. V Curihu velja 100 naših kron
1.50 švicarskih frankov.
= Dohodki monopolske uprave znašajo v novembru od tobaka, soli, petroleja. šibic. ciearetnil oao rčkov in vrednostnih papirjev 1,264,955.508 K.
= Pogaianla o železniškem prometu med našo državo in med Madžarsko so se oovolj.no končala. Normalne razmere pa se bodo UDostavile šele oo novem letu, ko bodo sklepali o trgovinski pogodbi.
= V Bolgari je ostalo na razpolago za izvoz 66 milijonov kilogramov pšenice 17 milijonov kg ječmena. 55 milijonov kg koruze in 8V2 milijonov kg rži. Letošnja žetev se je zelo dobro obnesla.
= Gospodarsko stanje Madžarske je kritično, vendar pa ne brezupno, kakor je razvidno iz kurza madžarske krone. Finančna politika sedanje vlade pokazuje uspehe, kaiti minister Kallav je dober poznavalec mednarodn'h razmer. Započel je uspešno borbo proti valutnim špekulantom. Stabilizacijo madžarske krone hoče izvesti že do poletja 1923. leta. čeprav delaio Madžarski veliko preglavico dolgovi mesta Budimpešte Franciji. Ti dolgovi znašajo okoli 17 milijard madžarskih kron. Dosedai se še nič ne ve, kaj je ukrenila glede teh dolgov konferenca. Lei se je vršila 14. t. m. v Parizu med francoskimi in madžarskimi zastopniki.
= Propadanje Trsta. Po poročilu tržaške trgovske zbornice je dospelo meseca novembra v tržaško pristanišče 623.271 q raznega blaga, lani v istem mesecu pa 970.611 q; letos torej več kakor 200 000 q manj. Od januarja do oktobra je prispelo v Trst približno 2 milijona q
manj blaga kakor lani v Isfem Sasu. Propadanje Trsta so povzročile povojne raz* mere in divjanje fašistov.
= Po najnovejših poročilih ima laška trgovska mornarica 1049 parnikov in motornih čolnov s skupno tonažo okoli 2 milijona ton.
= Češkoslovaški sladkor uspešno konkurira na Madžarskem z madžarskim sladkorjem, čeprav so povišali carino na njegov uvoz. Cen madžarskemu sladkorju še niso povišali, ker bi bil na ta način nesposoben za konkurenco.
= V Dresdenu je prišlo med zastopniki nasledstvenih držav in Nemčije do končnoveljavn h sklepov, da se more od.
1.	februarja 1923. leta dalje pošiljati blago z mednarodnimi tovornimi listi. Poši-liatve se bodo lahko pošiljale brez ovir skozi vse države, ki so podpisale tozadevno pogodba
= Nemčija je po poročilu »D. Allg. Zeitung« 15. t. m. plačala 16 milijonov zlatih mark s čimer je iznolnla vse obveznosti na podlagi moratorijev od 31. marca. 31. ma'a in 31. avgusta.
= Železniške proge v Nemčiji so dolge orbližno 53,000 km. 439 km so že preuredili na električni pogon, a za 816 km je elektrifikacija v delu. Sploh imajo namen elektrificirati vse važnejše proge, s čimer bi železniški obrat znatno pocenili.
= Pred nekoliko dnevi je odplul iZ Cherbourga v Franciji parnik »Berenger-na«, natovorjen tudi z zlatom v vrednosti 4,165.000 frankov. Zlato je namenjeno ameriškim bankam. V Evropi bo kmalu popolnoma zmanjkalo zlata.
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice In živci? Pri etno čustvo kreposti prinese pravi Felleriev Elzafluid! Najboljše hišne sredstvo, laiša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetiluim za nego kože, las in usta! Veliko močnejši, izdatne'šl in boPši kakor francosko žgame! S pakovanjem In poštnino 3 dvoinate ali 1 špccijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špcciialnih steklenic 208 dinarjev In 5% doplatka razpošilja: lekarnar Eugcn V. Feller, Stuhica Donja, Elzatrg št. 252, lirvatsko.
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
priporoča svojo trgovino
raznovrstnega blaga
■■■ v Kolodvorski ulici 26. ■■■
in fin n Zato ker jo veli-
/11 lili 11 kansko množino LailnJ. Bukna, platna,
pnrhenta in hlačeviue prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudoviti nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje, St. 357.
Cenik z tisoč slikami zastonj.
Prodaja po znatno
znižanih cenah:
ilmsko parilo, pletene Jopice, rokavica, nogavica Itd.
A.ŠiNKOVIC nasl.
K. S O S S,
Ljubljana, Nasini trg 19.
II
trezni in zanesljivi, dobro iz-vežbani (tudi iz dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta 8/1. v pisarni.
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle.
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
Za reklamne cene
se prodaja narejena
obleka za moške,
ženske m otroke
tudi kožuhovina in trikotaža edino le v naj večji trgovini
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg: 5*6.
Klinika za pontke (lutke)
jema v popravilo vsakovrstne punčke: Vsaki dan od 2 do 7 ure popoldan.
V svrho ženitve se želi seznaniti mlad mož z staln m zaslužkom z izobraženi "i dekletom v starosti od 19 do 22 let. Ponudbe s sliko je poslati na upravo „Napreja* pod .Pomlad*.
Vam prenovi in strokovno shrani
preko zime
ob malenkostni pristojbini
tvrdka J. Goreč
Gosposvetska cesta 1‘»*