St. «35. Vtorek, četrtek in ao-l.oto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom 7% leto 8 g. — k. pol lata 4 — V sobota 19. novembra. III tečaj. 4870. četrt 20 l'o pošli : ift vse leto 10 g. — k pol leta četrt SLOVENSKI Ni Oznanila : Za navadno tristopno vntf> sa plačuje : 8 kr. če se tiska 1 krat, • o »» » >) 2krat, * »» i» n »» skr*t-veće pismenke ae plačujejo po prostoru. Za vsak tiaek je plačati kolek (itempelj) s« 80 kr. VrednistTO in opravništvo je na stolnem trgu (Domplati) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopiai naj te blagovoljno frankajejo igo* I o v it no v. o tej zadevi, o kteri Zveza it vst ri j*k ili .1 „Politiki" se piše i?. Siska smo že tudi mi več spregovorili: „Kolikokrat smo morali že mi avstrijski Slovani s tiho jezo in narodno razdraženostjo poslušati nemško pesem, da nemška domovina tako daleč sega kakor nemški jezik. Zdaj pa je videti, kakor da bi se od petja imelo prestopiti k dejanju in kakor da bi bili vspehi pruskih pušk na Francoskem prav blizo približali dobo, ktere so nekteri nemški narodnjaki v Avstriji tako težko pričakovali, da otresejo »svinčene podplate" in da bi mogli materi Germaniji pokloniti vozilo tolik o in toliko štirjaških milj „nernške" zemljo, in kteri bije toliko in toliko milijonov slovanskih src. — Zgodovina zadnjih let, izid prusko-fruncoske vojske, zadnji dogod juji v Avstriji in zlasti govorjenje „prusko-nemških" no-vin v glavnem mestu te nesrečne državo nas le predobro uče, da je temu res tako. Ni čuda, če Slovenci, ki imajo po Arndtovi pesmi tudi biti zavezani v to ve-zilo materi Germaniji, mislijo na sredstva, kako bi sebe in deželo svojih očetov oteli, da ju ne pogrešne žrtvo-željno nemško kulturno morjo in da rešijo častitljivi svoj jezik in svojo narodnost žugajočega pogina; ni čuda , če se tudi Hrvatom, ki so se raznnrodcnja tako čvrsto branili, reka Sotla kot jez proti nemškemu poplavju preozka zdi, in če si iščejo močnejših trdnjav, za ktcririii bi se mogli braniti proti nemškemu siljenju pa iztok. Jugoslovanske narodnosti v Avstriji so popolnem enega mnenja, da je vsled najnovejših evropskih dogod-jajev in iz njih izvirajočih nasledkov ne le monarhija in dinastija našega cesarstva, ampak da je Še bolj nevarnosti njih samih eksistenca in historična in politična individualiteta; a tudi v tem so složni, da jo treba monarhiji, dinastiji, njih lastnemu jeziku in narodnosti žu-gajočo nevarnost vsakako in po vsaki ceni odstraniti s složnim postopanjem. Ta misel jo nedavno v Sisku zbrala nekoliko mož iz vseh krajev Hrvatske, Slavonijo, vojne granice, Dalmacije, Vojvodino in Slovenije, ki so si stavili nalogo po mejusobni zvezi sedaj ločenih domovin stvariti si ožjo domovino, ki bi bila krepka dovolj, braniti ho proti močnemu poplavju nemškega kolosa, same sebe rešiti žugajoče nevarnosti in hiti ravno tako v nevarnosti hi-vajočemu zapadnemu slovanskemu pokolonju zvest zaveznik v nevarnosti. Shod so je pečal pred vsem glavnim vprašanjem, namreč s združenjem tr<»jedne kraljevino s Slovenijo v skupno, federirano državno telo Ta ideja, narekovana po potrebi mejusobne podporo in sosedne sonarodnosti, se je v principu od vseh strani najživejše z aklamacijo pozdravila in sprejela. Hrvati so nnglašali potrebo, naj se pred vsem tz vseh zdaj raztrganih pokrajin, kjer stanujejo Slovenci, napravi ena edina celota, „Slovenija", ktero idejo so Slovenci itak že sprejeli in se za-njo borovati začeli, in za ktere uresničenje niso le provincijalni Hrvatje in Slavonci, ampak tudi Dalmatinci, graničarji in Srbi pripravljeni po močno in podporno potegniti se. Taka Slovenija naj bi so potem t' derr.listično zedinila s trojedno kraljevino ki se bode med tem kompletirala s pristopom vojne granice in Dalmacije k Hrvatsko-Slavonski. Z vso pra \ico pa so Slovenci ugovarjali, da bi to pomenjalo tudi združenje z Ogcrsko, česar pa Slovenci nikakor ne morejo priporočati, ker skušnja ne uči le, da bi sedanje državno razmerje med Ogersko in Hrvatsko in pa odvisnost av tonomne hrvatske deželne vlade od ogerskega ministerstva ovirala svobodno, napredno razvijanje slovenskega naroda tej deželni zvezi, ampak da jo tudi razmerjo med hrvatskim narodom proti lastni deželni vladi tako žalostno in neugodno , da si Slovenci nikakor ne morejo želeti, ka bi so udeleževali razmer, kakoršne zdaj na Hrvatskem gospodujejo. Nasprotno so tirjali Slovenci, ker je itak večina sosednih deželnih in nanuTmltu^el-kov, t. j. Dalmacija, granica in slovenske pokrajine ute-lesno v Cislnjtamjo,naj setudi Hrvatska in Slavonija pridruži tej deželni skupini, naj ž njimi združeni na podlagi hrvatskega državnega prava stvarijo federirano državno telo in naj za to novo telo nasproti drugim kronovinam monarhije tirjajo isto državopravno stanje, ktero Ogerska že ima, in za ktero ro Cehi bore. Sicer se za takrat ni nič določnega sklenilo v tej zadevi, a vendar imamo trdno upanje, da so bode to pri prihodnjem shodu vsakako zgodilo in da bodo zmagalo mišljenje — Slovencev. Naj pa že bodo, kakor hoče: Istina je, da so zlmmi zastopniki jugoslovanskega naroda iz Hrvatske, Slavonije, vojne granice, Dalmacije in Slovenije zarad svetovnozgodovinskih dogodjajev v Eropi in v očigled nevarnosti, ki preti iz reševanja nemškega vprašanja koristim dinastije, monarhije in zlasti po omenjenih deželah bivajočih narodov, — priznali, da je politično združenje trojedne kraljovine s Slovenijo na podlagi hrvatskega državnega prava v eno narodno-politično celoto nujna potreba, in sklenili, da hote z vsemi postavnimi pripomočki delati na to, ka se ta ideja dejansko izvrši. Ideja je v principu priznana; kako se naj bode izvrševala, to je pristranska stvar, o kteri se bomo lahko porazumoli. Zveza avstrijskih Jugoslovanov proti pretočenemu ponernčenju na ono stran in proti magjarski hegemoniji na drugo stran jo postala dejanska istina. Naj bi rodila blagoslovljeno plodove I" Opombe k kranjakeiiiu fiolatvu. V Ljubljani novembra meseca. |Izv. dop.j (Dalje.) Kranjska niža gimnazija je postala r e-alna s slovenskim učnim jezikom. .Danica" je sprva rekla, da bo moramo polastiti V9akc nedi zemlje, ki jo nam nasprotnik pripusti. Kasneje jo podučene „Novice" drugače poduče — popolnoma dobro. Prepričan sem, da vladu s slovenskim učnim jezikom na niži realni gimnaziji v Kranj t hoče nas in naše zahteve zastran narodnega šolstva le na led — ad ab-sur&um speljati. Će je niža gimnazija v Kranji že po-pred tako vidno propadala — (tega mi tu ni treba spričevati čitatelju, ki je „Slov. Nar." sestavke „o Kranjskih gimnazijah" vsaj po vrhu pregledoval) bo prestrojena gotovo še bolj hirala Hvalisana vladna doslednost, kje si V če je slovenski jezik zmožen za realno nižo gimnazijo v Kranji, — zakaj se ne vpelje kot učni jezik na niži gimnaziji v Ljubljani in v Nuvemmestu V Ali jo vlada pozabila na svoje za neovržljive oklicane razloge, k kterimi je pod Auersporg-Dežmanovo krinko odbijala naravne pravično zahteve naših naro>inih poslancev! ! Noši narodni zastopniki, edini pravi zastopniki naše dežele, bodo v prihodnjem zboru gotovo očitno protestovali zoper omenjeuo vladno nedosleduost iu ob enem tirjali, da se nedoslednost v doslednost spremeni in po vseh nižih razredih kranjskih gimnazij slovenski učni jezik vpelje. Slovenska niža gimnazija v Kranji poleg ravnatelja Kr. pa učitelja Pirkerja! Kaka navskrižnost ! kaka ironija ! O tem mi ni treba obširniše govoriti. Stvar in nasproti stavljeni imeni slednjemu našincu zadostujejo, če ni samo npoln rodoljubja, ampak vsaj malo pozna šolske naprave in potrebe," če vsaj nekoliko dosledno misliti zna. Zakaj vlada mesto nemikutarčka ni izbrala /možnega učitelja izmed prosečih našincev? zakaj ni postavila izvrstnega narodnjaka, ki ga sedaj na magjaronski Reki Rauchov dim duši? Strastna nem-čuraka protekcija res vse premore! Mnogi se spodtikajo nad realnimi gimnazijami ; celo stare „Novice" so nevoljne rekle, če se že ima poskušati i novo napravo, naj se poskusa v deželnem središči, v Ljubljani. Razni osebni razgovori, celo oni z nektorimi narodnimi veljaki so me poleg omenjenega „Novičnoga" članka prepričali, da v dotičnih krogih vlada gosta tema (da se bolj nevšečno ne izrazim) o realnih gimnazijah. Realne gimnazije niso ravno nove naprave, tedaj se tudi med nami ž njimi ne bo .poskušalo". Načelna podlaga teh šol je gotovo popolnoma trdna, in čem bolj se bo gmotno in duševno življenje v zmislu našega stoletja, v zmislu sedanjega časa razvijalo, tem bolj potrebne bodo realne gimnazije slehernemu narodu, sleherni deželi. S tem nikakor ni rečeno, da bi imelo vse po enem n. pr. vladnem kopitu ustrojene biti. Nikdo ne bo tajil, da se najžlahtniši cvet iin košatem drevesu izobraženosti, — duševni — nravstveni napredek v vsakej deželi in pri vsakem narodu različno razcveta in sicer ravno tako razcveta, kakor ga njemu primerne zemeljske moči pa slednjemu narodu lasten posoben živelj silijo. Zato se tudi šolstvo vsacega naroda in v vsaki deželi različno — če naravno razvija, (kar le naša ponenemčevavna vlada noče priznati); le načela duševne izobraženosti povsodi taista ostanejo. Našim različnim okoliščinam in potrebam gotovo ne ustrezajo niti češke realne gimnazije niti po teh posnete in le nekoliko prestrojene dunajske, kterih načrt si je vlada prisvojila. Enako malo bi nam koristile neprenarejene inostranske nemške realne gimnazije, tudi se bi nam popolnoma ne priljubil načrt onih 38 ruskih gimnazij, ki so 1. 1852 staro grščino odstranile in mesto nje realne predmeto vpeljale. Realne gimnazije so tedaj že dostojno skušene Šolske naprave Naš deželni šolski svet bo pa vedel marsiktero našim različnim razmeram primerno prenaredbo vpeljati ali vsaj za vpeljavo nasvetovati. Jaz mu tu ne bom po mojo namigoval, da me v prihodnje kak modrijan ne pritakne onim „našincem", ki so „polni rodoljubja, a malo poznajo šolske napravo in potrebe". Ne strašimo se realnih gimnazij, ki bi naši deželi, našemu narodu primerno uravnane mnogo več koristilo k:.k<>r dosedanje gimnazije. Sama — gola prenaredba imen, kakor je vlada letos pri nas v Kranji in v No-vemtnestu realni gimnaziji vpeljala, nam nič ne pomaga. Ime naj nikogar ne slepi! V Kranji bi morala vlada nižo realno gimnazijo popolniti t. j. jej še A više razrede prideti, če ne-bo sedanja kranjska šola propadla ali pa samo životarila. Naši narodni zastopniki bi bili lahko vlado zaitran tega poprašali, jo iz raznih razlogov k popolnenju kranjske gimnazije priganjali; gradiva in sicer nabranega gradiva bi jim za tako interpelacijo gotovo ne manjkalo. To gradivo se sedaj še bolj kopiči. »Laib. Ztg." (Amtl. Theil) je 27. okt. t. 1. v št. 246 razglasila najviši sklep od 20. okt, vsled kterega ima vlada v Trstu precej ustanoviti in odpreti 7 razredno, višo 1817 realko z nemškim učnim jezike m. Vse stroške — za učitelje, hišo, kurjavo itd. bo vlada plačevala! Tam za peščico, nekoliko le začasno nekoliko stanovitno naseljenih Nemcev posebna viša nemška realka — tam v Trstu draga državna nemika realka, — tu pri nas pa le bolna realna niža gimnazija v Kranji. In vendar je naša dežela že leta in leta z davki tako preobložena, kakor nobena sosedna. Za naše šolstvo, za njega razvitek in popolnenje nima vlada denarjev, ko vendar kljubu najvišemu sklepu finančno ministerstvo po nasvetu skrbljivega Kalten-eggerja hoče iz nova iz naše kože izžmeti novih dve-stotisoč goldinarjev ! Pred ko no za to, da bo Nemcem v Tntu višo nemško realko napravila ; mi se moramo potiti, tujci pa bodo naše zaslužke v plačanih davkih požrli! Vsled uajvišega sklepa 6e bi imele vsaj tri pravoslovne stolice na vseučilišči v Gradcu ustanoviti. Ubogih 3600 gld. so bili zanje namenili. S takimi mrvami hoče vlada nas in našo pravične narodne zahteve utolažiti! Po ministarski nameri in vsled nove ustavne postave o plači vseučiliščnib profesorjev bi one stolice bile le izvanredne. Naš narod vendar ni izvanreden, da bi se ■ takimi i z v a n r e d n i m i namerami zadovoliti dal! Pa koliko se je za te i z-vanredne stolice storilo V Kljubu najvišemu sklepu so one izvanredne stolice ostale le prazne obljube na papirji. V proračunu zanje ni preskrbljeno; minister bi jih brez dovoljenja svojih ustavovercov no mogel v ustavovernem parlamentu zagovarjati !! Zarad onih ubogih 3600 gld. so naše stolice zaspale, pa zarad vsenemškega —. Ali ni to dvojna mera, če pogledamo v Trst? Njih veličanstvo ustanovi 90/10 nemško višo realko in konec tekočega meseca se ima odpreti. Nemška naprava Še tudi ni v letošnjem državnem proračunu ; tudi za nemško realko ustavoverci še niso pri volili potrebnega donarja — in vlada jo vendar precej ustanovi, oživi! In vendar bo nemška viša realka Trstu veljala najmanj 8 do Đkrat toliko kakor bi one nam obljubljene pravoslovne stolice na graškom vse učilišči veljalo! Kdo bi pri tako različnem — ra\no nasprotnem vladnem postopanji še količkaj veroval onim razglašenim izgovorom, s kterimi se je dotični minister pred našim poslancem zarad nevpeljanih pravoslovnih stolić zagovarjal in opravičeval l (Dalje prih.) schwarzgelb.u Da pri jezik srhi, je naravno, ktera ima pa od te Keesbacherjevi bolniki. I) o p i s i. Is Maribora. 15. nov. [Izv. dop.] (Preklic pariške pogodbe 1. 1856. — Domače zadeve.) Zastor, ki je zakrival do zdaj rusko politiko nasproti nemško-francozki vojni, je razgrnen; kar se je Že z davna gatalo, to je postalo odkrito: Rusija je gledala na svoj dobiček; Nemci in Francozi so jej stvar ravnovažna. In Rusija ima pri tem pravo; le bedaki bi se dajali Bismarku in otročjemu geniju francoskega naroda v igračo. V Rusiji je mrzlo, in politiški in diplomatički duh, ki tam in od ondod veje, ne more nego mrzel biti — „kubi bis ans Herz hinan". kakor Nemci o sebi radi trde. — S tem da je Francija v stiski, pomagano je Slavjanom v dvojem pomenu: prvič , ker Francija ne more v Vostoku odločevati, in drugič ker so tudi Nemcem roko zavezane. Mi nikakor Francozom ne želimo zlega j mi temveč kakor sebi tako tudi njim želimo osvobojenja iz nadlog. Zato z veseljem gledamo na njih patriotiško dviženje, ktero nam je porok, da so narodi ne dade kakor ovce s kratka mala poklati, in ker mislimo, da, čem se močneje dvigajo, tem slabejšu mora prevzetna VsenemČija postajati. Ali veliki zakon prirode, po kterem razpadajoči deli enega telesa prihajajo drugim v korist, ponavlja so tudi zdaj v borbi teh dveh narodov, in tega zakona smo veseli: „Ni nesreče, kjer bi sreče ne bivalo." Evropejsko ravnovesje, ktero je podobno skodolama vage , obrača se na ono stran, ktera je čila in nezmanjšana ostala pri rušenji nasprotno: Slavjanstvo si jo za toliko oddehoolo, za kolikor je do sedaj nasprotno mu Romanstvo in Nemštvo oslabelo. Znamenje tega je najnovejši korak Peterbur- ške politike, korak srečen , ker je slavjanofilskej in slavjanskej stranki celega sveta ugoden in povoljen. — In kako jo z domačimi našimi zadevami . mislim slovenskimi ? Tr >ba jim doslednosti iu srčnosti. Nit, ki se snuje, prilega se našej preteklosti in bodočnost čisto popolnoma; tej niti treba, da trdna vez postane. V to verujemo in na to se nadejamo. r.— Ia Ljubljane 14. novembra. [Izv. dop.] (Beethovenova svečanost.) Ostaja mi šo popisati konec. Glavnu težnja svečanosti je bila odločena pojedini v kazini. Tu naj bi se pokazala moč nemškega govora , nemškega petja. In v resnici govorilo, pelo in pilo se je skoro kakor za stavo. Prvo na-pitnico je sprožil dr. Scboppel na kunštitucijonalnega vladarja, ki pospešuje vednost in znanosti, pa ž njo si pri celjskih Prusomanih še gorkega kropa ni zaslužil, ker so kar naravnost izrekali: „No, dos is a pissel takih prilikah dr. Keesbachcr-a Napil je tedaj nemški domovini, napitnice toliko koristi, kolikor Za njim je jecljal gosp. župan dr. Suppan in tako je šlo lopo naprej, kakor jagode na paternoStru. — Zvečer je bil v kazini ples, pa brez živahnosti, brez splošnega duha veselja, marveč je vladal bolj ošaben, že skoro kisel „ton." Celjskih gostov namreč jo bilo na plesu prav tnalo. Pa Šo to so tnko imenovani „feine Lente" gledali pisano in po strani kakor jim je tudi presedalo, da je bilo Ljubljančanov vmes, ki niso udje in niso sposobni za kazino. To je pa turti naravno. Poznali se niso , in kdo ve, če v št tako čedni suknji ne tiči kaka rokodelska duša. Ljub ljanski nemčurji pa so plemenite krvi , starega rodu vsaj se lehko vsakemu dokaže, ka je njegov oče ali stari oče še hodil s košem po svetu , kar jo pa nepri merno več vredno , kakor taka abotna ošabnost ki še ptujcem nasproti mesto gostoljubne prijaznosti kažo le gizdavost Zlasti je obnašanje nekterih nadepolnih otro Cičev iz „boljših hiš" vsacega zalih«, kdor ne pripada znani kazinski kliki. Gospod Dežman bi si pridobil občo hvalo, tudi med svojo stranko , ko bi tem nade polnim otročičem na stroške konšt. društva podaril vsa-oemu eksomplar „Kntggei umgang mit monscheii, ali pa »olikanega Slovenca." — Večina Celjanov jo pohajko vala po mestu, zlasti krčme so jih bile polne. Bili so pa sploh nezadovoljni, zabava jim ni bila zadostna, ker sem sam čul nekega Celjana: Na bat i doa gwus8t, vvegen dera geigerei und dem pissel singen bor i net her komtnen : es gibt gor ka hetz, dos ver-stengen nur wir Cillauer. — y pondeljek ob eni popoldne so se odpeljali, brez g0Ut--*j in petja, le malo, k večemu 40 ljudi, med njimi Dežman, j7£ 1e spiemljevulo. Nekoliko hripavih „hoch," sedaj za te burko nihče dnib rado- ID šli so. In tako i« ,fon^ „Verfassungstag Beethovenfeior" imenovati, v V8GUa vreden imaloVH Parturiunt montes "itd. V mestu *c brigal ni, nihče ni šel na kolodvor, še nav veduežev ni bilo. Obraz mesta jo bil, kakor navad delavnik, in nebo je kazalo svojo mednarodnost s tem, da je spuščalo obilo pohlevnega dežja na ustavoverno in drugo Ljubljano. Prepričali so se nemčurji menda lo dobrega, da nimajo stališča, da kopljejo jamo v vodo. Gospod Malic se jo pa »kazal, kakor so gre pri tej priliki, jako gostoljubnega. Primanjkovalo je namreč zasebnih stanovanj, in nektero gospe so morale stanovati v Malice vi gostilnici. Vse je bilo tako nespametno in jo mislilo: oče Malic da to tako zastonj. Oče Malic pa je mislil v svojem gostoljubnem ricu, zakaj bi ti svojemu bližnjemu ne pomagal, da se malo denarja znebi, napiše mast račun, in ga predloži odboru, kteri ga plača. Prav tako, /. denarji ni da bi norce bril. — Is Fttlja 16. nov. [Izv. dop.] Naša realna gimnazija, ktera letos že iz dveh razredov obstoji, šteje v I. razredu 35, in v 11. razredu 25 učencev, gotovo lopo število za učilišče, ktero je šo komaj dve leti staro. 7 učencev jo letos v I. razred manj ; prišlo, kakor lansko leto. Po narodnosti so učenci skoro sami Slovenci, iz ptujskega, ormužkega in ljutomerskega okraja : mala trohica tistih, kteri so Nemce imenujejo, so mestnega stanu iz Ptuja, ali so prav za prav tudi Slovenci, kakor |e Ptuj sploh slovensko mesto ; in na ulicah, na trgu, po štacunah, v pisarnicah itd. se izključi ji vo slovenski govori, celo g. dr. Strafella si s slovenskim jezikom denar služi, da lože Slovence zasramuje; nemški jezik se le kakor „Hausmobel" rabi ; čudno pa je res, da celo taki gospodje, kteri so Slovence imenujejo, svoje otroke med Nemce zapisati pustijo ; to kaže malo zua-Čajnosti, malo ljubezni do svoje domovine. Učenci na našem učilišči so tedaj le slovenskega in celo malo nemškega jezika zmožni, in vendar v šoli zadnji v/ -ključ ivo gospoduje. Učitelji so razen onega sami trdi Nemci, kteri slovenskega jezika trohice no zuajo, po-dučujejo tedaj samo v nemškem jeziku. In kakor se je nam starejim enkrat matematika v latinskem jeziku prednašala, tako se sedaj mineralogija, narovoslovjo t. d. naši mladeži v nerazumljivem nemškem jeziku v glave ubija ; učitelj se nad učenci jezi, ker od vsega truda nikakega vspeha nima, učenci pa se mučijo noč in dan, pa brez vse koristi, ker učitelji slovenskega jezika še toliko niso zmožni, da bi učencem celo nerazumljivo stvari razjasniti mogli, šola pa ostane broz vsega haska, druga nič, da mladeži čas, starišem pa denar krade. Res škoda za vos trud, s kterim se je naš vrli poslanec g. Herman prizadeval, sredujo šolo za Slovence izposlovati, ker mesto kruha so nam dali kamen, za kar jim nikdar hvaležni biti ne moremo. Is Gorice, 14. novem. [Izv. dop.] Dno 28. t. m. bo v Gorici v dvorani mestnega magistrata svilorejsk kongres ali zbor. Pri tej priliki se bodo razpravljala sledeča vprašanja : 1. Kake skušnje bo se naredile do zdaj v naši deželi s semenom svilnih črvičev, pridobljenem po celičnem sistemu (Zellensystem) V — 2. Po kakem načinu bi se utegnilo vpeljati in doseči, da bi se tako semo sploh po celičnem sistemu dobivalo ? — 3. Kake skušnje so se naredile gledo disinfekcije prostorov, kjer se svilni črviči redijo ? (da bi se namreč vsi zdravju sviloprejk škodljivi vpljivi odstranili iz takih prostorov) — 4. Po kaki svilorejni ravnavi (metodi) — -ako so rabi zdravo seme, se more najgotovejši obilni pridelek svilnih mešičkov ali kokonov pričakovati ? — 5. Kako hi se dalo najvspešncjš » v okora priti napakam, ki se gode pri trgovanji s semenom svilnih črvičev V — 6. Kaj bi so dalo popravili in /.boljšati v napravah trga svilnih mešičkov (kokonov) v Gorici ? To so gotovo prevažna vprašanja za vsacega svi-lorojca, in brez dvoma bo to pripomagalo k povzdigi svilereje, ktera jo zadnja leta zelo opešala zastran bolezni na sviloprejkah, ako se ta vprašauja dobro in tehtno rešijo. Poročevali bodo o navedenih točkah sami strokovnjaki ; obžalovati moramo pa to, da se bodo vsa razprava vršila le v italijanskem in izjemno v nemškem jeziku; ker so poročevalci razvun profesorja Habcrlaud-a sami Italijani. Ker se bo po tem takem gotovo prav malo Slovencev zbora udeležilo , bi bilo pa vsaj dobro — in vlada bi morala za to skrbeti — da so po tem dotična razprava tudi v bIovenskem jeziku priobči — kajti tudi nflšti stran jo potrebna poduka v sviloreji, tudi mi bi radi pOSVedeli pripomočke, s kterimi v okom priti bolezni sviloprejk, tudi nam je mar za zboljšanje svilnega pridelka itd. Vlada jo jela zadnja leta zdatno podpirati povzdigo sviloreje. Poprej se je v ta namon iz državega zaklada le prav malo trosilo; zdaj so se dotični stroški znamo nito pomnožili. Iz letnega poročila c. k. miuisterstva za poljedelstvo za 1. 1868, kterega imamo ravno pred seboj, je razvideti, da se jo leta 1867 potrosilo v ta namen samo 1500 gl. — proračun 1. 1868 obsega pa takih stroškov 25.000 gl. tedaj celih 23.500 gld. več od poprejšnjega leta. Osnova zvilorejskega .poskuševališča v Gorici jo znatno pri pomagala k tem stroškom. To napravo je osnovala vlada v Gorici 1. 1868 za vdoma-čenje in povzdigo sviloreje v Avstriji sploh. Vodstvo je izročeno bivšemu profesorju na kmetijski akademiji v Altonburgu gsp. Haberland,U njemu je pridan kot ad-junkt dr. Enrico Verson ; prvi je Nemec, drugi Italijan, slovenskega ni zmožen nobeden izmed vsega osebja na poskufie val išči, nego menda čuvaj sam, pa šo ta malo. — Ta naprava je res namenjena samo za dosego in povzdigo materijalnih koristi, s kterimi bi ne imel jezik sam na sebi nič opraviti, ako no bi trebalo prav jezika [trikrat prokleto! Le škoda, ku je Viktor Elugo že spisal za priobčevanje storjenih skušenj in za podučevanje vlsvoj glasoviti roman „les miserables". Tukaj pri nas bi sviloreji sploh. Osebje poskuševališea ima veliko obče-1 bil* dobil cele garniture za take romane. Ravno denes vati s strankami, z Italijani in Slovenci in trebalo biTodprla so je v Zagrebu cela skupščina „les miserables" tadaj, da bi bil vsaj eden izmed gospodov tudi našega vulgo sabor. Kaj bodo ti les miserables skupaj mom lizika zmožen in to tem več, ker se vsako leto o časujljali, kaj to nas druge briga. Naj momljajo, kaj god reje svilnih črvičev nekoliko oseb (do 15) podučuje. J jim jo drago, vse to nas druge prav nič ne briga. Bodo Letos je bilo ministerstvo dovolilo celo nekoliko (menda I že zopet razen šli, kader so bodo dosta namomljali 4) štipendij, da se podele takim mladončem, ki so se Okoli vojniške krajine Magjari hodijo kakor žaba hoteli teh učob in praktičnih poskušenj ude ežiti, kakolokolo lešujika, ali pa kakor lisica okolo ježa. Radi bi uevŠečen je bil pa pogoj, da morajo biti deležniki ita-jjo pregriznili, pa je pretrda za njih zobe, radi bi jo lijanskega, ali vsaj nemškega jezika zmožni, in če so I pri onom ali drugem koncu prijeli, pa jim je prebodeča. morda ta pogoj ni naravnost izrekel - se je vendar j Iz vrsten predmet za tragikomično igro. že sam po sebi zastopil, ker je gotovo neobhodno po- Naš press-pundur Agramerica je svojega vreduika treba, da učenci razumejo učitelje, drugače jim ne more j menjala. Ta vest bo sicer malokterega bralca „Slov. vse podučevanje nič koristili. Nar." zanimala, in jaz jo tudi omenjal ne bi, če no bi Dežele, koder bivamo Slovenci, so za »vilorejo I nekaj humorintičnega na sebi imela. Prejšnji Agrarne večidel prav ugodne in v resnici se je tudi že precej ričin vrednik je bil neki Chernel s pridevkom: „der po Slovenskem razširila. Treba tedaj, da se vlada v bruder Kilian", sedanji je pa neki Kafka s pridevkom tem oziru tudi na nas ozira. Mi popolnoma odobrujemo Lder dumme kerl von Agram." — Z nekim zadovolji viši potrošek mimo preteklih let, za povzdigo sviloreje, stvora konštatujem, da ni eden ne drugi ni rojen Hrvat kakor veselo pozdravljamo vladino prizadevanje za zbolj- Vsaka nova metla dobro pometa, ta pregovor je svojo sanje kmetijstva sploh; želimo pa in menimo, da imamo resničnost na novo pokazal v novem vrodniku Kafki, celo pravico zahtevati, da so v pravi primeri z vsemi V vsakej številki Agramerice, pod ktero je do sedaj [podpisan bil, viha svojo metlo proti „Zatočniku", ki se Iz Hrvaškega. 12. novembra. | Izv. dop.j Večni ga pa ravno toliko boji, kolikor žaba dežja. Celo to jud Ahasverus mora v kazen za to, ker se je Kristusu mu ni bilo prav, da se je tudi nekoliko odličnih Slo-nosečemu težki križ na Kalavarijo posmehoval, do sod- vencev udeležilo posvetovatija jugoslovanskih rodoljubov njega dne po svetu okolo hoditi. Njemu ni dano, da bi dne 8. t. m. v vojniškem Sisku. Sicer pa gre govorica, smrt videl. Blizo enaka osoda zadelajo našega Rau- da Kafka prejšnjega vrednika v vsakem obziru vsaj za cha, kajti za njega je banovanje denes prava kazen, dolžino celega judovskega nosa nadkriljuje in od dne do dne veča kazen prihaja. Rud hi stresel Iz Dunaja, 16. nov. [Izv. dop.] Nova vojska jo to breme raz sebe, pa ga ne more, priklenen je na tukaj ! Ravno ista in taka znamenja, kakor so bila pred bansko stolico, pa mora mirno gledati, kako mu kro- začetkom irancosko-prusko vojne, prikazujejo se zdaj 1 kar javnega mnenja jetra kljuje. Kakor se je Ahasvo- Tako tukaj odmeva od vseh strani, iz časopisja rus črez pečino v brezna strmoglavljal, v bitkah po slo- in iz razgovoril politikujočega občinstva. In res ni nemo-nih teptati, po kolesih treti dal, ter se med risu in goče, ka se spleto v vshodu nova krvava šiba, prodno barse vrgel, da bi ga raztrgali, da bi vendar enkratno ona na zapadu divjati nehala. Rusija, ponosna na kouec jegovemu življu bilo; — ravno tako je llauch žeisvojo moč, ponosno govori in odločno. Od straha so marsičesa uganjal, kar bi bilo vsakega drugega že zdav- stari diplomati v kramarskem Lcndouu, postarnem Ca-naj v kriminal spravilo in ugonobilo, pa vso zastonj! on rigradu in na Dunaji na svojo VEViftene — sedeže pali. se banstva ne more rešiti. Lonjsko polje, limito sol in Kaj početi V Ali dobljeno klofuto spraviti in mot- vse druge lumparije niso bile v stanji njega banstva čati, ali onemoglo pest vzdigniti? To jo vprašanje, rešiti. Ali ni za obžalovati ta naš Rauch — Ahasverus! M a g j ar i so prvi, ki odgovarjajo z magjarsko prev-Moji dopisi v „Slov. Nar." začeli so mu srbečico zetuostjo. Vojsko na Rusa! vpijejo, in dostavljajo: da delati. Počen groš bi dal — za celega jo preškrten — no bi bila nobena vojna v Ogerskem bolj „popularna" če bi mogel zvedeti, kdo sem. Morebiti Be mu moj zlog, nego vojna z Rusi. Da, verjeti je iu naravno je, da ali moja sintaksa dopada, ne mara, ka mi hoče česti- so plemeniti Magjar Slovana boji in za to Rusa toliko tati ali kali! — Rauche ti si proti meni lev, jaz sem sovraži, kolikor ima žoča. A če hi bila vojna proti proti tebi muha. če si ti ros lov, za kakoršnega sel Rusu med Magjari popularna, zna se na drugi strani, šteješ, ni dostojno tebe, da se za me muho brigaš. Kaj da bi tudi med Rusi bil boj z Magjari, kteri so Rusom ne veš, da pravi latinski pregovor: loo non capit rous- že enkrat pred nogami ležali, popularen. Pravil mi jo cas! Ti si „okscelenca", jaz samo enostalni „speeta- Slovan, kije Rusijo prepotoval, da ruski narod Avstrijo bilis"; kolika razlika, pa se vendar k meni dole poni- pisano gleda največ iz osobne antipatije do Magjara, žujeŠ, to se vendar no strinja s tvojim baronstvom. — o kterega slovano-tlačiteljstvu je največ slišal. — Tudi Pa kaj me zasleduješ? Saj me poznaš, saj se tudi jaz nekteri cislajtanski glasovi so postali strašno hrabri; pred teboj ne skrivam. Zakaj bi se nek, saj me ni tobe Poljaki bodo gotovo vse žilo napeli, da to vojno miš-strah. Ne misli, da se mi neizrekljive tresejo pred tvo- Ijenjo v Avstriji pod kurijo in tako — pogube Avstrijo jim Geslerovim klobukom, kakor marsikteremu tvojih VeČina avstrijskega prebivalstva pa purauov in mamelukov. Še celo to ti morem reči, da gotovo i/.pozna, da ima Rusija prav, če tirja ono sva že skupaj pri enoj mizi, nočom reči pijančevala, nazaj, kar so jej je s krivico vzelo; večina avstrijskih ampak pošteno pila kakor n. pr. fantje iz Krakovega prebivalcev, razen Poljakov vsi Slovani nečejo nobenega in Šiško. Tačas so ve da še nisi bil izsušitelj žepov j razponi z Rusijo, — najmenj pa vojne. Strašno bi posestnikov Lonjskega polja, in Prekosavei so tačas bilo, ako bodo naši rojaki poljani na ruske slovanski tudi še slano žgance jedli; denes sem pa, kar mi bogme brate, samo zato, da Rusija ne smo črno morje rabiti! ni žal, nepristopljiv tvojoj osobi. Sicer pa vem še več Upamo torej, da ne bodo oni magjarski kričači „štUkeloov" o tebi, vsi pridejo na red odon za drugim, lin jezični junaki do -vojoga namena prišli; upamo, da lepo po časi, da te na enkrat preveč ne poškodovani, se bodo Avstrija obvarovala nesrečne in pogubne vojne Za poskušajo tukaj samo enega : Pred dvema mesecema Dovolj revščino, dovolj hudega, dovolj krvi vidimo že bil je neki K- -š -k, zakotni pisač iz Ljubljane, v Za- na Francoskem, ni nam treba enacega imeti doma, grebu, da s teboj nekaj „komplanira", kar šo zmerom Gotovo sinemo pričakovati, da bode oni slovenski ni komplanirano iz časov tvojega eksila sem. Hrvaško [poslanec, kteri bode v delegaciji voljen, v tej zadevi, vino Jo tomp gospodu jezik razvezalo, in izpovedal šejki" gotovo pride na vrsto, obnašal se kot pravi Slovenec, je. Človok še čez kamen pade, kaj no bi beseda čez Slovan. — Da bodo od delegacij zdaj tirjali neizmerno gladek jezik zdrknilu. Da te ne bo sram, nečem javno Veliko za „vojno potrebe", to so sme pričakovati, dopovedati tisto zadevo, ki jo je prišel gosp. K—š—-k s tovo bodo s tem zadovoljni Poljaki in Magjari. Mi teboj komplanirati. — drugi Slovani ne moremo biti. Davek je že tako pre- Iz tega lahko bralci „Slov. Nar." povzamejo, kako velik, bog nas varuj še večoga. In davek za nepotrebno pri nas javni iu privatni škandali vse duševno življenje podpiranje magjarsko prevzetnosti in maščevalnosti, za okupirajo. Žalostno, trikrat žalostno, pa tudi prokletoipoljske sanjarije, za podpiranje Turkov, ki nam niso nič roari - ta bi bil najbolj krvav, kar smo ga kedaj po nepotrebnem plačali. — Politični razgled. V gosposki z b o r n i c i se je pri adresni debati začelo parlamentarno naskakovanje na ministerstvo. Vsakako ja anomalija, da pred poslansko zbornico svoj juriš začenjajo „gospodje", kterim je naloga v konservativnem smislu posredovati in strasti miriti. Pa kakor je pri nas vso narobe tako tudi to. Unger, knjez Auersperg in Lichtenfels so ministeratvu prilivali uata-voverni krop babaje so s svojim avstrijskim domu ljubjom ; kar so povedali, smo že vse ćuli in brali drugod in bolje. Potočki je bil zagovarjajo ministerstvo res pomilovanja vreden. Mož jo naglašal svojo povsod priznano poštenost in korektno ustavoverno postopanje. Zbornica mu je morala pritrditi, a vendar je ostala pri svoji nasprotni adresi. Generalno debato je končal kranjski Anastazijus Griin z navadnim zasmehovanjem vsega tega, kar tirja in počenja opozicija. Potočki se bode še večkrat jokal : če so konservativni elementi gosposke zbornice tako nespravljivi , potem ni videti, kje bode ministerski predsednik našel stranko, ki se bode hotela pogajati in spravljati. Kakor naznanja telegraf so jo adresa vsa sprejela v drugi seji. Mini-nistri Petrino, Taaffe in Tschabuschnigg so s slabim vspehom zagovarjali vlado. V p o s 1 a u s k i zbornici je predložila vlada nek-tero osnove novih postav, med temi eno o hrambi občinstva proti svojovoljn08ti sodnijskih uradnikov. Poslanec Klier in tovariši svetujejo, naj se vladi naloži, la pri cesarju iz posluje, ka se za 6—8 dni preloži za-ctok delegacij. Klierov nasvet no obvelja kot nujen in so proloži na dnevni red druge seje, v kteri se je po telegrafičnih poročilih sklenilo, naj se Klierov nasvet izroči adresnemu odboru, ki ima v 24 urah o njem poročati. Poleg tega so se izvolili nekteri novi odbori in pojrdilo volitve nekteri h novih državnih poslancev iz Pemskega. Popolna negotovost vlada o tem, ali se bodo d e-1 o g a c i j o mogle sniti ua določeni dan ali ne. Poslanska zbornica ima sicer pred seboj neko osnovo adrese, a ne ve v očigled najnovejšim homatijam, kaj bi ž njo, ali bi vlado napadala ali jo za zdaj pustila v miru. Edino prava misel je ta: Državni zbor mora neglede na cislajtanske zadeve voliti delegacijo, kteri itak ni odgovorno cislajtansko, ampak skupno državno ministerstvo. Ako hote ustavoverneži potom doma dalje eksperimentirati, naj eksperimentirajo: svojega toliko tmglašanega avstrijskega patriotizma s temno bodo do-kazavali, kakor sploh enakih dokazov v dejanji od njih nismo vajeni. „Wieu. Ztg." naznanja, da ni res, kar se je govorilo o odstopu grofa B euita. Češki listi so odločno izgovarjajo proti vojski z Rusijo, tem bolj pa pritiskajo o gorski k vojski. R u s k a je zdaj svojo odpoved od pariške pogodbo tudi izročila v Carigradu; telegraf trdi, da je pisana v jako pomirljivem duhu in da iz nje no bodo izvirale nikakoršne homatije. Tako gladko stvar pa menda vendar ne. pojde. Res da evropske vlade ne vedo naprej, a tudi Rusija ne pojde nazaj. Skupen protest proti ruski okrožnici se v Petersburgu ne bodo predajal, ber se vlado boje, da bi bilo to preveč grozeče ui bi utegnilo stvar še bolj zamotati. Tudi na prvi mah tako hrabri časnikarji po malem popuščajo in si ne vedo pomagati, ker od dotičnih vlad nimajo inspiracij, ker vlade same ne vedo, kaj bi inspiriralo. Samo Ruska jo odločna. Iz Ruske se poroča, da vlada vedno vojake sklicuje in jih zbira ob granicah in uradni list oglasa carjev dekret, ki vojnemu roiuistru nalaga, naj izdela postavo o armadi ni ronervi in o tem, kako bi so splošna brainbovska dolžnost vpeljala za vse stanove. 16. t. m. so v Madridu izvolili vojvodo Aosto s 161 glasovi za španjskega kralja. 63 jih jo glasovalo za republiko, 16 jih ni glasovalo, drugi glasovi so se razcepili na razne kandidate. Torej jo nesrečna ŠpanJ8ka vendar srečno ulovila novega kralja; naj bi se ne imela nikdar kesati. Z boj i čš ea Di novega slišati. Videti je, Kakor da bi se obe stranki zbirali in pripravljali k zadnjemu odločivnemu udarcu. Med tem pripravljanjem se je oglasil nov miroven golobček. Angle/ki poročnik je prišel z novimi mirovnimi nasveti v Versailles. Po teh nasvetih bi Francoska plačala vojno odškodnino, mejne trdnjave bi se podrlo, Elzasija in Lotringija bi postale neutralno in velevlasti bi prevzele garancijo, da Francoska te pogoje vestno izpolni. Na evropskem kongresu, ki bi to določeval, razpravljalo bi se tudi orijentalsko vprašanje. Kazne stvari. * (Imenovanja.) Državni pravdnik dr. Mullev je imeuovan za višega državnega pravdnika v Gradcu; /a svetnike više dežolne sodnijo v Gradcu st.i imenovana, deželne sodnijo svetnik Janez Heinricher in državni pravdnik dr. Ernest pl. Lehman, dozdaj oba v Ljubljani. Izmed teh treh je samo g. Lehman zmožen pismenega slovenskega jezika. * (Volitev g. d r. M. R e i s e r j a) za mestnega župana v Mariboru je vsled • najvišega sklepa 8. no- zbrani bili, vredni so tega zaupanja; so uamreč : že do- broznani g. Nabcrgoj, mestni poslanec in kmetiški posestnik iz Prošeka, — g. Martelanoc, kmetiški posestnik iz Barkole, izgled iskrenega narodnjaka celi okolici, okinčan se zlato svetinjo 1. 1848., ko se je zabranilo pod njegovim vodstvom, da se Pijemontezi niso mogli izkrcati pri Barkoli, — in še tretji: mlad kmet pa zuačajin in izveden mož, posebno izvrsten govornik. Ti možje v narodnem kostumu se bodo ali so se že predstavili cesarju in mu odkritosrčno potoiili krivice, ki so jim gode od strani vlade in magistrata. Radovedni pričakujemo brzojavnega poročila od njih, da izvemo, kaj so opravili. Nadjamo se trdno, da pred prestolom Njegovega Veličanstva pravico najde zvesti Slovenec in da ne obupa, da mu Avstrija noče mila mati biti. Slovenci so jej pravi graniča rji na obalih jadranskega morja, po kterih že hudo škilita nikdar siti Italijan in Prus; naj bi mogočni cesar sam jih milostno pod svoje krilo vzel! Nov. viinbra t. I. potrjena. Naj bi novemu županu obveljalo, tla nekoliko v red spravi srenjsko zadevo, ki sedaj niso najbolje oskrbljene. Pri mariborskih nnlostnih strankah bode to res velika težava. '■ (Prof. dr. M a a s ■ e n) s znanstvenimi opravili preobložen so je odpovedal predsedništvu konservativnega društva v Gradcu. Hstavoverni časnikarji so hoteli s tega dokazovati nek razpor v konservativnem taboru, kar se pa ni potrdilo. S. (Brc ž a n k a.) Iz Brega pri Trstu se nam piše, da se je letos Brežanka prav dobro obnesla, da je vredna svojega imena. Mnogo kupcev, domačih in ptujih prihaja snubit izvrstno kapljico, kteri cena ni previsoka, namvee: vedro, (čeber 40 bokalov -~ 6 gld., črnina po 8—9 gld. * (Deputacija tržaških okoličanov) je v nedeljo 6. dne t. m. odrinila na Dunaj, da prosi pre-svitlega cesarja, da izpusti tiste okoličane od bram-bovcev, ki so že pred služili v razpuščenem batalijonu, in da predlaga mu še druge reči, v kterih se jim tukaj krivica godi. Možje slovenski, ki so za to poslanstvo Dunajska bona 18. novembra. Srebro...........124 „ 76 Napol. ..........10 „ 16 Zaloga cerkvenih tkanin. «3 "5. a ca Jemljem si čast naznanjati čestiti duhovščini, da sem prevzel zalogo prve avstrijske fabrike za cerkveno tlcaiiiiio in da mi jo tako mogoče sprejeti vsa naročila, ki spadajo v to kupčijo, masne obleke, ornate, tudi baldahine, zastave itd. in ob enem zagotovljam, da boni vsako naročilo opravil najzvesteje in najzanes-I ji veje. Tudi pri tej priliki obračani pozornost p. n. občinstva na mnogo fabriško zalogo 1'umburskega platna, kakor tudi na mojo bogato zalogo bln^n za tnlarje, suknje, hlače, odejo, koce itd J. K o k o £ i n e k „prl tkaveu", v Reiserjevi hiši v grnškem predmestji v Mariboru. (6) p_ ji II "S '. -a I t (U i i 'unjB)|i umoA^joo oBoiez Na prodaj iz prosto roke so: V6Č hiš v Mariborskem mestu in predmestjih, ki neso obilno obresti, dva vinograda, več travnikov in dve veliki kmetiji Vefl n tem 8e zve pri gospodu Ignacij-ii Sollak-ii v Mariboru. ki tudi posreduje pri kupovanji in prodajanji deželnih pridelkov. (3) pravo cisto Talmi-zlato. Vsi od drugod naznanjeni Talmi-zlati predmeti so posnemanja manjše kakovosti. T a 1 m i - z 1 a t kinč za večnost. Urne verige is Talmizlata. Že 12 let slove urne verige iz Talmizlata zarad dobrega dcln, trajnosti in notranjo vrednosti. Vsled čestih ponarejanj teh verig vzbujenih po onem vspeliu moramo občinstvo opomniti, da imamo satno eno vrsto tega blaga; torej se mora, kdor hoče pravo Talmi-zlato imeti, obrniti na ,,lnclil-Mrirliall« in \Vien. PmtrndaMKr \r. 16. BriLjantski ližp. Kino delan, za"*strokovnjake premotljiv, s pravim Talmi-zlatoni obrobljen, imitirani briljanti so iz najlepše brušenih streho ponarejeni, ni kol i ue otenin« ; tudi ko drugi biseri krasno ponarejeni I broša f. 1.50, 3, 3, 4, 5, G, 8. I par uhanov I. l..r>", 2, 3, 4, 5, 6, S. 1 „ šmizetnih gumb f. I, 1.80, 2, 8, 4. 1 ,. manšetuih gumb f. 1.50, 2, 8, 4. 1 gospodska igla i'. 1, 1.50, 2, 8, 4. i Brujantalc prstan, najfisaji f. l, 160, 9 8 4 5 -» °j *1 1 križec; kot eollier f. J, 2, ii, 4, 5« Cizeliran Talmi-kinč. 1 krasen gospojsk eollier s križcem f. 1, 2, 8. 1 broša BO kr., f. I, 1.50, 2, 8, 4. * Teli Tnlmizlatih verig se juvelir ne loči od pravih zlatih, dokler jih ni poskusil na skusnem kamnju. TeTalmi-verige, pripravljene v najnovejših zlatih oblikah obdrže vedno rabljene leta in leta svoje zlato lice. Prave take verige po f. 1.56, 2, 8, 8.40, 4. Dolge fino udne verige za obešati po f. 2.50, 8, 4, 5. (6) Email-liip, krasno izdelano ognjeno email na Talini- x.lat u. 1 brosa f. I. 1.60, 2, 8, 4, t. 8. 1 „ s pravimi koravdami in emai- lom ki orana f. 2, 3, 4, 5. I par uhanov f. 1, 1,50, 2, 3. 1 cela email-garnitura, brosa, uhani z briljanti f. 8.50. 1 par email-šemiz-gumb, kr. 60, 80, f. 1. 1 „ cm.-manš.-gumb kr. 80, f. 1, 2. 1 medalijon kr. 80, f. I, J .60, 2, 3. 1 email-prstan kr. 60, 80, f. 1, 2. Težka masivna zapestnica a pravega Talmi-zlata s ponarejenim deman-tom f. 2, 8, 4. Pečatni prstan s pravim kamnom za graviranje f. 1, 2, 3. 1 zvezek drobnjav k uri 40, 00, 80 kr. 1 medaljon kr. 50, 80, f. 1, 2, 81 1 par šom.-gumb kr. 80, 50, 80, f, 1. 1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2. 1 brosa za fotografije f. 1,2. Liip z koravd s Talmi - zlato podlago. 1 brosa f. 1.60, 2, 8, 4, 5, 6, 8, 10,15- 1 par uhanov f. 1, 1.50, '2, 8, 4, 5, 6, 10. 1 „ šem. gumb kr. 80, f. 1. 1.50 '2. [ „ mani. gumb f. 1, 1.50 2- 1 gosp. igla f. 1, 1,60. I gospojsk eollier 1*. 2.50, 3, 4. 1 braceiet f. 2, 9, 3.50, 4.80, 6, 8. 1 reštn Bekanih koravd 16 kr. 1 „ okroglih „ kr. 30, 40, f. '#«••0 0« « O4ft004O0099Q«IQ 0TO »O • 0O0|O P O f •_____ i_i______i_......: „„ <§ S o * Poiitini - jeva lekarnica ..pri zamorcih" v Gorici (v Kaštelu). Glavna zaloga vsakovrstnih vnanjib zdravil, zdravniškega orodja iz guttaporche, kilnib prevez itd. Edina zaloga pravega PaglianO-v<)ga sirupa i/. Floreocije, Moli-ovo Seidlitzove stupe meli- | sovca beneškega, in Dehautovih kroglic iz Pariza. Krepilna tekočina (Bestitntions-Fluid) za konje, ozdravi vsako z vin jen je in ohrani konje močne in čile do poznih let. — Zdravilna živinska štuua m lom je, krave, vole, ovce itd. (8) 1.50, 2, 4. Nekoliko časa se kupci predrznujejo sl.ibe ure h /\oiirrim hvalisatijem pripnrurati. da bi slepili p. n občinstvo, zlasti provincijalne bivalce. Ti kupci niso niti urarji niti kot trde urarski fabrikanti in o kakovosti ur torei nič no vedo. Prodajajo n. p. staro ure v pakfonustih okrovih pod imenom ur s precizijskim kolesjem za nove kot tudi druge unjslabcjše ure za pravo angleške itd. Vsakdo UlOJ se varuje kupovati l al t o noraldjlvo uro. Kdor* hoeelmell 1 -os clol>i-o, rogullrano iu jeftino uro. naj so obi'ne 11:1 r*e»-nonilrano „Iiulustrloliallo, 'VVloii, Praterstrasse iNr1. 1C*. VCaj tacega me ni bilo. Le Le Le Le Li Le t. 10. Prava angl. srebrna cilinderska ura s kristalnimi stekli, minutnim kazalom, nikelievim kolesjem, z fino pravo Talmizlato verigo z medahjonom in etuijem in poroštvenim listom vred, alini da bi se čudil? f. 20. Prava angl. najfineje ognjozlačena srebrnakro-nometer-ura z dvojnim okrovom , lepo emailirana s kristalnimi stekli z lino Talmi-zlato verigo in medahjonom ter etujem in poroštvenim pismom vred. f. 1 I. Prava angl. najfineja ognjozlata arebernakro-nometer uras prostim okrovom z verigo, medahjonom in etuijem in poroštvenim listom. f. 14. Prava angl. Talmi-zlata ura, cilinder najnovejše oblike z dvojnim kristalnim steklom, kjer se zaprto vidi tudi kolesje, s Talmi-verigo, medalijonom , etuijem in poroštvenim listom. t'. 1 Talmi-zlata ura z dvojnim okrovom, savonette, skakalnica, kristalno steklo, niketjniiu kolesjem s Talmi-verigo, medalijonom, etuijem in poroštvenim listom. f. 15. Prava angl. jsrebrna ankerca B kristalnim steklom in najfinejim guillochiranjem, z verigo, medaljonom in poroštvenim listom. Le f. 17. 1 'riivu angl. duplex-ura. Krasna, posebno za take, ki uro trebajo za strapace, kajti take ure so ne pokončljivo; kdor tako uro kopi, mora reči, kaj tacega tli na vsem svetu več! Le t. 15 ali 18. Prava angl. Prince of VVales remon-toir-ura, najmočnejša s kristalnimi stekli, nikeljnirn kolesjem v pravem Ta I mi-zlat u ; imajo to dobroto, da se dade brez ključa naviti in uravnati; k tej uri dobi viakdo Talmi-zlato verigo in poroštvono pismo. Le f. 15 ali 18. Prav majhna ura za gospoje ; pravo srebro ter pozlačena, z pravo Talmi-zlato verižico za vrat z čopkom in najfinejem etui s poroštvenim listom za & let veljavnim. Le f. 4 ali 5. Prava Ženevska kompozicijska žepna ura z najboljim kolesjem, pravo kinežko- srebrno verigo, najfineja oblika z medalijonom in elegantnim etuijem. Le f. 11. Prava Tulim .-lata ura a kompasom, cilinder skim nikeljnirn kolesjem s Talmi-verigo , medalijonom, etuijem in poroštvenim listom. Svetoven l*u