Št. 31 V Gorici, v sredo dne 18. aprila 1906. Uhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldno lor stane z izrednimi prilogami ter s > Kažipotom« ob novoni lotu vred po poŠti pre-jemanaali v Gorici na dom poSiljana: vso leto.......13 K 20 h, ali gld. G-BO pol leta........6 » 60 » » » 3-30 četrt leta ........ .. 3 » 40 » » » 170 Posamične "številko "sUncjo' 10 vin/'''•*?-* .¦¦•>•*•,¦•¦„ Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici fev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršBek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brei doposlane na rofnine se ne oziramo. Oglasi 1n poslanke se račuinjo "JflPpetit-Vrstah če ¦tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaku Trsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostoru _ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XX*VI. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K- Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12! dopolnilne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le. upravništro. ' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 b aii gld. 1-60. , , »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v nast knjigarniVv tobakarnr-SoUwa-rzv ^olskTlillci, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 ; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič aa trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. —_______»Gor. Tiskarna« A. GabrSčeV. (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kam vodi klerikalizem. Veliki teden je minil, praznovali smo »Vstajenja dan«, a nekateri dogodki preteklega tedna so nam pričali, da bo treba še mnogo potrpežljivosti, mnogo boja, da stre človeštvo one o-kove, v katere mu je vkovala dušo je-zujitska garda, izhajajoča iz Rima, da zašije Človeštvu res pravi »Vstajenja dan« v znamenju omike, .svojaode in napredka. Pojavili so se v naši »ljubi« Avstriji trije žalostni, pretresljivi slučaji verske blaznosti, kateri so končali z — umorom. Tri osebe, vsprejemljive že po naravi za pobožnost, utrjene v nepravi, pretirani pobožnosti potom šolske vzgoje, katera je pri nas skoraj bolj papeška kakor papež sam, potom tozadevnega čitiva in potoni izkoriščenja tako mehkih značajev od strani namestnikov božj \, kateri se kaj radi poslužujejo takih oseb v dosego svojega da-lekosežnega namena, take tri osebe so vzdignile roko v omračeiiem dušnem stanju nad najdražja jim bitja oziroma nese in to v velikem tednu, ko je čas velikonočne izpovedi, ko uplivajo izpo-vedniki najbolj na take značaje, saj jim > najraje slikajo Boga kot židovskega Jehovo, boga maščevanja, in ne kot Boga največje usrailjenosti in dobroti] i vosti. Toda slučaji sami govore dovolj jasno in ni nam treba izg. bljati posebnega utemeljevanja. Dne 8. t. m. se je vrnil 30-letni aionter Fran Taueher iz Gradca v Al-gersdorf, našel svoje stanovanje odprto, ženo obešeno ob vratih, v otroškem vozičku pa svojega 2-letnega sinčka Frana s prerezano hrbtenico in 8-letno hčerko Anico zadavljeno. Hitro jo odrezal vrv n po dolgem trudu so spravili slednjič sosedje mater do zavesti. Otroka sta bila že mrtva. Njuni ročici sta bili oviti t rožnim vencem, na čelu in na prsih so bili s črnilom naslikani križi, in cela posteljica kot sploh cela soba je bila pokrita s podobami raznih svetnikov, katere je mati iztrgala iz nekega koledarja. Mati sama si je tudi napravila križe na čelo in na prsi. Zdravnik je dognal, da je mati učinila ta zločin v verski blaznosti. S svojim možem je ži vela srečno. Bila je mirna, tiha ženska, pri tem pa nenormalno pobožna, zahajala vsako jutro k maši, neštetokrat v letu k izpovedi, in naj so prišle sosede ob katerikoli uri k njej na poset, vedno so jo dobile klečečo, zatopljeno v pobožno molitev. Zadnje čase so tudi njo nadlegovali, naj podpiše polo proti reformi zakona in vsled slabih informacij, katerih se poslužujejo navadno taki agenti za podpise, se je začela bati za svojega moža, kar gotovo ni ugodno uplivalo na njeno duševno, vsled prevelike molitve razdraženo duševno stanje. Ko bi znala izpovednica pripovedovati, marsikaj bi so izvedelo. Koliko dobrega bi lahko napravili izpovedniki, ko bi dopovedovali takim pretirano pobožnim ženicam, da je delo tudi molitev in da se s poštenim delovanjem lahko tudi doma služi Bogu, kateri je povsod pričujoč! Toda kako naj nad-vladujejo duhovniki zakonske može, ako nimajo v oblasti njihovih žen? Žene, pobožne žene so jim sredstvo, s kojim vplivajo tudi na politično mišljenje zakonskih mož, kateri vstrezajo slednjič ženam radi ljubega miru v hiši. Isti dan je v bližini Badna v Wei-kersdorfu umoril Peter Zantominizi svojo ženo Terezijo. Z lesenim kladivom ji je razdjal lobanjo, pokril svojo žrtev s podobami svetnikov in z rožnimi venci, napravil si oltarček v predsobi iu prebil en dan in dve noči v pobožni molitvi. Prešnji petek sta oba, mož in žena, šla na božjo pot v Maria-Lanzen-dorf, kjer je Peter Zantominizi opravil tudi svojo velikonočno izpoved. Oba sta živela v srečnem zakonu, nič ni motilo zakonske harmonije. Peter se je šel v torek sam naznanit dunajski policiji, in zdravniki so ga spravili v bolnišnico, ker so dognali, da je izvršil svoj zločin v verski blaznosti. Na veliki petek zjutraj se je vsmrtila lepa 22 letna gospodična Helena ,hčerka nekega zobozdravnika, v dunajski »Schottenkirche« z revolverjem. Bila je zelo nadarjena, končala z imenitnim vspehom konservatorij, toda bila je zelo pobožna in tičala je vedno v cerkvi, prištevala se največjim greš-nicam in. si vzela v cerkvi med službo božjo življenje. Škof Marschall je cerkev zopet posvetil, ker je bila omadeževana s človeško krvjo. Tudi žrtev verske blaznosti! In sedaj čujte to: V Wahringu na Dunaju je udarila mati svojo lastno hčer s sekiro po glavi, hotela ponoviti udarec, ker je hči še živela, toda mož ji je to ubranil, vzel sekiro, toda mati si je tačas zadala hudo rano v vrat s kuhinjskim nožem in se onesvetila. Zgodovina tega zakona je zelo žalostna. Mož, Emanuel Hiinner, je star 55 let. Pred 25 leti se je sodnjisko ločil od svoje prve žene, šel v Orijent, kjer je postal uradnik pri orijentalskih železnicah. Ker je bil pa v Orijentu sam nase navezan, se je poročil 1. 1883. v Adrianoplju s svojo sedanjo ženo. Živela sta srečno s svojimi otroci. Ko se je vrnil Hiinner čez leta v svojo domovino na Dunaj kot vpokojen uradnik, je bil obdolžen bigamije, ker je njegova prva žena š vedno živela, in obsojen na dva meseca ječe. Hiinner se je sicer pritožil, da je vsled bolezni potreboval skrbne postrežbe v tujini, toda nič ni pomagalo, zakon, kateri je trajal 23 let v največji zadovoljnosti, je postal neveljaven, žena si je morala zopet nadeti svoje dekliško ime, kar ji je šlo tako k srcu, da se je zmešala, in ko se je vrnil mož po prestani kazni Iz ječe, je izvršila svoj zločin, sicer brez smrtnega izida. Tu vidimo jasno posle- dico nerazdružijivosti zakona, in koliko nesrečnih ljudij zdihuje pod težo tega paragrafa. Kolikokrat se čuje v porotni dvorani kot olajševalno okoliščino: ločitev zakona. In svoj čas se je celo neki znamenit državni pravdnik izrazili da ne preostaja ločencema drugega, nego da volijo med bigamijo in med zakonolomstvom, kajti tudi po ločitvi sta ločenca prisiljena k zakonski zvestobi, ker zakon traja še vedno. V mnogo več , slučajih pa duhovniki kar vzgajajo versko blazne reveže. To vidimo v Italiji! Duhovniki so prirejali procesije s srebrnim kipom sv. Januvarja na čelu, s svetnikom, o katerem pravijo, da ni nikdar živel, čegar kipeča kri ni j drugega kot jezuvitski humbug. j In celo italijanski kralj sam je | grajal početje duhovnikov, ki prirejajo 1 procesije, mesto, da bi delovali na to, da bi 1 bilo prebivalstvo reševalo svoje imetje : in življenje. Ljudstvo je dr vilo v cerkve, kamor je bil vstop prepoveda n vsled ve- j like teže pepela na strehah, kamor jih 1 pa vlačijo farji in večkrat se pripeti, ; oziroma se je pripetilo, da se je ulo- | mila streha in zasula sto in sto vorni- ; kov, ki so prosili pomoči in rešitve. [ In v Franciji? Ves svet se je ža- lostil ob velikanskem grobu v Cour- rieres-u, vse svet je občudoval eneržijo in vstrajnost trinajstih mož, kateri so 1 kljubovali dvajset dni temi, lakoti, žeji in mrazu, in ves svet je pel slavo Nemy-ju in Pruvost-u, voditeljema onega 1 krdela, katero je vstalo iz groba. In kaj so napravili klerikalci? Usmiljene ' sestre so pregovorile oba, da sta se : zaobljubila v slučaju rešitve iz smrti v 1 Lurd. In tja tudi pojdeta! Najprej so ' klerikalci raztrosili vest, da je zakri-vila brezbožna republika s svojo pre-] grešno gonjo proti cerkvi to očito kazen nebes, in potem se hočejo poslužiti dveh nevednih delavcev v reklamne ' svrhe za lurško božjo pot. Grof Monte Cristo. napisni fllexandre Durnos. (Dalje.) ..Mkakor ne, nikakor ne! Pridem na bojišče, Če že mora iiui, toda ura še ni določena, in jaz imam pravico določiti uro, ker bera poziv sprejel. Kar se tiče sabelj in pištol, sva si precej ^•(innkn. in zato vem, da bi bil dvoboj med nama lahko resen,, tajti vi .sto hrabri in jaz... pač tudi. Toda jaz nočem niti usmr-; ;"*ti niti umreti, ne da bi vedel zadosten vzrok. Zato vam stavim j ;'-d;ij bledeče vprašanje in sicer določno: »Ali moram na vsak način preklicati, da ne bodeva preJ 1 i vala krvi kljub temu, da vam ponavljam in prisegam na svojo j «'ast, da te stvari nisem poznal, in resno izjavljam, da nihče r»?un dona Japheta, kakoršen ste vi, ne more uganiti, da znači to ime Fernand gospoda grofa Morcerfa. Ali kljub temu vstra-i&to na tem/" fiDa." I „ Torej prav, gospod, jaz privolim v to, da bom z vami ^d bil •/. glavo ob zid, toda imeti moram še tri tedne časa, '« potem preklicem ali pa rečem: ,Da, resnica je — yolite •»ožje."4 »Tri tedne V" vsklikne Albert. „Toda to je cela večnost, j ,n jaz ostanem tako dolgo onečaščen." | «Da ste ostali moj prijatelj, bi vam bil rekel: ,Potrpite, lfrjatelj !" Toda postali ste moj sovražnik, in pravim vam: »Kaj to briga mene, gospod?'" »1'rav, naj bode, torej tri tedne/ pravi Albert. „Toda lomake, da se mi po treh tednih več ne izvijete..." „Gospod Albert Morcerf," pravi Beaucharap in se tudi! dvigne, „šele po treh tednih vas lahko vržem skoa okno in šele potem imate pravico, dotakniti se mojega telesa. Danes je 29. avgusta — torej 21. septembra. Dotlej — in to je nasvet poštenjaka — dotlej ne bodeva lajala drug na drugega kakor dve dogi, priklenjeni druga poleg druge." In Beauchamp resno pozdravi svojega nasprotnika, ki zapusti sobo. Albert se maščuje nad časopis', ležečimi v prednji sobi, s tem, da besno udari po njih s svojo palčico. Ko biča nato svoj kabriolet tako kakor prej nedolžni počrneli papir, zagleda Morrela, ki je šel mimo kitajskega kopališča, ves žareč veselja. „Ah," vzdihne, „to je srečen človek.'4 In slučajno se Albert ni motil. Limonada. Morrel je bil res srečen. Gospod Noirtier ga je dal poklicati, in Maksimilijan je tako hitel z izvršenjem tega naročila, da ni niti vzel svojega kabrioleta, ampak se je takoj odpravil na pot, zaupaje bolj svojim nogam. Tako je torej hitel skozi ulico Meslav v predmestje Saint-Honore\ Stari Barrois je le težko sledil njegovim brzina korakom, kajti Morrela je bilo jednointrideset, Barroisu šestdeset let; Morrel je bil pijan ljubezni, Barrois utrujen vsled velike vročine. Ko prideta končno na cilj, je bil Morrel še čisto spočit, kajti ljubezen mu je podelila krila, dočim se je stari, Že dolgo ne več zaljubljeni sluga, kopal v znoju. Barrois pelje Morrela skozi posebna vrata, iu kmalu naznani šum svilnate obleke, da je Valentina v bližini. Valentina vstopi; v žalni obleki je bila mamljivo krasna. Sen je bil tako sladek, da Morrel skoro pozabi, kdo ga je poklical sem; toda kmalu pridrdra starčev voziček. V navdušenih besedah mu izreče Maksimilijan svojo zahvalo za rešitev, ki jo je dodelil njemu in njegovi izvoljenki; Noirtier ga gleda s prijaznimi očmi. Nato prične mladi mož govoriti o sreči, da sme zopet biti tukaj. Valentina se boječe nasloni na svojega deda, in ta jo pogleda. „Ali naj povem, kar si naročil?" vpraša deklica. „Da," odvrne Noirtier. „Ljubi prijatelj," se obrne Valentina k Morrelu, ki jo skoro požira z očmi, „moj dobri ded vam ima mnogo povedati; ker mu je tako lažje, je naročil meni, naj vam natančno poročam o njegovih namenih." „0, poslušam vas," vsklikne Morrel; »poslušam vas, govorite." Valentina pobesi oči;- to je bilo za Morrela ugooV znamenje. Valentina je bila samo slaba v sreči. „Moj ded koče to hišo zapustiti," pravi: „Barrois si zdaj prizadeva, da mu najde primerno stanovanje." „Toda ali bo gospod Noirtier mogel živeti brez vaše sladke, 'življajoče bližine?" »Sklenjeno je že, da jaz deda ne zapustim. Moje sobe bodo poleg njegovih. Če moj oče v to ne privoli, pač počakam do svoje polnoletnosti; potem bodem imela svoje premoženje, in..." „In...?tt vpraša Morrel. „In z dedovim dovoljenjem izpolnim obljubo, katero sem vam dala," Nam pravi Čim večja akcija od strani jeauvitskih klerikalcev, tim večja reakcija od strani svobodomiselnih mož, tem prej mora zasijati resnični vstajenja dan! — t — DO PIŠI. Na deidl, dn6 14. aprila 1906. — Tudi med nami Slovenci je nastopilo živahneje gibanje v tem in onem pogledu. Odkar se je kmet nekoliko oprostil farovža in začel stre-miti po omiki in prosveti, je sprevidel stoprav svojo popolno desorganizacijo in nevredno svoje životarenje, in zabela so se vstanavljati raznovrstna društva križema po deželi in mestih, kf naj bi zapuščenega Slovenca organizirala, ojačila in vsposobila za konkurenčni svetovni boj. Luč napredka in samozavesti se precej vidno opaža med narodom, a vendar bi se tudi pri naših malih razmerah dalo še več storiti. Na Goriškem so se v poslednem času lepo razvili na novo organizirani denarni zavodi, pojavlja se zadružno delovanje, vspevajo lepo sokolska društva, »Glasbeno in pevsko društvo", »Prosveta" itd.; a v najnovejšem času smo dobili še »Slovensko planinsko društvo", o katerem edinem hočem danes reči dve besedi. Kamen tega društva je znan in lep: Vzbujati ljubezen do naše lepe slovenske domovine, katero spoznati in ji ohraniti domač značaj, je naloga društva. Ono ima tudi zabaven in znanstven smoter, da s svojim nastopom budi med narodom smisel za omiko in vedo, katere vsak narod tako potrebuje in katera naj bi se med nami tako povzdignila, kakor se dvigajo naši lepi hribi, gore in vrhunci S V probujo turistike so se do zdaj vsta-novila na Goriškem društva v Gorici, Tolminu in Ajdovščini. Povsod so začela tudi resno delovati. Zlasti sedaj v sveži pomladi čitamo skoro za vsak teden napoved kakega izleta. Človek bi mislil, da ob taki priliki kar pri-mrgoli iz mesta naše gospode, prišedši vživat lepoto okolice in dihat čist planinski zrak, zlasti, ko videvamo taka tuja društva prihajat in občudovat v velikem številu naše naravne krasote in znamenitosti celo iz Nemčije, Anglije itd., ki je vendar nekoliko dlje nego — recimo — iz Gorice! Ali naši meščani, uradniki in trgovci ostanejo najraje lepo doma. Na deželi, kamor je plan. društvo namenjeno, se radi pripravijo za primeren sprejem turistov, katerih se vesele in jih slovesno pričakujejo, a nazadnje se prikaže iz mesta 2—5 oseb. Na Čelu je navadno g. dr. Turna, kateri za to koristno idejo deluje in se žrtvuje.. .. Ker deželan in kmet nima pravega smisla za turistiko že iz vzroka, ker vedno y lepi naravi prebiva in tam doinuje, naj bi se naši tiradniki in zlasti trgovski živelj iz trgov in mest bolj zavzel za to idejo. Naši uradniki in trgovci v mestih pridejo premalo v dotiko z ljudstvom, ker ostajajo vedno doma. Zato bi jim vsak izlet vtegmi že v tem oziru koristiti. Naše ljudstvo ne bi potem zahajalo tako tru-monia v tuje trgovine, ampak bi podpiralo domačo obrt in trgovino, M je za naš narodni obstoj eminente važnosti, VipalSkO, dn<5 14. aprila 1906. (O brezobrestnih posojilih). — V zadnjem „Prim. Listu" in poprej tudi v „Gorici" napoveduje nekdo, da bodo zdaj vendarle brezobrestna posojila delili. Pri tem pa se seveda jezi na časopise, zlasti na nSočo", ki je naše poslance včasih malo potipala, ker se niso nič brigali, da bi se postava vršila v korist vinogradnika. Pravi, da poljedelski minister je dober mož, istotako ces. namestnik v Trstu, in seveda najboljši možje so naši poslanci za kmeta, osobito dr. Gregor5i5 in Berbuč. Kdor tega ne verjame, je hudoben, zaslepljen obrekovalec in morda celo brezverec* — Dokler niso časopisi zlasti »Soča* in ^Primorec" že ostro nastopili, niso ti naši poslanci niti vedeli, kje so prošnje za ta posojila; zdaj so Šele zvedeli, da leže že tri leta zaprašene na namestništvu v Trstu, med tem ko bi se moralo posojilo po postavi deliti vsako leto. Kes, to je lepa skrb dičnih gg. poslancev, in kmeta bi bilo od te velike ljubezni res lahko že — konec! Vemo pa tudi, da napredni poslanci so glasovali v dež. zboru za veče brezobrestno posojilo, a naši klerikalci so potegnili z Lahi in glasovali za manjše. Sedaj pa, kakor se je kazalo, bi menda radi videli, da bi se še to ne izplačalo nikoli. „Soči" so pa prizadeti kmetovalci zelo hvaležni, da je za nje v tem ozira povzdignila krepko svoj glas. O izvestnih poslancih pa imajo slejko-prej tako mnenje kakor o trtni uši. . . . ~ Zahtevamo, da se torej ta posojila v istini nemudoma razdelel — Z OtllCB. — Zadnje sem poročal par podrobnosti, danes nadaljujem. Cerkveno petje mi že dolgo leži na srcu, zato pride takoj danes na vrsto. Imamo nekaj časa sem nove orgije, žalibog, pevcem ne morem izreči nikake pohvale. Opazoval sem jih že večkrat, odkar so nastopili prvič, a reči moram, da mi je prvi nastop b^j ugajal kot pa sedaj. Takrat so kazali vsaj dobro voljo, danes tega ni. Nekaj mrtvega vlada med jimi, nobenemu se ne ljubi nič in poje ne nikdo s čutom in z mislijo, ampak skoraj spe" pri svojem opravilu. Kriv je seveda tudi organist. Zakaj ne nastopa bolj živo, krepko? Ni zadosti, da igra pred njimi, ampak njegova oseba naj bo pevcem nekaj več. Odločen, živ nastop bi jaz zahteval od njega, potem bi gotovo tudi pevci začeli vso stvar gledati drugače. Dalje ne urnem, zakaj je na koru vedno tista petorica — 3 ženske, 2 moška. Ali res ni dobiti več J- iv? Jaz sem prepričan, da imajo naši Go-rjani dobre in krepke glasove, tudi takih, ki so celo leto doma, je dovolj — torej na delo. Čudno se mi tudi zdi, zakaj se občina za petje ne briga nič, če se od druge strani ne stori dovolj. Čemu so nam orgije, če ni petja? Tudi tu si lahko naberete lavorik, gospod župan, le tako naprej!! — Vedno bolj napredujemo, kaj ? — Ne vem, koliko časa sem se že govori o nekih občinskih vodnjakih. V začetku so bili štirje, sedaj se sliši le o enem. Kako je pri nas z vodo, to je temu in onemu že znano, omeniti hočem le, da ima skoro vsaka hiša svoj vodnjak za dežnico; včasi imata po dva soseda enega itd. tako da nikjer ne čutijo take potrebe za vodo, kot ravno častiti naš gosp. županček, ki vodnjaka — nima. Kakor je razvidno, bi on rad imel vodnjak — za se in še par sosedov ob njegovi hiši, ne za občino. Meni se le čudno zdi, da si možak take veljave in moči ne upa napraviti vodnjaka sam — sicer ima sedaj neko luknjo, ki pa vode ne drži kot ravno ob dežju, ne da bi zato občini nalagal brezpotrebne stroške. Kedo bo imel korist; od tega vodnjaka? Morda občinarji na koncu Dola, eno uro od župana, ali oni ob Kranjski meji tri četrt ure oddaljeni? Ne, ne ta ne oni, ker dobi vodo v najhujšem slučaju, če bi mu ravno zmanjkala, lahko pri prvem sosedu in ne bo hodil tako daleč. Čemu torej vodnjak? Nobeden občinar do sedaj so ni Čutil potrebe po občinskem vodnjaku, razun vas, gospod župan, ker svojega lastnega nimate. Napravite si vi svoj vodnjak, pa bo mir; občina mislim ne bo tako nora, da bi Vam zidala vodnjak. In ravno pred svojo hišo ga hočete? Zakaj ne kje drugje? Sicer mislim, da se bodo tudi našim občinarjem odprle polagoma oči — starejšinam ne, ker oni le kimajo — to so pravi kimavci, ne vedo pa nič. Torej. gošp. župan, bo treba zidati le svoj vodnjak, na svoje stroške! Hie Rhodus, hie salta! Tu se pokažimo, gospod Janez! Domače in razne novice. Baron Pino ~ umrl. V nedeljo opoludne je umrl na svoji grajščini v Velikovcu na Koroškem velik, iskren prijatelj našega naroda — baron Pino. Ta veltnož je bil naš odkritosrčen prijatelj in dobrotnik, čegar srce je gorelo v neugasljivi naklonjenosti do Slovencev. Radi tega pa je tudi pretresla vest o njegovi smrti vse čuteče Slovence, zlasti pa primorske, med katerimi je deloval mnogo časa. Kot jako sposoben politični uradnik in visoko "izobražen mož je hitro napredoval v karijeri; v Bellunu je bil avstrijski delegat, od tam je prišel v Gorivo kot namestništveni svetnik in voditelj okr. glavarstva, potem je bil predsednik v Bukovini, nato namestnik v Trstu, na Gor. Avstrijskem, bil minister v Taaffejevem ministerstvu, potem namestnik v Bukovini, kjer je oslepel. Povsodi je zapustil za seboj najlepše spomine. Ko je bival v Velikovcu, jo bilo pri njem po vrsti 0 slovenskih visokošoleev lektorjev, med temi 4 z Goriškega (H izmed teh so sedaj dr. juris), katerim je bil pravi oče. Vedno je sprejemal le Slovence. V njegovi hiši je bilo vse polno slovenskih listov in slovenskih knjig/z živini zanimanjem je sledil vsemu našemu razvitku ter se veselil vsakega našega napredka. Prevajal je tudi slovenske pesmi, na nemško, in na res lep prevod »Memento mori« je bil naravnost ponosen. Kako je bil unet za Slovence, se je pokazalo tudi v tem, da je pri volitvah vedno volil s Slovenci. Ko je prišel kot politični uradnik med Slovence, se je hitro priučil našemu jeziku popolnoma ter bil od takrat naprej naš iskren prijatelj. Poučeval ga je v slovenščini med drugimi tudi dr. Fer-jančič, državni poslanec, takrat gimnazijec v Gorici. Izginila je s sveta blaga duša, mož-poštenjak vzvišenih čutov, kakoršnih hodi malo po svetu. Dasi se je nahajal že v visoki starosti 80 let, smo vendar vskliknili, začuvši njegovo smrt: — prezgodaj je umrl. Na častnem mestu ostane njegovo ime zapisano v knjigah naše zgodovine, pridobil si je za nas spomin res —¦ »aere perennius.« Dar. — Gospod A. ->o marki Sessler, veleposestnik in častni občan v Štanjelu in mnogih mest, pom, kapetan, itd. je daroval vbogira iz Štanjelske občine 100 kron. Predavanja o slovenski literaturi v goriški Čitalnici, — Ker mislim, da bi pomladanski dnevi utegnili biti nepripraven čas za nadaljevanje omenjenih predavanj, jih ustavim s pripom-njo, da sem drage volje pripravljen, jih v jeseni eventualno nadaljevati. K. Ozvald. Poroka. — Danes se je poročil gospod Ignacij Muren, c. kr.finančninadstražnik, z g.čno Matildo Svobodo. Naše čestikte! Smrtna kosa. — Dne 15. t. m. je umrla v Solkanu gospa Ana Dol jako v a, rojena Čičigoj. Preostalim naše sožalje! V Trstu je umrl rodoljub Fran Kuko-vič, več let odbornik »Tržaškega podpornega in bralnega društva". V St. Petru je umrl tamkajšnji bivši župan Iv. Bufulin. V Črničah je umrl dekan A. Cibič. „6orica" In narodni radikalizem. — Pravcati narobe"svet! „Gorica'' je začela učiti narodni radikalizem — mene. Gregorčič je še pred štirimi leti narekoval pred preiskovalnim sodnikom laški zapisnik, dočim sem jaz celo desetletjejradikalno pometal po vseh uradih, zdaj pa hoče njegov list' nakrat mene postaviti v čudno luč pred slovanskim svetom. — In zakaj? Včerajšnja „ Gorica" je povedala, da sem otvoril v »Trgovskem domu" — botego, postavil ob glavni ulici nemške in laške napise ter onečastil s tem „Trgovski dom". Pred vsem bodi omenjeno, da moja bo-tega v „Trgovskem domu" je najlepša trgovina v Gorici. Še več t Ako klepetci pri „ Gorici" poznajo kako lepšo enake vrste trgovino, ki že na zunaj imponuje, na Dunaju in še v kakem večjem mestu, naj jo imenujejo. Ta moja „botega" je zbudila vseobčo pozornost, tako, da so jo omenili celo laški listi v Gorici in Italiji. Umevno je, da taka trgovina ni namenjena le Slovencem. Narobe, več mora pričakovati od Neslovencev, ako hoče zmagati. In tu povem, da računam najmanj na 80(70 trgovine z N e si o v e n c i, kar dosedanji iztržki tudi potrjujejo. In »"mdar nosi trgovina na zunaj odločno slovensko lice. Glavni napis na pročelju, sedem napisov ob glavnem portalu, pet postranskih napisov — vse to je slovensko, in le na podrejenem mestu je nekaj laščine in nemščine. Kdor se spodtika nad tem, ga samo pomilujem. Vem, da je nekaj takih ljudij, ki pa sami še niso prav ničesar storili za slovensko stvar v Gorici in imajo vsaj tu malo prilike, da skazu-jejo svoj narodni radikalizem na druge troške. — Jaz sem se lotil velikega podjetja preresno, zavedam se predobro njega važnosti za sloves slovenskega imena, dabiigral va ban-que ter odganjal od sebe ogromno večino tistih, katere hočem pritegniti na-se. Vse slovensko, ki diha pod terorizmom klerikalne klike, ne itak boj-kotuje z železno vstrajnostjo, ostalih je premalo, da bi smel računati na nje, — večino neslovenske klijentele naj pa odganjam!! Ali bi se mi zlovoljno smejali klerikalci sami, da sem vkljub vsem dosedanjim skušnjam še vedno tolik oslovič!! Ne, nočem biti l Postal sem praktičen, trgovec, ki hočem, da se kon-centruje vsa boljša trgovina v slovenskih rokah, ali ne le med Slovenci in ne le za Slo- vence, ne, marveč tako, da postajamo na tem polju — agresivni. Seveda mora biti tu visoko nad vsakim dvomom — narodno lice! In to je! Na prvem mestu vlada slovenska beseda -- in celo podjetje je slovenskemu imenu v ponos. Oez praznike je bilo v Gorici veliko tujcev iz Italije, Nemčije, Švice, Francije. Do-šli so v to slovensko „botego", in francoska dama je dejala, da nekaj tako lepo vrejenega ni v Parizu. Ako je pretiravala, naj jo Gorica" popravi! Več sto razglednic s čisto slovenskim tekstom je Šlo daleč po svetu. Vidite, vrane okoli „ Gorice", tako se dela čast slovenskemu imenu in korist — ¦ slovenskemu žepu! Za „Trgovski dom" pa naj se podla klika črnih brezdomovincev kar nič ne briga! — Sicer pa dam pročelje fotografirat in napravim klišt?, sliko bodo potem videli tudi tisti čitatelji, ki ne bodo tako kmalu \ Gorici, da bodo videli in sodili sami. A. Gabršček. Razglas c. kr. namestnlšlva. — z začetkom M šolskega leta 1906.—1907. se podelo glasom p ukaza c, kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 16. decembra 1903. št. 24425, na državnih obrtnih šolah, učiliščih za tka-ninsko obrtnijo, staviteljstvenih rokodelskih j šolah, c. ki-, strokovnih šolah za posamezne obrtne stroke (izvzemši c. kr. šole za čipkanje in za pletenje košaric) učnih tečajih za stavbne in umetnijške rokodelce, ki so v zvezi z obrtnimi državnimi učilišči in na 3 razrednih f državnih rokodelskih šolah (v Primorji na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu in na c. kr. strokovni šoli v Marijanu) državni štipendiji j z najmajšim zneskom mesečnih 30, oziroma 40 kron. ~ Prosilci za te štipendije imajo vložiti svoje na ministerstvo za bogočastje in j nauk naslovljene in s potrebnimi izkazih j opremljene prošnje za štipendije do 15. maja j 1906. pri ravnateljstvu (vodstvu) one šole, j v kateri hočejo vživati svoje izobraževanje v J naslednjem šolskem letu, in sicer tudi tedaj, ako spada kraj dotične Šole v drugo upravno j ozemlje (deželo), nego tačasno bivališče pro- I silčevo. — Prošnjam je priložiti: 1, krstni ali i rojstni list prosilcev; 2. izkazilo domovinske | pravice prosilca ali njegovih roditeljev (do-movnico); 3. izkazilo o načinu in dobi more- j bitnega službovanja v praksi (učno spričevalo, delavsko spričevalo itd.); 4. izkazalo o šolski j omiki (zadnje letno ali tečajno spričevalo, I šolsko sporočilo, izkaz), in odbodno spričevalo I morebitno obiskanega obrtnega nadaljevalnega i izobraževališča; prosilci, ki še hodijo v šolo, I ko vlagajo prošnjo, imajo priložiti tudi zadnje j polletno spričevalo oziroma zadnje šolsko spo- [ ročilo; 5. ubožni ali siromašni list roditeljev I oziroma prosilca, iz kojega so razvidni tudi I poklic (stan) bivališče, gmotne in družinske j razmere roditeljev oziroma prosilca. — Obf podeljevanji štipendijev se bodo prosilci jemali j v ozir tako-Ie: 1. Oni prosilci, ki so, ne/ krateč posebnih sprejemnih pogojev vtf&e ' šole, v obrtu, v katerem se hočejo izobraziti,; praktično poslovali najmanj dve leti ter vrli|, tega z dobrim vspehom dovršili vsaj dvoraz-1 redno obrtno nadaljevalno izobraževališče; 2.1 oni, ki so, ne krateč posebnih sprejemnih r pogojev vsake šole, v obrtu, v katerem se p žele" izobraziti praktično poslovali najmanj i dve leti, ne da bi bili vspešuo obiskovali i obrtno nadaljevalno izobraževališče; 3. oni,C ki se brez poprejšnje obrtne prakse hočejo* izobraziti v kaki prej imenovanih šol alil šolskih oddelkov. I Razglas. — Daje se na obče znanje, daj se je na podlagi izida zadnjih dopolnilmbl volitev in imenovanj glede komisij za osebno I dehodarino, postavljenih za posamezne centa j okraje, sestavil imenik članov in njih na-i mestnikov, ter da se ta imenik javno prijavil od 25. aprila 1906. dalje skozi 14 dnij ual tukajšnji c. kr. davčni administraciji, na pri-j morskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr.J davkarijah in občinskih uradih dotičnih ce-1 nilnih okrajev. — C. kr. finančno ravnateljstvo, j Prva veselica v Vrtojbi. —- Novo bralno ul pevsko društvo „N a p r e d e k" v Gorenji Vrl tojbi je priredilo Velikonočni ponedeljek svojoB prvo veselico na dvorišču gosp. Ivana Bati J s t i č a pri cerkvi. Sodeloval je tudi tamb« i raški zbor „Slov. Čitalnice" iz Dolenje VrtojbeJ kar je vredno posebne pohvale. Po dolgenl času vidimo v lepi složnosti obe Vrtojbi! TakcI naprej i Vkljub dežju, ki je prihrul prav ob pri četku veselice, se je zbralo v lepo oiitfe'"'; prostorih polno občinstva. Videli smo Aoma^ čine iz cele občine v prav obilem številu, ml«1 j dino in starino, moške in ženske, ki so vel selega obraza pričakovali prvega nastopa mlaj dega društva. In njihova pričakovanja so ifj vresničiia! Krasen vzpeli veselice je napolnJ s ponosom srca naših vrlih Vrtojbencev! ~j Predsednik, starejši domačin, je pozdravili nekoliko navdušenih stavkih došlo občinstvo! Petje je vodil domači nadučitelj, in reči moj ramo, da so pevci prvič v prav dobro nastopaj in zadovoljili občinstvo. Ženski, zbor 12 dekli«j v lepih narodnih nošah pa je še dodal prelep*] „Slovensko deželo". G.čna Anica ResičevM je navdušeno deklamovala Gregorčiči „Ve lik o noč no". -— Šaloigra »Veseli praznike" je zbudila obilo smeha n veselja; izgrali so jo prav dobro. — Twj lep začetek je zares veselo znamenje naSefl napredka v bližini mesta. Le naprej po « poti, vrli Vrtojbenci! _ J Po dovršenem sporedu je pričel živ»W] ples. Tudi šaljiva postaje prinesla nekaj sn membo in zabave, Šaljiva pošta ostane še »i sporedu naših ljudskih veselic! Obsodili klečeplazna m llzunstvi - časnikarsko tafifcjtio! — Ker smo obsodili klečeplaztvo in SJnstvo slov, poslancev: lterbuča, Lapanjein Snlkfl katero so zakrivili s tem, da so Sli listi tat (kakor pravi „Goricatt) dr. Pajerju, "..sofflu najzagrizeuejSemu sovražniku, ob nje-»rtvem 45-letnem slavcu, ki je bilo le dobro Lračunjena politična demonstracija, imenuje »usito „tažnjiyega Kljukea" to obsodbo — Slikarsko barabstvo l Trdi, da je to lp čin kurtoazije, utjudnostPrtakd se"nanifeč Izgo--varja Prof> Kerbufi)? in da sra0 mi seveda ome" nienim junakom storili strašno krivico, ko smo JL obsodili. S podivjanimi barabami nas zmerja Lažnjivi Kljukec", hoU tako < ublažiti utis katerega je napravilo na vss goriške Slovence klečeplaztvo in lizunstvo -klerikalnih poslancev. To je nadaljevanje tistega klečeplazna in lizunstva, katero zagreša dr. Gregorčič v deželnem zboru nasproti dr. Pajerju, ko se mu laska ter ga hvali celo v trenotkih, ko zasluži ta naš sovražnik najhujšega odpora od slovenske strani. ------:_. „Gorica" se jezi, ker smo pisali že par-krftt o' škandaloznem činu klerikalnih poslancev. Povemo jej, da bomo še pisali. Za danes & to: Vsa Goriška obsoja te žalostne ju-nake tudi v klerikalnem taboru je zavreščalo, vse graja podle prodance. Ko smo jih mi že obsodili, nam je došel za soboto Še drugi članek „l'ajerjevo slavlje v pravi luči", kije izšel iz vrst, ki ne stojijo v naši stranki- Obsodba je splošna, in te »Gorica" i ne udnši, če se še tako repenči ter nas zmerja. Tudi posledice ne izostanejo. Že naženemo te može i vso „kurtoazijo" tje, kamor edino tičejo! pojav napredka?! — Oba praznika je bil dopoldanski koncert na vrtu »pri zlatem jelenu." Obakrat je bila udeležba prav obilna. Velikonočni ponedeljek je bil istočasno koncert tudi v restavraciji »Trgovskega doma". Udeležba je bila tudi lam zadostna. Slučaj, ki nI f«6 Slučaj. Ženski tamburaški zbor je svirnl Velikonočni ponedeljek v »Trgovskem domu". Udarjal je večinoma slovanske Komade. Ko je zasviral naš »Naprej", se je oglasilo ploskanje, ali ne ravno preveč burno. Ko so pa udarili „Viva San G i ust o 1", upoštevaje želje iz občinstva, je zagrmelo viharno ploskanje in glasno odobravanje. Videti je bilo, da so Lahi v pretežni, da ogromni večini, in Slovenci so se potuhnili pred de-monstrujočo laško večino. — Sel sem iskat, kje so pa Slovenci ta večer. Pri Jelenu je bilo tudi Še prav živo, ali Slovenca nisem našel nitijednega, pač pa so bili Slovenci v večini v treh nemško-laških renta v r a c i j a h, v jedni klerikalci, v drugih dveh naprednjaki. In tako dalje: Vse v čast m slavo materi Siaviji I X, Y. Opomba uredništva. -™ Ali naj rodoljuben Slovenec veruje temu poročilu \ Tako hudo menda vendar ni bilo \ Sicer pa: Se non e vero e ben trovato! Jako podobno j« vo*nici l Ve.' v Sovodn|ah. — Pok- celice v Vrtojbi se je vršila v nedel> tudi lepa veselica v Sovodnjah, ki je lepo Juspela po svojem zanimivem vsporedu. Samomor »ojaka. — v četrtek v jutro se je vstrelil v domobranski vojašnici v Pulju narednik 12. stotnije tamošnjega 5. domobr. pešpolka, Vekoslav Bizjak, doma v Lokavcu pri Ajdovščini. Zdravniška zbornica soriška je hotela baje izreči svoje mnenje p r o ti deželni norišnici, katero zidajo ob živahni Št. Peterski cesti, in o kateri se je že toliko govorilo, kako na neprimernem prostoru bo stala ob cestnem hrupu, v bližini mesta, ob prometni železnici. To bi bila nekaka lepa nezaupnica dr. Pajerju ob njega 45 letnici. Baje je preprečil vse to goriški mestni fizik. Spomini na praznike, — v št. Andrežu si je zlomil levo roko neki 25 letni K. Nanut. To se je zgodilo baje takrat, ko so ga v prepiru vrgli iz gostilne. Prišel se je zdravit v Gorico k usmiljenim bratom. 26 letni A. Mozetič iz Dornberga je bil v prepiru ranjen z nožem v obraz. Tudi tega imajo sedaj usmiljeni bratje v Gorici v oskrbi. Tri 15-l3t08 deikB je dala policija pod ključ, ker so kradli po mestu. Prliljalec M. Stelacci iz Italije je naznanil tukajšnji policiji, da so ga napadli v bližini njegovega stanovanja v ulici Vogel 3 neznani ljudje ter ga pretepli in ranili. On da jim ni dal uikakega povoda za to. Ko mu je prišla žena na pomoč, so pretepli tudi njo. . Škrlatlca v Gorici je ponehala. Od danes naprej so odprte zopet vse ljudske šole. RaipiS Častne nagrade. — Slovenska pevska društva potrebujejo novih, krepkih slovenskih zborov. Da »Zveza slovenskih pevskih društev* po svoji možnosti pospeši produkcijo takih slovenskih zborov, razpisuje upravni odbor. »Zveze šišenskih pevskih društev" v Ljubljani dve častni nagradi po 60 in 40 kron za dva nova, dobra, slovenska, izvirna, še ne ; °bjovljena moška zbora koncertne vrednosti, z [ ne- prevelikimi težkočami brez vsakršnega in-| *trnmentalnega spremljevauja, tako, da bi ju Ketežna večina v »Zvezi" stoječih pevskih dostojno izvajati mogla. Partiture skladb, ka-; te*e tekmujejo za razpisano nagrado, naj se ; P°Siljajo upravnemu odboru „Zveze slovenskih društev" v Ljubljani v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljema imena najkasneje do 1. septembra ' !J06. Ime skadateljevo noj bo zapisano le kuvertu je isti od skladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury slovenskih glasbenih strokovnjakov. Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali oventuvalni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur. Dvojna mera pri krstu, r- iz Gorice je prišel neki obrtnik svojemu prijatelju v Ses-flttffu za botraT»*Qtroka"*#*^e imelo krstiti v farni cerkvi v Mavhinjah. Ko pride boter v cerkev z babico in otrokom* je prinesel rnež-nar sveče in Kristusa na križu v zakristijo in duhovnik je povabil botra iz Gorice, da mora priseči, če je bil pri spovedi za Veliko-noč — drugače ne more biti za krstnega botra. Boter je odgovoril, da ni bil pri spovedi. Duhovnik: Potem ne morete biti za botra. Boter: Ali imate tukaj drugo postavo kot v Gorici. V Gorici ne prašajo nobenega, če je bil pri spovedi. Duhovnik je prašal potem še očeta, če je bil pri spovedi. Tudi ta je rekel, da ne, pa da je še čas. Nato sta duhovnik in mežnar spe-hala ven očeta in botra, in otroka je držal v krstu mežnar! Iredentistlške razglednice, — Tržaški uradni list poroča: C. kr. deželna kakor tiskovna sodnija y Trstu je z odlokom od 5. aprila 1900. zabranila širenje ilustrovanih razglednic, ki kažejo poluotok Italijo z železniško mrežo italijanskih ('/!) krajev, pripadajočih Avstriji in z alegorično sliko, ki predstavlja ženo in objema Istro in Dalmacijo. MrtVO SO našli včeraj zjutraj 05 letno Julijo Ružička v njenem stanovanju v Nunski ulici. Vstala je zgodaj ter si prižgala luč poleg postelje. Ali je padla svetilka ali si je pri prižiganju imela obleko, se ne ve; našli so jo ožgano, mrtvo, Napad. — 19 letno Amalijo Padovan z Grčine je napadel na poti proti Gorici 23 letni laški delavec iz Kalabrije po imenu Iv. Lagana, ki je pa rajši postopač nego delavec. Napadel jo je z namenom, da jej vzame denar ; pretil jej je in zahteval od nje 10 gold. Reva seveda jih ni imela, iziresla mu je iz žepa 7 vinarjev. Pograbil je ta denar in ruto iz rok dekleta ter zbežal. V ruti je bilo HO v. Tega nevarnega človeka ima že sodnija v rokah. Tamburaško In pevsko društvo v Št. Andrežu priredi v nedeljo 22. t. m. svojo prvo veselico. Sodelovalo bo več drugih društev iz Vrtojbe Sovoaenj in Podgore poleg znanega domačega pevskega in bralnega društva. Začetek ob 37, pop. Slike g. prot. Gvalza. — V novi trgovini v »Trgovskem Domu" se nahajaj. nastopne slike gosp. prof. Gvaiza: Kristus t*i Samari-tanka pri vodnjaku, cena L000 K; Dobre moje kokoši, cena '200 K; Njega ni, cena 800 K; Menih, cena 000 K; Gozd, cena 200 K; Motiv iz Sinčevasi (Koroško), cena 200 K; Mlin (Kotle na Koroškem), cena 200 K; Kovač ni ca (Kotle na Koroškem), cena 200 K; Bistrica (Koroško) cena 200 K; Motiv iz Iienč, cena 160 K; Peča (Koroško) cena 200 K; Deček, cena 160 K; skupno 0220 K. Napadalec. — Fr. Pek, vojak pri tuk. 47. pešpolku, je naznanil policiji, da ga je neki neznani človek ko je šel iz gostilne na Stolno cerkvijo, v prehodu v temi napadel, ga udaril po glavi in roki, da je padel na tla, potem mu je iztrgal bajonet in stekel. Bajonet so našli v neki hiši v ulici Municipio. Razgled po suetu. Novi položaj na Ogrskem. — Ministerski predsednik dr. VVekerle je rekel pri sprejemu svojega uradništva, da uradniki v ministrstvu niso poklicani, se bavjti s politiko, ker ako novi ministri tudi prinesejo patrijotično politiko v upravo, branili bodo pristop strankarski politiki. — Trgovinski minister Kossuth je rekel svojemu uradništvu: »Moja politika bo zasledovala vedno madjarske cilje ter jo bo vodilo prepričanje, da dežela, v kateri ni udomačena industrija, se ne more povzdigniti k blagostanju ter tudi ne more zavzeti primernega mesta med veledržavami, ako ni njena trgovina v rokah lastnih državljanov." »Hrvatski klub" dalmatinskega deželnega zbora je imel v Splitu pod predsedstvom poslanca dr. Čingrije konferenco, katere so se udeležili vsi člani. Razpravljalo se je o stališču kluba napram novemu položaju na Ogrskem in o notranji organizaciji. Konferenca jv, sklenila soglasno zaupanje in zahvalo udelež-nikom na predkonferenci na Reki in dalmatinskim poslancem v dunajskem državnem zboru. Ogrskemu trgovinskemu ministru Kos-suthu se je poslala brzojavna čestitka. Nadalje se je sklenilo, da se skliče kongres, ki naj predela strankino organizacijo. Košut je bil ginjen, ko je sprejel brzojavko ter se zahvalil hrvatsko. —• Hrvatskega novinarja Supilo z Reke, urednika »Novega lista", ki dela v teh resnih dneh za sporazum med Hrvati m Madjari, so v Budimpešti veljavni ogrski politiki in ministri sprejeli najpresrčneje. Zatrjevalo se mu je, da spoštovanje zakonov na Ogrskem .mora imeti za posledico spoštovanje zakonov na Hrvatskem. LukO V Opatiji nameravajo razširiti vsled naraslega prometa. Troški za to so proraču-njeni na 200000 K, Urad za oddajo stanovanje v najem v Trstu. - cem te razstave bone za ložiranje v največjih hotelih v Milanu. V to svrho je ta urad sklenil dogovor s hoteli: »Madrid", »Buenos-Ayres", „Nullott, »Roma", »Cenisio1' in »Pariš", ki razpolagajo skupno s 1000 sobami in 1500 posteljami. Pri 12 letih ]e pil strup radi — ljubezni! — 12 letni deček Nikola Rubino v Rimu si je dogovoril sestanek z 11 letno Karmelo Pancrazio, o kateri je rekel, da jo ljubi! Mati je prepovedala zaljubljenemu sinčku iti na »rendez-vous". Deček je šel y svojo sobo ter izpil tam neki strup. Ko ga je začelo viti po trebuhu, je kričal na vse pretege. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki hitro izprali želodec. Za Trstom — Trldent — Kakor v Trstu, je odvzela vlada tudi municipiju v Tridentu vse vojaške stvari, ki se tičejo mobilizacije, ter jih poverila tamkajšnjemu okr. glavarstvu. Radi ipre „moro" je nastal v Trstu v krčmi v ulici deli' Industria št. 5. prepir, v katerem je bil ranjen z nožem v srce 30-letni Bernard Kodrič. — Prišel je še do komi-sarijata, kjer se je zgrudil na tla. Morilec je 25-letni Jos. Battini, Italijan iz kraljestva! Prebivalstvo Reke. — Reka šteje sedaj 45,983 prebivalcev. Ob ljudskem štetju 1. 1900. je štelo mesto 39,123 prebivalcev; torej seje v 5 letih 3 mesecih pomnožilo prebivalstvo za 0800. Izseljevanje. — Pred prazniki se je odpeljalo z Reke v Nenjork s parnikom »Ultonia" „Cnnard-črteB 2000 izseljencev; po večini kmetski ljudje: Ogri, Hrvatje in ruski Poljaki. Čaka jih pa drugega parnika že več stotin. Velik požar V GelOVCU. — V Celovcu je pogorela velika izdelovalnica pohištva Ivana Volkerja v Celovcu. Škode je 100.000 K. Admiral Roždestvenski pride pred sodnijo. — Kakor je zvedela ,,Peterburgskaja Gazeta", se po Velikonoči prične sodna preiskava proti admiralu lloždestvenskemu. Pred sodnijo ne bo pozvan le admiral in ves njegov štab, ampak tudi poveljništvo torpedovke »Bjedovi", na katerem se je izvršila kapitulacija. Mednarodna razstava v MIlanu. — Otvoritev milanske mednarodne razstave, ki se je imela vršiti 18. t. m., je radi izbruha Vezuva odložena na 28. t. m. — Razstava zavzema prostor 201,000 kvadratnih metrov ter je razdeljena v dva oddelka, ki sta med seboj zvezana z nadulično električno železnico. Na razstavi bo 80 poslopij in pavilonov. Med temi poslopji bo Avstrija izmed vseh inozemskih držav, ki se udeleže razstave, imela naj-veči pavilon. . VeiUV. — 14. t. m. se je razglasilo, da j je prebivalstvo v Terzignu in San Giuseppe Vesuviano v smrtni nevarnosti vsled močnega | padanja gostega pepela in peska. V Ottaiano, San Giuseppe in Terzigno, da pada tako gost pepel, da jako otežuje dihanje. Da zadosti nujnim zahtevam po pomoči, je podprefekt odposlal y okraj, kjer preti nevarnost, vse vozove in vse druge prevozna sredstva, ki jih je mogel spraviti skupaj v Castellamare, Torre Annunziata in Gragnano. Župan v Castellamare je vkrenil vse potrebno, da se lahko pomore onim, ki bi pribežali iz krajev, ki jim preti nevarnost. V krajih Pollena, Trocchia, Somma in Ottaiano je padal 15. t. m. še vedno gost pepel. Iz Ottaiano in iz Terzigno poročajo tudi o lahkem potresnem sunku, ki so ga čutili. V Ottaiano je bilo zopet izkopanih izpod razvalin nekoliko mrličev. 14. t. m. je padal v Boscotrecase, Bo-scoreale in v Torre del Greco gost pepelnat dež. Mej padanjem pepela so bili imenovani kraji popolnoma v temi. V Torre Annunziata in f^n Giuseppe je padanje pepela postalo slabej«, a tekom noči je pojenjalo v San Giuseppe, v Ottaiano in v Somma. Profesor Matteucci je iz opazovalnice na Vezuvu, kjer se je nahajal ves čas bruhanja, brzojavil agenciji Štefani: V delovanju Vezuva ni od 15. t. m. nastopila nikaka sprememba. 10. t. m. dopoludne je padal nad opazovalnico droben pesek, kar pa nima nobenega pomena, oziroma je znamenje, da zadobiva bruhanje Vezuva svoj navadni značaj. Agencija Štefani poroča, da je nemški poslanik grof von Monts ministru za zunanje stvari v neki oflcijelni noti izrazil sožalje na nesreči, ki je zadela Italijo v vezuvskem okraju. V noti se glasi, da je grozno bruhanje Vezuva, ki je zadelo cvetočo napoljsko okolico, vzbudilo v Nemčiji najživeje in najiskreje sožalje. Avstro-ogrski poslanik Liitzo\v je javil uradu zunanjih stvari, da je cesar Fran Josip daroval za žrtve bruhanja Vezuva 10.000 italijanski lir podpore. posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov je tore 185, ki dolgujejo skupaj 101.882 kron — vin., ali povprek 550 kron 72 vin. Čistega dobička je bilo 888 kron 85 vin., ki se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: Načelstvo dobi nagrade 400 kron. Ostanek 488 kron 85 vin. se pridene rezervni zakladi, ki znaša 1152 K 29 vin., in bode torej narasla na 1041 kron 14 vin. V preteklem letu je bil promet ta-le: Vseh prejemkov je bilo 54635 kron 07 vin. Vseh izdatkov pa 51509 kron 46 vin ..torej skup;.! udarni promet 106144 kron 53 vin. Profin g| reumatične/ bolezni ¦ jedino le t Zollanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina Se dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltan, Budimpešta. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = == oljkinega olja prve vrste i ajboljSih tvsdk iz Istre, Dalmacije Mulfelte, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: E -72, -'80, -'88, -'96,112,120, i'36,1-44, i'60,180, 2'-. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet. zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* C. kr. privii. Krojaški kroji. Krojačiiica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovim: oblekami in manufak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zaliga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančiKi stražnike, orožnike in obtinske radarje ; za Častito duhovščino: ovratnike, masne kape, cingulura itd. Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini H. POVERAJ v Gorici na Travniku. MprtonVeklalfi^p^loženem pismu; na Čigar. I O priliki razstave v Milanu izdaja obiskoval- Gospodarstvo. Preti draginji» masnlcl. - Te dni je bil sklical župan v Gradišču ob Soči vse tamkajšnje mesarje ter jim položil na srce, naj znižajo ceno mesu primerno kakor v Cervi-njanu -— drugače otvori občina mesnico v svoji režiji. Pa v Gorici?! Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani. - Računski zaključek za tretje upravno leto 1905. izkazuje koncem leta 210 zadružnikov z 272 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 28, uničilo pa 5, obstoji torej 75 knjižic za 83.919 kron 41 Vin., in znaša povprečna vloga 1118 kron 92 vin. Posodilo se je na novo 45 zadružnikom, 8 zadružnikov je pa | Andrej Fajt j pekovski mojster | v Strici Corso Franc. 6ius. il t ! filijAlRA V isti ulici št. 20. | Sprejema naročila vsakovrstnega \ peciva, tudi najiinejega, za nove K raa§e in godove, kolače sa foir- i mane«, poroke itd. Vsa naročila » izvršuje točno in natančno po želji } naročnikov. \ lina tudi na prodaj različne moke, \ fino pecivo, fina vina in likerje ¦ po zmernih cenah. S Z« i bilko noč priporoča goriSko [ plncc, potice Ud. 'tCCCffff ••«*«•§ V trajno dobro službo sprejme se v Gorici spretno in zanesljivo osebo. Ozira se pred vsem na trgovsko izobraženo, jezikovno zmožno in delavno moč. Keflektanfje, kateri so vešči in spretni v zavarovalni stroki in zmožni poleg slovenske tudi nemške ali italijanske korespondence ter zamorejo nuditi nekaj službene varščine, imajo prednost. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe pošiljati je do 25. t. m. na upravništvo »Soče « pod geslom »Vztrajnost«. I Kdor ljubi k*kao In Sokolado, Uma. bodi pripMoSni lv«n* floff* Kaiidol-Kafcao ki ima najmanj tol64» v **bi, jo toraj.MriUto»n- btren, ¦• proveroča nikoli taprto»ti in j« ob najbolj* aam okuaa Uradno poooni. •»- Priatan samo s imenom % Ivan Hoff in * Uvjo v*ratven» snamko. Zavoji po V*kg90vinarj'^- ^ » » Vi v 60 » * DobiT« 8« poviod. S kron in še več zaslužka na dan. Dražba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi ceio lete na domu. Ni treba nobenih znanosti]. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba zs domača dela in strojeo za pletenje Thos. H. WfcHtick in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(Iastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu {za nino gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. ^^SmPYYY?W*3Hr Žrebanje nepreklicno 17. maja 1906. Glavni dobitek kron - 30.000 — kron Srečke doma cesarice Elizabete zzpriporočajo: E. Gentilli & Mžohelstadter, menjalnica v Gorici. — Komisijsko & agencijsko podjetje Josip Rovan Gorica, Stolni frg. 9, (Piszzt del Diiomo) v lastni hiši. Priporoča se gg. Irgoocem in gostilničarjem ler slaonemu občinsluu sploh za cenjena naročila. Zaloga piva prve kranjske izvozne pivovarne in tvornice slada na Vrhniki. Priznano izborne vrste eksportno marčno in pivo kranjski biser na plzenski način v sodili in steklenicah. Podružna zaloga Fr. Purlan na Goričici pri Rebku. Vallka zaloga mlevsklh izdelkov valjčnega mlina W. Jochmann iz AjdOYŠŠine. Vse vrste pšeničnih raok, zdroba in otrobov to dobro znane domače tvrdke. Podružna zaloga Ignacij Fratnik Sv. Lucija. Zastopstvo & zaloga slovadlb »Ilirskih testenin" prve kranjske tovarne Žnideršič & ValenČič IL Bistrica. Vedno sveže testenine vseh vrst v originalnih zabojih in izvirnih cenah na razpolago. Dobro blago, točna In solidna postrežba po skrajno mogočih konkurenčnih cenah! NAZNANILO! Podpisani uljudno naznanja tlm potom slavnemu občinstvu, da je razširil svoje podjetje.in delokrog ter prevzel tudi zastopstva sledečih zavodov: Prve ča&ka splošne dela. dražbe za zavarovanje na življenja v Pragi. Zavarovalne zadruge proti poškodbam po ognju c,Croatia" v Zagreba in Splošne zavarovalne družbe „Providentia proti nezgodam na Dunaju. V nadi, da mi bode slav, občinstvo blagovolilo tudi v tej stroki nakloniti svoje cenjeno zaupanje se priporočam veleodličnim spoštovanjem Josip Rouan, komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg 9. Sprejme so tudi sprotne in delavne akviziUirjo in podzastopnike v vseli večjih občinah, goriškega, kanalskega in ajdovskega okraja pod ugodnimi pogoji. Tozadevne ponudbo sprejema goripodpisani. Trj>o\/5ko ~obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici° je z ozirom na premenjena in dno 29. decembra 1005. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1006. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine ',',% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4','»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«, Načelstvo in nadzorstvo. i ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke s cesarskimi brzoparnlkl „KAISER WILHELM II." »KRONPRINZ WILHELM' -, in »KAISER W1LHELM der GROSSE". • Prakomorska vožnja traja tamo 5-6 dni. |mo Natančen, sanealjiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega j"""' i parobrodnoga druStva kakor tudi listke zn vso proge ameriških železnio dobite C"*^ v LJubljani edino le pri L= IEDTABDU TAVČARJU, KoloflTorste nliCB Št. 35 = 9 nasproti občeznanl gostilni „pri Starem TiŠlerju". od Odhod iz Liubljaue Je vsak torek, četrtek is soboto. — Vsa pojasnila, ki so m tičejo pob " jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. jfJJ Po*»jkom, senjenim ˇ gapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califoraijo, ^^ Ari , Stan. Wioming, JTevada, Oregon in WasbJngton nudi naše druStvo l_d posetttd ugodno Is i »redno cfluo črej Salvestos. Odhod na tej prog! *^* i% Bremna enkrat mesečno. *—1 Ta te dobivajo pa tudi listki preko B alti mor« in na v«e ostale dele sveta, kakori a Brazilijo, Kubo, Buenoa-Alres, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. # .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabršček. koleke, poštne znamk^ in use poštne ured nostnice prodaja Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU in likap Ornima zdelan v Trstu v lekarnah Rafael Oodin«. lekarna „Alla Madonna dalla Saluts" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, JE IIMH UUUIIId lekarna „JMI< Igea", VI« dal Farnato 4. ==== Cent itektenloe 11'40. Iz Trsta ae ne mpoiilja manj nego 4 steklenice proti povzetju tU naprej poalanim zneikom S 7'- prosto poštnino. ==