1 'V

«VA ■ ••.«»ji
, ; -
katoliški
misuoni
JULIJ
1978
AFRICA: IGLESIA JOVEN
por el cardenal BERNARDIN GANTIN,
Presidente de la Pontificia Comisiön “Iustitia et Pax”
(Continuaciön)
Una cosa, sim embargo, no me ha sorprendido desde que se supo la ncticia de mi cardenalato, a saber, la gozosa espontaneidad y la unanimidad con que se sigue manifestando la gratitud, la cälida gratitud del Africa a nuestro Santo Padre el Papa. Son los mäs pequenos los que, con las m äs afectuosas palabras, expresan el alegre reconocimiento de su corazon. A oste proposito, entre los primerisimos telegramas, he recibido el de los cinco muchachos que formaban el modesto equipo del servicio domestico en in* antigua morada episcopal: Dieudonne, el cocinero; Cristophe, el chöfer; Antoine, el “escribiente”; Bernard, el lavandero; Justin, el jardinero. Kilos quie-ren que llegue al Papa su agradecimiento por este gran honor que les 11 ena de gozo.
No hay un solo mensaje de felicitaciön que no haga referencia al don de Dios, al llamamiento a una mayor fidelidad, al estimulo para la fe. £ Quien no sabo que nuestra fe, muy joven todavia, esta ya, sin embargo, sometida a prueba ? Yo estoy impresionado por este. entusiasmo en la fe, porque ello corresponde perfectamente a mis sentimientos personales de profunda y filial gratitud hacia aquel que, impulsado por su bondadoso y pa terno corazon, ha manifestado una vez mas su predilcccion por el continente africano. Gracias al Papa, estuvimos de nuevo presentes en la cita de promocičn cardenalicia del 27 de junio.
* * *
Fue esta tambien una ocasiön magnifica de intercambio y compartici-paciön. Lo mejor que nosotros tenemos para compartir es el am or. El ejemplp viene de arriba: “Que el primero entre vosotros se haga el servidor de todos”-Esta es la ley que se nos ha dado en el Evangelio de Jesucristo. Dicho de otra forma: “Amaos los unos a los otros”.
“i Viva Pablo VI, que os ama!” Asi me escribe una religiosa misionera que ha dejado su corazon en Africa. Yo cntiendo que desde ahora solo una cosa debe contar: la entrega a los demfis. Los demas no son unicamente loS africanos. i Acaso el los no han recibido el don de la fe a traves de hombreS y mujeres de otros paises y de otras culturas?. El ejemplo viene, pues, d® lojos. Al tributär a los misioneros el homenaje sincero y filial de nuestro recuerdo, que es agradecimiento, no hacemos mäs que cumplir un deber. M® sentire feliz, si mi cardenalato les proporciona gozo y aliento. Pero, ya qi*e ellos nos han ensenado sicmpre a conccbii' la Iglesia a manera de famili**’ sobre todo en Africa, creemos que lo que conforta todavia mas a los sen*' bradores de ayer es la cosccha abundante y variada de hoy, es decir, l*1 elevacion humana y cristiana, lenta pero segura, de todos sus hijos en un*1 Iglesia que se va haciendo čada vez mäs universal y testigo de la fe.
(Sigue.)
Na čelni strani te številke vidimo s. Marijo Sreš v družbi z indijsko ženo. Slikal misijona1-br. Ivan Kešpref SDB, kakor tudi one na straneh 264 in 265.
upravičena pritožba
Nekaterim gre „na živce“, če jih kdo bega z misijoni. Zato je razumljivo, da se mnogim zdi odveč govoriti in pisati, da ni nobenega raz-m6rja med denarjem, ki se troši zn gizdalinstvo ali za oboroževanje ali 20 komodno življenje, in med denarjem, ki se mukoma zbere za misijone-Nekdo je zračunal, kaj vse bi lahko storili, če bi samo za 5 % zmanjšali stroške za oboroževanje. Prihranili bi 15 milijard dolarjev in to ie ali bi razdelil statistik takole:
3 milijarde za pokrajine „lakote“, da bi pridobivali hrano,
3 milijarde, da bi poskrbeli za 100 milijonov novih šolskih mest,
3 milijarde za dežele, kjer potresi in neurja spravljajo ljudi v obup, 1 in pol milijarde za oskrbo hraniva, da bi ljudem ne propadali zobje, 450 milijonov za uničevanje malarije,
45 milijonov, da bi 300 milijonom mater v nosečnosti pomagali,
5 milijonov za vitamin A, da otroci med prvim in petim letom starosti ne bi oslepeli.
Torej bi storili ogromno dobrega, če bi se samo malo omejili v oboroževanju, ki grozi vsemu človeštvu s poginom.
In če bi zdaj primerjali „paberkovanje“ za misijone z ogromnimi vsotami, ki se uporabljajo za sovraštvo, umore, preganjanja, potem se ie treba zgroziti. Kaj je Kristus zastonj prišel na svet, da po dva tisoč letih tega s pretresom in z bolečino ne ugotavljamo? In nas „vznemirja“, če o tem sploh kdo govori.
Ne gre samo za lačne in siromašne, za otroke in starčke, gre za k°žje kraljestvo. Res, z denarjem ne moremo odkupiti ne ene duše. A z denarjem pomagamo Cerkvi gradit! vse tiste ustanove, ki so ji potrebne, da more opravljati svoje pastirsko delo. Danes prevladuje zavest: tudi vse ustanove morajo bit! skromne. A vendarle tudi najbolj skromne morajo služiti namenu. In zanje je tudi treba materialne pomoči.
Prav je, da misijonarji kar neradi govore o tem. Saj tudi čutijo, da i® včasih lažje pozidati cerkev ali šolo kot zgraditi živo krščansko občestvo. In vsi zidovi imajo le ta namen, da se grad! duhovna zgradba. ^°da če misijonarji ne kriče, se moramo dolžnosti toliko bolj zavedati mi.
Gorje bogatinom! Kristus je to rekel. Gorje svetu, ki Ima denar za Vse< ne pa za reveža, ne pa za pionirsko delo misijonarjev. Težko je be-račiti. a papež sam pravi, naj se misijonarji ne naveličajo tudi beračiti, ^nehali bodo tedaj, ko bo v nas katoličanih zavest soodgovornosti tako velika, da jim beračiti ne bo treba, ker bomo dali od sebe, z veseljem, z zavestjo, da to ni nič posebnega, ampak naša osnovna krščanska dolžnost. Nihče ni tako ubog, da ne bi mogel svoj kos kruha deliti z drugimi. |n zanimivo, da so ogromno za misijone darovale ravno „uboge vdove“, n ti darovi so blagoslovljeni.	F. S.
K ŽIVLJENJU IN SMRTI 0. EHRLICHA
(Iz „Slovenski jezuiti“, Maribor, februar 1978)
Naš pater Jože Cukale, misijonar v Kaurapukuru v Indiji, nam je sporočil, da je misijonar p. Janez Ehrlich v četrtek 19.1. umrl v Kalkuti in bil tam pokopan dne 20.1. V petek 13.1. je začel mašo pri Malih sestrah ubogih za svoje starčke in starke, pa mu je nenadoma postalo slabo. Prepeljal-so ga v bolnišnico, kjer so mu dali zdravniško pomoč. Infarkt. Čez teden dni je podlegel. Bengalski misijon je za. bratoma Ribašcm in Drobničem ter za patri Sedejem, Demšarjem in Podčrtajem zdaj izgubil še patra Ehrlicha. Ostali so tam samo še trije Slovenci: pater Cukale in brata Udovč in Vidmar.
P. Janez Ehrlich je bil rojen 27. maja 1910 v Žabnicah pod Svetimi Vi-šarjami. V družini je bilo pet otrok. Dva strica sta bila duhovnika, dr. Martin je bil prošt v Tinjah na Koroškem, Lambert je bil bogoslovni profesor v Ljubljani.
Katoliški misijoni (1937, št. 11, s. 18) nam opisujejo Janezov poklic takole:
„Kot najstarejši sin bi moral prevzeti očetov dom z lesno trgovino. Zato ga je oče poslal na realko in v trgovske šole v Celovcu, Ljubljani in Genovi. Toda ko si je mladi Janez belil glavo z blagoznanstvom, ga je nepričakovano presvetlil božji klic: Hodi za menoj, postani misijonar! Ta klic ga je spremljal, ko je meril hlode in deske, hodil po gozdovih, nakladal vagone in obiskoval trgovce.
Ko je 1. 1928 prvič razodel to misel svojim domačim, so bili vsi skrajno osupljeni. Najbolj seveda oče, ki je težko čakal na sinovo pomoč. Vsi so bili mnenja, da je doma nujno potreben. Toda. Kristusov klic je postajal glasnejši in glasnejši. Bog je vedel, od koga zahteva to žrtev. Oče mladega Janeza je bil kremenit katoliški mož. Ko je spoznal, da hoče res Bog sam imeti njegovega sina, je s polno voljo in polnim srcem izrekel: .Zgodi se Tvoja volja!* Prav tako mati.“
Posestvo in gostilno „Pri pošti“, ki je bila v hiši že rodove 'in rodove, je potem prevzel mlajši brat Albin.
P, Janez sam pa je pri poslovilni slovesnosti, ko- so mu v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani izročili misijonski križ, povedal tudi to, da je pri višarski Materi božji v svojem štiriletnem boju za misijonski poklic iskal in našel luči in moči. Dobri poznavalci patra pa pravijo, da se je misijonskega poklica nalezel pri svojem stricu Lambertu, pri katerem je stanoval za časa strokovnega šolanja v Ljubljani. Prav isto velja za njegovo sestro Gabrielo, ki je postala zdravnica in članica „Družbe misijonskih zdravniških sester“ (katerim pripadajo tudi tri žužkove sestre). Gabriela je sledila Janezu v Indijo in bila misijonarka v Rančiju. Sedaj je predstojnica v Filadelfiji.
Janez Ehrlich je stopil v noviciat DJ v Gorici dne 9. oktobra 1930. Po dveh letih je začel modroslovne nauke v Pullachu v Miinchenu, kjer je na
praznik Kristusa Kralja 1932 napravil večne zaobljube. Zopet povzemam po Katoliških misijonih:
„Po obljubah je pisal v Ljubljano: ,V preteklih dveh letih noviciata sem imel obilno priložnosti spoznati, kaj sem zapustil in kaj me čaka. . . Razsvetljen od nadnaravne luči sem spoznal, da bom v sv. redovniškem poklicu v Družbi Jezusovi srečen ter tako spolnil božjo voljo in rešil svojo dušp. Prepričan sem, da ne bo šlo vse lahko in brez težav, ali v trdnem zaupanju v božjo pomoč in v varstvo Marijino mi bo vse mogoče in lahko. Zato sem torej prostovoljno in trdno sklenil posvetiti se popolnoma, za večno, službi Kristusa Kralja. . . za rešitev in posvečenje lastne duše in duš bližnjih v večjo čast božjo.“
Po dovršenih modroslovskih naukih je leta 1933 deloval v dijaškem semenišču v Travniku v Bosni kot profekt, 1. 1936 pa je prišel v Ljubljano, kjer je pomagal pri Glasniku Srca Jezusovega vse do odhoda v Indijo.
L. 1937 je pomagal pripravljati misijonsko razstavo na ljubljanskem velesejmu (1. 26. septembra). Na razstavi je pomagal tudi kot razlagavec. toda bližal se je že čas odhoda v Indijo, kamor je odpotoval skupaj s hrvaškim redovnim bratom Benediktom Fostačem DJ. Po misijonski razstavi je p. Janez imel še nekaj lepo uspelih skioptičnih predavanj po Slo-veniji in se obenem poslavljal od misijonskih prijateljev.
Najlepša poslovilna slovesnost je bila v soboto 2. 10. 1937 v tedaj novi frančiškanski dvorani v Ljubljani, ki je bila polna navdušenega občinstva. Misijonarjev stric Lambert je govoril o pomenu Indije in indijskih misijonov. Kato je bila akademija.
Na praznik sv. Male Terezije, takrat 3. oktobra, je bila slovesnost v lepo okrašeni cerkvi sv. Jožefa, kjer je misijonarjema vpričo' mnogih duhovnikov in redovnikov in misijonskih prijateljev dal blagoslovljen misijonski h riž sam škof.
P. Janez Ehrlich je potem v Bengalskem misijonu 1938, št. 2 opisal Potovanje misijonarjev v Indijo. Dne 6. 10. 1937 zjutraj sta zapustila Ljubljano. Spremljal ju je stric profesor Lambert. V Trstu so se vkrcali na *a,Uo „Conte Rosso“. V Benetkah se je poslovil od svoje domače družine, hi je v ta namen prišla polnoštevilno. V stolnici sv. Marka je zadnjič ministriral stricu pri maši. čez 12 dni sta se izkrcala v Bombayu in se nato z ylakom peljala naprej do Kalkute. Vožnja v neudobnem vagonu 2. razreda Je trajala 37 ur. Prevozila sta 2.266 km po kopnem. V Kalkuti ju je čakal br. Leopold Vidmar, ki je poskrbel, da sta hitro prišla v jezuitski kolegij Frančiška Ksaverija, kjer bo Janez preživel večji del svojih indijskih let.
Težav ni manjkalo, toda dobra volja br. Fostača in praktičnost obeh misijonarjev je premostila vse. Br. Vidmar jima je za nameček ponavljal: „Morata se zavedati, da sta. v Indiji!“ To namreč vse pove. Ehrlich piše: „Zares: vročina, ljudje, jezik, šege itd. spominjajo na to, da si prišel v •ndijo. Težav seveda ne manjka. Toda kje jih ni ? Z božjo pomočjo in dobro v°ljo se vse premore.“ In v teh besedah se razodeva njegova duša, duša realista, optimista, praktika.
P. Janez se je najprej srečal z vsemi slovenskimi in hrvaškimi misijonarji in misijonskimi sestrami v 24. Parganasu. Do srede decembra se je vadil v angleščini, nato je bil dodeljen za eno leto p. Sedeju v Morapaj. V jeseni 1938 se javlja že iz bogoslovnega semenišča v Kurseongu. Največje veselje njegovega strica Lamberta je bilo to, da je mogel svojega nečaka spremiti kot misijonarja na poti v Indijo do Benetk in da je dočakal sporočilo o njegovi novi maši pod vrhovi Himalaje, kjer je bil posvečen 21. 11. 1941. Kot mlad pater je pomagal v Ragabpurju in Khariju. Zadnje zaobljube je imel p. Janez 15.8.1947 in se nato za nekaj časa preselil v Kalkuto v univerzitetno središče sv. Frančiška Ksaverija. Naslednjih sedem let ga vidimo v Ranchiju, kjer je pomočnik direktorja tiskarne, se pravi, da se bavi s praktičnimi in ekonomskimi rečmi, z izdajanjem tiska, obenem pa je profesor verouka. Zadnjih 22 let je preživel v Kalkuti v univerzitetnem centru, kjer je imel na skrbi veliko univerzitetno knjižnico (80.000 knjig) za znanstveno delo študentov, poleg tega pa še specialno indijsko biblioteko. Da ne bi obtičal samo v sortiranju in urejevanju knjig' in pomoči študentom, je sprejel še skrb za, ostarele, kakih sta moških in sto žensk v domu, ki ga vodijo Male sestre ubogih. To pa je bilo dušnopastirsko misijonsko delo-poleg znanstvenega.
Leta 1973 smo ga videli v domovini. Obiskal je bolno mater v Žabnicah, sorodnike in tudi svoje sobrate v Sloveniji.
Pater Janez Ehrlich je bil tako plemenite narave, da milost ni mogla več odnehati, ko je enkrat potrkala z višjim klicem na njegovo srce. Odprl je vrata in ostal z njo v dialogu, dokler ni naredil najtežjega koraka k visokemu klicu. Koraka nazaj ni poznal.
Njegova posebnost je bila, da si je pridobil zelo veliko prijateljev. P. Cukale piše: „Kam bom zdaj zahajal na klepet?“ Kaj pomeni domači klepet za človeka, ki živi v indijskem močvirju in džungli, si lahko mislimo.
Imel je izvrsten spomin. Temeljito se je naučil bengalščine. Bil je desna roka pri tiskovnem društvu v Rančiju. Kalkutska univerza pa je ob vesti o njegovi smrti obmolknila. Postal je nepogrešljiva oseba v kolegiju sv. Frančiška.
Z obraza si mu bral, da je zelo zadovoljen s svojim delom. Postalo mu je kakor druga narava. Svojo nalogo je izvrševal natančno kot tiskarski stroji, katerim je sedem let gospodaril.
Ob srčnih napadih zadnje dni je ponavljal: „Dža höbe ta höbe“ kar v bengalščini pomeni: kar bo pa bo! Vse je v božjih rokah.
24. parganas, ki so ga obdelovali slovenski in hrvaški misijonarji, je medtem postal škofija s sedežem v Barnipurju. V Kalkuti pa v bogoslovju čaka 30 bogoslovcev zadnjih dveh letnikov, ki bodo kmalu posvečeni, da bodo nadaljevali delo tam, kjer so ga padli borci pustili. Vendar bi se indijska žetev razveselila še kakega novega slovenskega, misijonarja, ki bi podprl tam našo trojko.
I*. Pavel Berden.
v soli pri budističnih menihih
Piše s. FRANČIŠKA NOVAK O.S.U., Chiangmaj.
Pred skoro 20 leti, se spomnim, sem šla s članicami Marijine Le-Sije iz Mater Dei, Bangkok, na izlet v Hua Hin ob morju, 231 km južno °d prestolice. šle smo obiskat slikovito pagodo, sezidano na visokem skalovju, ki štrli iz morja. V novo zgrajeni knjižnici smo našle zavednega budističnega meniha, s katerim so se nekatera dekleta spustila v pogovor. Sama sem ostala v ozadju in samo poslušala. Debata se je razvnela. Posebno eno dekle, kakih 15-letna Daruna (ki je zdaj prvi tajski elan Sester Dobrega Pastirja v Bangkoku) je z vso vnemo začela prepričevati meniha o veličini katoliške vere, o Bogu - ljubezni, o zveličanju, ki nam ga je Gospod Jezus zaslužil s svojim trpljenjem, smrtjo na križu in vstajenjem. A žolti menih ni bil nič manj zgovoren in razvnet v razlagi Budovega nauka o odrešenju, osvoboditvi, blaženosti, če bedite Budovi poti: ,Le poskusite, pa boste videle, dokaz je v tem, da se Budov nauk na vas uresniči!1 Dolgo sta se pričkala, zavedna katoličanka in vneti menih, a sadov, jih je bilo kaj? Na videz ne, vsaj takrat ne- Razšli smo se vsak na svoje, vsak po svoje gotov svojega.
Veliko se je spremenilo v teh 20 letih, tudi v naših odnosih do budističnih menihov, ki se navadno zde hladni, oddaljeni, skoro neprijazni in oholi.
Tako je letos naša mlada tajska uršulinslta provincijalka hotela Poskrbeti za našo počitniško vzgojo in obnovo na originalen način.
Budističnih pagod je v deželi na tisoče, menihov na deset tisoče, } njihova postojanka na jugu v Chaia blizu Surathani, kakih 660 km južno od Bangkoka, je edinstveno središče budistične obnove v deželi, ne daleč od našega ekumenskega duha. Tja smo šle letos tajske uršu-•inke v počitniško šolo, prostovoljno seveda. Ne vem, če slučajno al kako, med 15 sestrami sem bila sama tujka z ameriško sr. Walter, vse druge so bile tajske sestre.
Ker v Chaia ni katoliškega misijona ne cerkve, smo bile za pel dni gost domačih sester salezijanske škofije s sedežem v Surathani, kjer je škof zdaj že priletni m gr. Pietro Caretto, brat znanega pisatelja Karla Caretto. Ta domača kongregacija je v cvetočem razvoju. Sestre, s svojim obilnim naraščajem, so bile prav na duhovnih vajah. 8. aprila, na dan našega odhoda, so jih zaključile z vstopom v novicijat 7 postu-lantk, z začasnimi obljubami dveh sester. Še šest drugih sester je napravilo prve obljube po zaključenem noviciatu 30. aprila v Ratburi, kjer je bilo prej središče salezijanske škofije. Zdaj ima pa že zelo raziti Ratburi svojega tajskega škofa, a so sestre v Ratburi ohranile svoj zavod in šolo.
Iz tega ozračja duhovnih vaj v lepem katoliškem zavodu v Surathani, smo se torej uršulinske sestre pet dni vozile v 45 km oddaljeni chaia, kjer je v ,Suan Moak‘, to je ,Vrt pokoja1, neke vrste budistični raj. Tišina in red vladata povsod. Napisi na drevesih, slike, lepaki po vedo, da je treba spoštovati molk in zbranost, ki sta primerna kraju.
Menihov je menda 36 in na drugi strani, daleč od menihov, nekaj budističnih sester, ki žive vsaka v svoji hišici. Vse so bile prijazne do nas.
V še novo zgrajeni dvorani, kot v nekakem muzeju s freskami pc vseh stenah in stebrih, smo najprej srečale Phra (to je menih) Vorasak, lep tip budističnega meniha, srednjih let ki v vsej resnosti, preprostosti, pa tudi neprikritem veselju živi in razlaga budistično religijo na nov način. Mnogo si je privzel od krščanstva. Boga, kot prvi vzrok, priznava, a ne osebnega Boga Ljubezni, ki ga pozna krščanstvo. Izenači ga z Budovo postavo. Dobro pozna sveto pismo, staro zavezo, pa zlasti novo, posebno evangelije in pisma sv. Pavla. Citira brez napak, spoštljivo, gotovo ne samo, da bi prijal našim ušesom. ,To, kar zahtevajo budisti od krščanskih misijonarjev, je predvsem, čistost, nenavezanost, uboštvo, pokorščina...“ Včasih se je zdelo, da nam izprašuje vest! ,Biti srečen to so nebesa, (še ne največja blaženost za budiste). Biti nesrečen, je pekel (že tu na zemlji). Ustvariti si „hladno srce“, nena-vezano, čisto, to ie Nirvana, na j višji cilj.
Bolečina, ki pride iz poželjenja, je po Budovem nauku edino zlo. Ugasiti je treba poželjenje, pa prideš do miru. Zlo je poželjenje v srcu vsakega....: prašič (nečistost), petelin (jeza), kača (lakomnost). Vsi trije se skupaj drže. če se enemu predaš, bo posledica trpljenje, pekel že zdaj in tukaj: ,črno rojstvo“ za novo, bedno življenje. Če pa kačo, petelina, prašiča v sebi premagaš in ugasneš poželjenje, sledi ,belo rojstvo“ v čistosti in pokojnosti: Nirvana že tu. Zatajiti je treba lastni jaz v prid drugim, to je pot do prave svobode Umazane vode ni. Kalna voda ima v sebi blato. Odstraniti je treba blato in voda v srcu bo čista. Vsa izkustva so le kot sanje. Lastnega jaza pravzaprav ni, je samo del tistega univerzalnega bitja, kateremu vse pripada. Vse to abstraktno in bolj negativno pojmovanje je ta menih znal vplesti v preproste, prijetne zgodbe iz velikih razdalj časa in prostora. Rizbe na stenah so služile za ilustracije: častitljivi menih in njegov mladi učenec sta šla na potovanje in prišla do reke, ki je bila široka in globoka, da jo je bilo le težko prebresti, mosta pa ni bilo. . . Na bregu je stala lepa japonska gospa, od glave do tal okusno oblečena, s kimono prav do tal. čakala je in čakala na prevoz preko reke. A nikogar ni bilo, ne človeka ne čolna. Častitljivi menih se ji je približal. Naložil jo je na ramo in jo odnesel na drugi breg. Tam jo je brez besed suho odložil in gospa je nadaljevala svojo pot. Menih in njegov mladi tovariš sta tudi nadaljevala svoje potovanje. A mladi menih je bil ob mir srca! Kako, moj častitljivi učenik je nosil žensko, lepo japonsko žensko, preko reke. Ni mu šlo iz glave, ne iz srca, da se je kaj takega moglo zgoditi. . . . ? A prav po orientalsko se je bal, bal se je, pobarati svojega učitelja, kako je mogoče, da je kaj takega storil. Dvom je razjedal njegovo srce ves tisti dan in še pozno v noč, ko sta prenočevala v skromnem zavetišču. Končno mladi menih od tesnobe v srcu ni mogel več. Spregovoril je: ,Učenik, kako pa, kako pa, ko je Budova zapoved vendar stroga, kako ste mogli nositi žensko preko reke....?“ častitljivi menih se je nasmehnil: ,Da, da, nesel sem žensko za pet minut in jo odložil na bregu. Ti pa jo nosiš (v srcu) že cel dan in skoro celo noč. . .!!!“

Plira Vorasak s svojimi učenčki. (Poslala s. Novak Frančiška OSU)
Med mnogimi drugimi zgodbicami se spomnim na meniha naše dobe, ki je dosti umetnik, da je naslikal za tisti muzej1 veliko sliko ženske v naravni velikosti, oblečeno v skrajni ,mini‘, kar najbolj sodobno. Iz njenega krilca, iz njene krinolinice, iz diadema na glavi in Se od kodrov pa vise na dolgih nitih trn j ki s pošastnimi kavlji. Naslov: ,NANG BET, to je .Gospodična s trnki*.
Zadaj za sliko je menihovo novoletno pismo, v verzih, natiskano z velikimi črkami. Kolikor se spomnim, je vsebina tale:
Draga gospodična!
Pozorno preberite moje pismo Spomnite se na lepo tajsko kul-*uro, na Budov nauk, ko si nahajate takole opremo. Vaši trnki so nevidni, pa resnični. Vaša stara mati in oče (slede štiri občna imena za te štiri osebe,) vas niso tako učili Sramovali bi se vas, nezveste zapuščine vaših prednikov Vaši trnki so v nevarnosti tudi nam, menihom, ki moramo po cestah Ne lovite nas! Prosim, ne zapeljujte nas. Bodite spoštljivi do nas, kot smo mi do vas, da si je težko biti spoštljiv do takole razgaljene. Ne zamerile opominu in v novem letu, se ravnajte Po njem v vaše in naše dobro.
Sledi podpis.
še drugi menih, ki nam je govoril, je bil častitljivi Phra Bu-thathat, že nad 70-letni patriarh, pisatelj, filozof in budistični .teo-
log“, ki v svojih knjigah in besedi skuša budizem približati navadnim ljudem, laikom, in ga bolj vskladiti s krščanstvom, vsaj deizmom. Zdaj je že bolj na koncu svoje karijere, hodi težko s palico in spremlja ga zvest pes, ki išče bolj varstva, kot bi bil sam v varstvo menihom.“
Phra Buthathat trdi da je v razlagi budizma, pa tudi drugih religij treba paziti na jezik. V uporabi sta pravzaprav dva jezika: LJUDSKI JEZIK, z izrazi za naravno etiko, budizem pomešan s poljudnimi pojmi; in pa LITERARNI, POSTAVNI, FILOZOFSKI JEZIK, ki na globoko obravnava budistične pojme o osvoboditvi, odrešenju od trpljenja.
Tako v smislu prvega jezika ljudje vprašajo ,Kje je Buda“? ,Tam v pagodi se smehlja“, odgovori otroški glas, ki je tudi glas ljudstva. (Res, skoro na vseh neštevilnih kipih ima Buda na ustnicah smehljaj.) Buda je za preprosto ljudstvo prisoten tam v pagodi.
Teološki jezik bi Budovo navzočnost ali odsotnost mnogo globlje izrazil... Pa kaj, je večkrat povdaril učeni menih, globoke, učene filozofske razprave so v religiji mnogo manjše vrednosti kot najmanjša stopnja dobre volje, s katero srno pripravljeni uresničiti v življenju, kar religija uči. Budistični menih je podprl svojo tezo s citiranjem iz Evangelija, Matej, 11, 25-26.
Bog mu je bil pogosto na ustih. ,Kdor je prazen sebe, je poln Boga!“ Zapoved ljubezni do Boga in bližnjega iz stare zaveze je dobro poznal. Novo zapoved ljubezni iz Janeza 15, 12 tudi. Kot JAZ vas ljubim, se ljubite.... kot JAZ, do smrti, do skrajne meje...“ Ali to pomeni, da morate ljubiti druge bolj kot sebe?“ nas je vprašal. Ne, ni čakal na odgovor, ampak nadaljeval:
Budizem govori o štirih lastnostih LJUBEZNI:	(Ljubezen sama
na sebi, je za budiste poželjenje, strast)
METTA, KARUNA MUTHITA, UBEKA.
Metta, nesebična ljubezen v srcu;
Karuna, nesebična ljubezen v dejanju;
Muthita, nesebična ljubezen tudi, če nam je drugi ne vrnejo; po geslu: ,Ne stori hudega drugim, a če ti drugi vrnejo dobro s hudim, jim NE zameri!“
Ubeka je nesebična ljubezen, ko nam je vseeno, če smo plačani z dobrim ali slabim.
Mati, ki otroka tepe in strahuje, ker jo je razjezil, nima prave ljubezni. Sužnja strasti je, ki jo pahne v začasno smrt in nato v novo ,črno rojstvo“.
Mati, ki porednega otroka kaznuje mirno, pokojno, vdano, se s pravo ljubeznijo sprosti spon in gre v novo ,belo rojstvo1.
In še toliko drugih zgodbic in slik o LJUBEZNI. Vendar, prav tu, kakšna razlika! Za Kristjana LJUBEZEN BOG in BOG LJUBEZEN, Osebni, troedini Bog! .Ljubite se KOT vas ljubim jaz,' do smrti, smrti na križu. Gospod Jezus, ki nas ljubi, kot nihče še ni ljubil in ne bo, ki hoče, da po njegovem zgledu tudi do smrti druge ljubimo in da jih ljubimo z NJEGOVO božansko ljubeznijo, ki je postala del našega bitja! Kako bi mogle to razložiti budističnim menihom?
Še tretji menih, ki nas je nad vse ljubeznivo sprejel sredi svojega

dela, je pravi vzgojitelj, nekdanji učenec šolskih bratov sv. Gabriela Montforskega v Bangkoku. Vzgoja je danes nad vse težka, je razložil koščeni in skoro brezzobi menih. Otrok je včasih kot mladi bivol, ki ga vlečejo na dve strani: starši doma nazaj, učitelji v šoli naprej. Otrok je mnogokrat nesrečen in se le nerad uči. Treba mu je pomagati, da zraste in postane svoboden in prost. Stari menih je hotel najti pot, kako bi pomagal pri vzgoji tako otrokom kot staršem in učiteljem. Ljubezen je iznajdljiva. Iz belega mavca je začel izdelovati kipce, jih množil s tem, da je napravil zanje modele iz kavčuka: °Pice, zajce, pse, jelene, slončke, pa tudi ljubeznive otročiče, bolj podobne Jezuščku v jaslih kot pa Budi. Vsi ti kipci so simbolični, z globokim pomenom za vzgojo. Razkazoval nam jih je in govoril, govoril, celo uro, medtem ko so njegovi učenci, bonci 10 — 20 let, pridno kiparili. Celo majhno tovarno imajo. Kipce nam je menih dal na razpolago, vsaki, kolikor jih je hotela, pa seveda ne v roko, to je proti Budovi postavi, menih se ženske ne sme dotakniti, ampak kar na mizo in smo same vzele. Rekel je, da tudi otrokom, ki ga pridejo obiskat, kar tako da. Sprva so mu kradli ljubke kipce. Ko so pa videli, da jih dobijo zastoni, so nehali krasti. Seveda smo menihu dale nekaj denarja vsaj za mavec in je sprejel, a ne v roko.
Kar težko se je bilo posloviti od zgovornega meniha, ki mu je žarela dobrota iz srca, ust in rok.
Phra Vorasak, naš vodnik in govornik v ,Muzeju1, je obljubil, da nam bo pokazal .pagodo na hribu'. Sledile smo mu po gozdni Poti v primerni razdalji. Lepa, visoka drevesa so se začela redčiti, že smo se bližali vrhu. A kje je pagoda...? ,Tu v naravi je naša pagoda,' je pojasnil menih, in tu je sveti prostor. Kot v vsaki pagodi smo se morale sezuti, dasi smo bili sredi gozda. „Tu je Budov relief" in Pokazal nam je kamenito ploščo, pritrjeno na drevo. „Tu je prostor za patriarha," in pokazal je na veliko skalo. „Tu se zberemo vsak teden ob mlaju, prvem krajcu, polni luni in zadnjem krajcu, da Priznamo svoje pregrešite, se skesamo in sklenemo biti bolj zvesti Pravilom. Tu molimo". Kako pa molite?
In nam je menih pokazal. Vsedel se je na skalo, (a ne na ono, namenjeno za patriarha), prekrižal noge pod seboj, čisto raven je sedel kot drugi Buda in začel globoko vdihavati in izdihavati. To je vstop v premišljevanje - vipahsana -. Pa morda o tem kaj več prihodnjič, predolgo bi bilo za to pot.
Po končanem premišljevanju nas je Phra Vorasak spremil doli Po hribu. Ustavili smo se ob kolovozu. Kameniti sedeži, oziroma skale so bile prosto razvrščene na obeh straneh kolovoza. ,To je pa haša univerza', je rekel Phra Vorasak. Prav takrat je s palico in Psom dospel do nas patriarh Phra Buthathat in se vsedel na svojo skalo, še nekaj mlajših boncev se je vsedlo z njim in Phra Vorasak. Me smo zavzele kamenite sedeže na drugi strani kolovoza. Prostora je bilo za vse, tudi za skupino ljudi, ki so se nam pridružili. Vsi smo spet patriarha poslušali. Na koncu nas je obdaril s knjigami, ki jih je sam napisal.
OD DAVI JE SIVO IN TIHO NEBO fA V SRCU SO BINKOŠTI.]
i
t $ I
1 i
1 i
i
I I I 1 t
s
Od davi je tiho in sivo nebo, da trave nasipa mehkeje še spijo, in veter pri reki se nič ne ustavi.
Od davi. Da znova zvenijo besede in Jezus Beseda med njimi stanuje: za stavek zavestno postavljenih črk.
I
I
|
f
I
I
I
|
I
$
i
?
i
i
I
Morda se bo sonce vrnilo v predmestje. Morda ga bo dež pregovoril k odhodu. Doklej bo to sivo in tiho premirje?
A Ti si pri nas, Ti si zmeraj pri nas, in vere stebri so za upe mostu.
Gladiole oči pa so vate uprte.
Okoli Binkošti čutimo pri nas, da se bliža deževna doba. — Naše predmestje z več kot 600.000 prebivavci je z mostovi povezano s prestolnico. Toliko za umevanje podobe. To pa veste, da po Sv. Duhu moremo videti Jezusa, kjerkoli smo — videti, z Njim govoriti, ljubko Ga prositi za misijone.
O. VLADIMIR KOS S.J.
>*♦ ♦£**i**+*^t**i**£**2*-«£t ♦*«	♦*♦+*♦ >*♦>*« ♦J*-*J*-*J*>v*‘ ♦£*	>*♦ »J» **♦ *J*	♦}*	♦** +*•&
»»»»»»»» 'E »❖❖»M1 '!•	♦ <t
RAZGOVOR Z O. RUDEZEM S. J.
P STANKO ROZMAN S. J., Zambija
Bralci Katoliških misijonov p. Rudeža dobro poznajo, saj je on najstarejši slovenski misijonar v Zambiji. Zadnje čase je bolj umolknil, pač pa dela z veliko vztrajnostjo naprej.
Cbiskal sem ga sredi februarja meseca, a sem dolgo čakal na slike. Tja sem šel, da ga obiščem. Priporočajo, namreč predstojniki, da od časa do časa pustimo svoje dnevno delo in skrbi in posvetimo nekaj časa obiskom. Dolina Katondwe, ki leži ob reki Luangwa, je od Lusake oddaljena 270 krn. Misijonarji bolj redko pridejo v Lusako in so vsakega obiska veseli. P- Rudeža sem našel doma. Bil pa je prehlajen, kar je neverjetno za tisti v,oči kraj. Razlike v dnevnih in nočnih temperaturah in pa veter naredijo svoje. Dela pa zato ni opustil, ampak je šlo vse po dnevnem redu. Omembe vredno je to, da sem preživel z njim en dan na pastoralnem °Bisku na eni od podružnic, ki se imenuje MWAWI. Tam je tudi maševal, on sam spregovori.
1-	Božični prazniki so minili. Prijatelje misijonov vedno zan'pna, kako se v misijonih doživi ta ali oni’ praznik. Kako ste vi preživeli Božič?
Sem bil zelo zaposlen. Na predvečer sem maševal na treh podružnicah. Hotel sem čimveč kristjanom omogočiti službo božjo, saj je ta dan za vernike zelo pomemben. Na ta dan se je začela odre-senjska služba Sina Božjega. Na sam Božič sem maševal na štirih Podružnicah. Tako je bil moj Božič trd, kot so bile trde Ježuščkove jasli. Upam pa, da so ljudje začutili Božjo dobroto. Ako vidim, da sprejemajo veselo oznanilo odrešenja, je moja duša zadovoljna; to hočem, da bi ljudje spoznali Jezusa in ga vzljubili.
2-	Torej ste vsem podružnicam prinesli Jezusa?
O, ne. Tri sem moral izpustiti, saj več ne bi zmogel. Staramo se; letos sem vstopil v 57 leto in nisem več tak, kot sem bil pred leti. Moram tudi počivati, kar mi prej ni bilo treba. Pa tudi stroški Za potovanje so se dvignili, tako da ne morem storiti vsega, kar bi ^sd. Poleg tega pa je dolina nemirna, saj Rodezijci včasih udarijo eez reko, ko preganjajo gverilce. Tako je v dolini polno vojske, ka-. 0r si sam videl. Ako bi ne bila sestra s tabo, bi te verjetno ustavili !n spraševali za dokumente. Patra Tomažina so enkrat ustavljali, ko le bil že mrak. Ni jih videl, ker so bili za grmovjem. Pa so začele hrogle švigati. K sreči ga ni nobena zadela.
'"h Res sem videl, veliko kamionov vojske. Le kam hodijo 'v tem-
dežju?
Dež, dež, letos ga imamo res preveč. Naše ceste so poplavljene, polovico pridelka uničenega; lakota je na vidiku. Smo v vojnem stanju z jugom, ki ima tudi poplave. In vojna se stopnjuje iz dneva v dan. Rešitev pride letos. Kakšna rešitev? O jugu je vse polno pisanja okoli po svetu. Koliko treznega pisanja, je težko reči. Morda bodo tamkajšnji domačini boljše rešili probleme kot pa mnogi škodoželjni tujci. So pač zainteresirani, ker imajo svoje načrte. Vsekakor ne bodo rožce. Nihče se ne mara predati, ne v Izraelu ne tukaj. Vendar je v nekaterih glavah precej dobre volje Radi bi se izognili najslabšemu.
4.	Ni vam z rozčami postlano. Kaj pa versko stanje doline?
Ljudje so odprti, čutiti pa je, da so nam šole postale sovražne. Učitelji so brezbrižni, včasih kar ateistično usmerjeni. Vendar pa sem videl, da pravo zainteresiranje za ljudi prebije tudi trde zidove. Požrtvovalnosti je nadalje treba in pa veliko potrpežljivosti. V Mwawiju, na eni od podružnib, ki sva jo skupaj obiskala, si videl, kaj se lahko naredi. Sprva mi je ravnatelj šole precej ostro odsvetoval, da naj ne hodim blizu; nisem ga popolnoma ubogal. Vsak teden sem hodil maševat v cerkev, govoril sem z ljudmi. Otroci so me vzljubili, veliko smo peli. Imeli so disciplinske probleme, pa so me povabili v razred, da bi imel verouk. Ravnatelj je nekako pristal. Vzdušje v šoli se je spremenilo. Sedaj me z velikim veseljem sprejme tako ravnatelj kot tudi učitelji. Poučujem verouk v treh razredih. Potrebna pa je tudi molitev, ne le moja, ampak tudi molitev misijonskega zaledja. Dolina je precej enotna. S tem mislim reči, da tu žive v glavnem katoličani. Uslužbenci in pa učitelji, ki so se priselili sem ali so tu službeno, so pripadniki tudi drugih ver predvsem protestantskih. Imamo tudi zastopnike Jehove vere, ki pa niso preveč aktivni, kot je to primer v Evropi.
5.	Zdi se mi, da polagate veliko važnost v katehizacijo ljudil Bi o
tem kaj povedali bralcem KM?
Prav rad. Katehizacija je odgovor na Jezusovo naročilo: „Pojdite in učite vse narode...“ Poučevanje je ena najvažnejših stvari. Nanjo se je treba pripraviti. Tudi učbeniki so potrebni. Trenutno še nimamo škofijskega katekizma. Jaz bi se rad lotil tega dela, a je zelo zahtevno, kar se tiče časa in študija. Rad bi n. pr., pomagal kakšnemu teologu pri sestavi katekizma s svojo pastoralno izkušnjo. Prevedel sem pa nekaj katekizmov.
Osebno skušam popestriti katehizacijo s pesmimi. Napisal sem pesmarico v domačem jeziku; 66 pesmi. Predvsem otroci so navdušeni, ob pesmi zažive. Rad bi nadalje duhovno zgradil katehiste. Dnevna maša bi bila močno sredstvo, a kaj, ko je področje tako obsežno, da sem lahko prisoten le parkrat na mesec. Redno pa poučujem kakšnih 500 otrok v petih šolah. Kdo bo šel v ostalih deset šol? 6
6.	Morda bi katehisti lahko nadomestili vsaj do neke mere delo duhovnikov?
P. Radko Rudež med ruševinami svoje nekdanje župnijske cerkve v Kapoche
Zaradi pomanjkanja duhovnikov in pa zaradi povečanja števila kristjanov smo že pred leti ugibali, kako bi rešili problem katehizacije. Katehisti so gotovo odgovor. Morajo pa biti dobro podkovani v znanju 'n pa vdani veri in Cerkvi. Morajo tudi s svojim življenjem govoriti, fo pa ni lahko. Zgodi se, da je katchist, ki je bil na dvoletnem tečaju, naredil v šoli najboljši vtis, v praksi pa potem zataji. Nedvomno je važno, da vedno delajo v soglasju in pa v dogovoru z duhovnikom. Po-fe8 katehistov uvajamo po želji in odločitvi afriških škofov Centralne jn Vzhodne Afrike male krščanske skupnosti, ki naj bi bile razsadišča krščanskega življenja. Tako bi po teh skupinah ljudje bili deležni bolj živega poduka in stika z Bogom. Voditelji malih krščanskih skupin naj ki ne bili katehisti, pač pa rajši izvoljeni člani določene skupine, ki se odlikujejo v organizacijskih sposobnostih in zglednem krščanskem živ-iienju. Podobne lastnosti naj bi imeli kot dijakoni v njihovi obnovljeni ®lužbi. Pa tudi ta služba je šele v povojih, še toliko bolj pa delo in življenje malih skupin.
^• Vse, kar ste povedali za bralce KM, kaže, da imate velike načrte in pa odprto srce za problematiko misijona. Kako bi ga Vi organizirali, ako bi imeli proste roke? Odgovornost in iniciativa mora biti pač na domači hierarhiji.
Nam, starejšim misijonarjem, se včasih zdi, da stvari ne tečejo, kakor bi si jih mi zamislili. Zgodi se, da ne razumem odločitev predstojnikov. V takih slučajih mora vera prevzeti glavno besedo. Na koncu vse Bog vidi. In, ako domača hierarhija želi iti po svoji poti, imajo
pravico in tudi dolžnost, šele domači duhovniki lahko prinesejo avtentično veselo oznanilo ljudem. Kot duhovnik in pa kot misleči človek pa imam pravico do lastnega mnenja in do svojih načrtov. Veliko sem jih moral v teh enaindvajsetih letih misijonarjenja pokopati... a misijon živi naprej. Naj se zgodi božja volja. Prav takrat, ko mi je bilo zaradi kakšne stvari zelo hudo, je Bog delo blagoslavljal. Lahko bi rekel: „Ako načrti ne umro, ne bodo dali sadu.“ Mislim pa, da je dobro imeti poleg škofijskega in družbenega plana tudi lokalni načrt dela. Novodošli misijonarji naj bi bili poslani na študij jezika, potlej pa na podeželje, da se utrdijo v rabi jezika. Ni dobro zanje, ako pridejo takoj v mesto, kjer je sicer koncentracija prebivalstva, vendar pa le-ti govore različne jezike, tako da je njihov skupni jezik postal novi dialekt. Podeželje jim tudi pokaže pravi misijonski obraz, ker tam ni vseh modernih udobnosti. Zate je bilo dobro, da si prišel v Mumbwo, kjer imaš priliko, da se soočas s pravimi misijonskimi pogoji dela. Nadalje bi morali razbiti osamljenost misijonarjev, ki so odrezani mesece in mesece od civilizacije. Jaz sem bil, n.pr., v Kapoche šest let čisto sam. Vročina neznosna, dela veliko. . . Morda se zato ne morem ločiti od. doline. Misijonska postaja KAPOCHE mi je posebno prirasla k srcu. Nekdaj je bila župnija, sedaj je vse razpadlo. Tam mašujem nekajkrat na mesec. To razpadanje me boli, saj niso razpadle le zgradbe, ampak tudi delo. človek dobi občutek, da se je zaman trudil. Tako ponavljam refren o zrnju, ki umrje v zemlji. Za skupno življenje bi morali žrtvovati več časa. Morali bi se redno sestajati in pogovarjati o problemih. Seveda se tu srečujemo z materialnimi težavami, ker je prevoz zelo drag. Razgovor in skupno planiranje bi izredno pripomoglo k razvoju misijona.
8.	Rekli ste, da Vam je misijon Kapoche zelo pri srcu. Bi o njem
kaj več povedali?
Ta misijonska postaja je moje veselje in bolečina obenem. V njem sem preživel takorekoč medene tedne svojega misijonskega življenja, šest let ni kratka doba. Veliko sem delal in rad sem bil tu. Zdelovala pa me je osamljenost. Počutil sem se odrezan od ostalih miši onarjev; prave skupnosti nisem imel. Potem so se začeli ljudje seliti v mesta. Komaj si je nekdo opomogel od neznanja, mislim reči, ko je pokazal uspeh v šoli, že je odšel iz vroče doline v Lusako ali pa v Coperbelt, kjer so možnosti za zazlužek. Tudi tu se odvija usoda, ki je podobna tisti o slovenskih gorskih vaseh Sadove svojega dela sem tako ,poslal1 v civilizacijo, v dolini pa se napredek ni čutil. To me je bolelo. Sedaj se sicer malo izboljšuje. Vendar pa je zelo težko zadržati ljudi na zemlji, potem ko so enkrat okusili mestno življenje. Zambijska vlada bi dala milijone, ako bi mogla zadržati ljudi na zemlji. Tako se pa mesta polnijo, vasi pa praznijo. Dolina je zelo rodovitna. Ako bi jo pravilno obdelovali in namakali v suhi dobi, bi bila pravi raj na zemlji. Naša skupnost tu v Katondwe ima vrt, ki ga oskrbuje brat Perdik. Je pravi kešček raja na zemlji. Potok namaka nasad banan, tu rasto pomaranče,
P. Rudež z bi. Petrom, ki kljub visoki starosti 85 let še vedno pridno dela; na desni je pisec članka p. Stanko Rozman S.J. — Spodaj: vas v dolini Katondwe.
limone, gwawe. . . vse bujno raste. Dolina ima in skriva skrite zaklade Morda bo enkrat postal sadovnjak za vso Zambijo. Si lahko predstavljaš sadovnjak dolg 100 km in po par km širok?
9.	Po vašem mnenju torej bi se v dolini splačalo ostati? SUH ,se, da
zaradi pomanjkanja duhovnikov kanijo misijon opustiti.
Sem proti temu. Nekaj razlogov sem povedal. Pač pa bi bilo dobro osvežiti dolino z novimi delovnimi močmi. Teh je pa vse manj. Tudi p Tomažin, ki je v dolini preživel pet let svojega misijonskega delovanja, je bil mnenja, da se splača ostati v dolini in jo razviti. Dokaz za to je pet cerkva, ki jih je zgradil v dolini.
10.	Sedaj je že dobra štiri leta, odkar je šel p Tomažin na novo župnijo v Lusako. Se kaj pozna, da je bil v dolini?
Se in še močno. Kar čudežno je, kaj vse je naredil: cerkve sem že omenil. Potlej je zgradil tri hiše za katehiste, veliko mehanično delavnico, pisarno in dvojno shrambo, k temu še popolno prenovo naše hiše. Spremenil jo je v pravi hotel: tekoča voda v vseh sobah, WC spodaj in zgoraj, kopalnica, tuši, velika jedilnica, moderna kuhinja Tudi pastoralno je enako energično delal: posebno se je dal na urejevanje porok. Vsepovsod je uvedel Župnijske svete. Pustil je določen popis svojega pastoralnega dela. Močno pastoralno sredstvo je bilo s kamionom, s katerim je ljudem dovažal koruzno moko, iz katere delajo nsimo, vrsto polente. Ta je njihova glavna hrana. Težko je nadaljevati delo tako energičnega človeka. Nedvomno je veliko dal misijonu
11.	Kakšni pa so Vaši načrti za bodočnost?
Iz srca si želim, da bi našel način, kako pripraviti ljudi, ki jih nikoli ne obiščemo, na to, da bi prihajali k maši, ki je na podružnicah le dvakrat na mesec. Komaj 10 % ljudi prihaja k maši. Brezbrižnost ljudi me boli. Kako pripraviti ljudi na prejem zakramentov, na krst, pa na obhajilo in birmo? Ko pa ne morem vseh obiskati. . .
V dolini sem sedaj tretjič. Ker je klima zelo vroča, se dolgo ne zdrži. Izjema je brat Peter, ki mu je klima tu všeč. Jaz bom potreboval verjetno v bližnji bodočnosti spremembo. Upam, da mi bodo predstojniki dali odgovornost na kakšni župniji v Luša ki ali okolju. Tam bi laže delal; tudi sestava katekizma bi bila lažja. V mestu so res večje možnosti. V duhovnem pogledu pa spoznavam, da ima križ svojo lepoto Tista leta, ki so bila najtežja, se zde najlepša.
12.	Imate še kakšno posebno sporočilo za bralce KM?
Veliko bi se dalo povedati, a naj bo intervju zadosti. Rad bi se pač zahvalil bralcem KM za materijalno in duhovno pomoč, ki jo izkazujejo misijonarjem. Naj jim Bog povrne že na tem svetu! Predvsem jim želim, da bi jim Bog dal dar žive vere.
Ali ste že kaj prispevali v tiskovni sklad ,,Katoliških misijonov“?
GANCI IN NJIHOVA KULTURA
S. SILVA ŽUŽEK, Ghana, Afrika IV. GANSKE VREDNOTE
Krščanstvo se je v teku zgodovine moralo prilagoditi raznim kulturam in različnim miselnostim. Nemogoče je priti do potrebnega duhovnega kontakta brez upoštevanja včasih zelo drugačnega načina izražanja misli. V evangelijih je zelo vidno, kako je Jezus uporabljal judovsko kulturo pri svojem učenju. Hotel je pač doseči, da bi poslušalci njegovo učenje razumevali.
Vsaka kultura je končno delo božjih rok. Bog je postavil ljudi v dežele, kjer so, in jim dal možnost uporabljati svoj razum in si podvreči okolje ter v njem razviti določeno kulturno raven.
Tudi Afrika vsebuje mnogo vrednot, ki jih je treba le nekako „izgladiti“ in so lahko čisto krščanske. In to je treba storiti, ker le tako se bo krščanstvo v deželi zakoreninilo.
Bogaboječnost
že v prejšnjih poglavjih smo opozorili na religioznost Gancev; verovanje jih tako rekoč spremlja od rojstva do groba. Zato za Gance ni nič novega, če jim govoriš o Stvarniku, ki je vsemogočen in usmiljen. Vera v nadnaravna bitja je temeljna in vpliva na njihovo življenje.
Spoštovanje
Spoštovanje do uglednih oseb, starih ljudi, do skrivnosti in duhov je sveto. Poglavarij rodu Akan se pri ustoličenju trikrat vsedejo na prestol njih slavnih prednikov. Od tega trenutka dalje poglavar postane sveta oseba in vsi ga imenujejo Nana — stari oče ali prednik, ne glede na njegovo dejansko starost.
Starost je sveta zato, ker mislijo, da je star človek že zelo blizu prednikom. Spoštljiv odnos do oblasti, starih ljudi, skrivnosti in duhov temelji prav na povezavi s svetim.
Čast
Držati na čast je vrednota, ki jo najdemo povsod. Gancem pomeni njih čast veliko več, kakor bi na prvi pogled mogel misliti kak tujec. Za čast se poteguje tako posameznik kot skupnost. Če bi na primer kaka žena iz rodu Ashanti rekla o kakem moškem, da je neumen, bi bila to zanj neodpustljiva žalitev, pa čeprav je bila ta psovka izrečena v šali; celo če bi rekla tako besedo lastnemu sinu, bi ji le-ta tega zlepa ne Pozabil. Na drugi strani je pa zelo sramotilno in nečastno za moškega, ki bi iz katerega koli razloga udaril kako žensko.
Delitev dela
V Afriki, tudi v Ghani, je delo tako razdeljeno in določeno po spolu, starosti in stanu, da na primer še tako plemenit mož ne bo zagrabil Za delo, ki je prisojeno ženi, razen v izjemnih primerih, žena skrbi za dom in otroke, za delo na polju, izdelovanje lončenih posod in drugega.
za prodajo hrane na trgu. Najtežja poljska dela pa so prisojena moškim. Če bi moški ali ženska ne vpoštevala navad in se spustila v opravila nasprotnega spola, bi bilo to posmeha vredno, razburjenja ali bi bilo celo vzeto kot greh pred Bogom. Znan ganski izrek pravi: Sramota je hujša od smrti.
Gostoljubnost
Ganci so širokosrčni do drugih, posebno do tujcev. Tudi, če do kakega določenega plemena čutijo odpor, jih to ne bo zadrževalo, da ne bi bili gostoljubni do ljudi onega plemena. Dva pregovora plemena Akan sta dobesedno resnična: „Tujec ne spi na cesti“ in „Nikomur ni treba beračiti za hrano“.
Hvaležnost
Z duhom gostoljubnosti je tesno povezana ganska hvaležnost. V vsakem daru vidijo darovalca, ki se mu mora obdarovanec odzvati. Kristusove besede: Ali ni bilo deset ozdravljenih, kje pa je ostalih devet.. . so značilne tudi, kar zadeva ganski čut za hvaležnost. Ganec se ne vrne le z ostalimi devetimi, ampak kar z desetimi ali dvajsetimi . . . Obdarovanec se mora dobr otniku zahvaliti za isti dar ne le enkrat, ampak dvakrat ali večkrat ali pa kako javno proslaviti darovalca. Vse to zavisi kajpada od velikosti daru, od stanu darovalca ali obdarovanca in od drugih činiteljev. Slej ko prej pa je treba ob priliki dar povrniti, včasih v veliko večji meri.
Ganci so tako hvaležni tudi duhovom in božanstvu. V zahvalo za njihovo varstvo jim vsako leto darujejo kaj dragega, tako posamezniki kakor celotna skupnost.
Smisel za skupnost
Duh skupnosti pri Afrikancih spominja na prva krščanska občestva, ki nam o njih govore Apostolska dela. Spominja nas tudi na občestvo svetnikov, ki jim je vse skupno. Na splošno se v Afriki plemena čutijo kot edinstvena skupnost s svojsko kulturo. Med člani plemena, ki se sicer ne poznajo, pa se srečajo kje drugje, recimo v drugi deželi, se hitro vpostavi prijateljstvo. Tudi njih občutek superiornosti in podcenjevanja tujcev, njih pripravljenost boriti se za dobro plemena, vse to je vez njih skupnosti.
Materinstvo
Tudi pri Gancih se vsaka dekle želi poročiti. Neporočena žena je v sramoto ženskemu spolu. Materinstvo je poglavitno, bistveno v zakonu. Rodovitnost je pri Gancih tako cenjena, ker je poroštvo, da skupnost ne bo izumrla. Dobra žena je pokorna svojemu možu in delavna.
Zadovoljstvo z malim
Afrikanci imajo na splošne le malo dobrin na razpolago, a stiske jih ne stro. Tudi bedo sprejemajo s presenetljivo vdanostjo v usodo in pogumno vztrajajo pri iskanju rešitve iz položaja. A njihov način življenja in njih preprosti socialni sistem kar terjata tudi to: Zadovoljnost z malim	(Sledi.)
AZIJSKE MISIJONARJE SEM OBISKAL
L. L. C. M.
V NANA KANTHARIJA pri sestri Mariji Sreš
Po vrnitvi iz Kanpurja, kjer sem obiskal sestro dr. Miriam Zalaznik* sem. se vrnil v Delhi, že pozno zvečer. Tu sem spet najprej pohitel rezervirat si čimprejšnji polet naprej. Vesel sem dobil letalo že za naslednje jutro.
Kaj naj sedaj storim, da prebijem noč ? Da bi hodil za nekaj uric v hotel k počitku, se mi je kar smešno zdelo, pa predrago, saj bi me vožnja v hotel in nazaj pa prenočevanje tam stalo kakih 40 dolarjev. .. Sprijaznil sem se z idejo, da noč prebijem kar v čakalnici letališča, kot stotine diugih, ki so bili večinoma Azijci. Oddal sem prtljago v shrambo, da sem bil prostih rok in svoboden. Sprehodil sem se malo zunaj pred letališčem po lepo urejenem trgu, kjer radi nočne ure ni bilo takega dirindaja kot čez dan. Telegrafirati sem poskusil misijonarki s. Sreš, h kateri sem bil naslednji dan namenjen, a na poštnem uradu letališča niso našli v seznamu kraja in zato niso hoteli sprejeti telegrama, pa sem telegrafiral na naslov jezuitskega brata v Anmenadab, izhodno mesto v misijon s. Sreš, kajti misijonarka mi je bila pisala, naj se na njega obrnem, kadar ne ho drugače mogoče. Stopil sem v letališčno restavracijo in malo povečerjal Nasproti meni sta sedela za mizo dva „hipija“* ki sta si kar dobro privoščila, čeprav sta bila v obleki zelo zanemarjena, naravnost strgana. Sploh sem opazil v Indiji mnogo mladih ljudi iz za-padnega sveta, ki ne dajo veliko na zunanjost, kakor da bi se hoteli prili-čiti nižjemu življenjskemu standartu dežele... Poiskal sem si prazen stol v obširnih čakalnicah, polnih ljudstva, ki je podremavalo, in opazoval ljudi, kaj različne v oblekah in v obnašanju, pa tudi sam sem skušal ujeti kako minuto spanja.
Ob petih zjutraj sem se spravil po prtljago in jo zanesel k okencu za sprejem potnikov. Zjutraj cb pol sedmih smo že odleteli proti Ahmedabadu* ki je glavno mesto indijske zvezne države Gujarat na severnozapadnem koncu polotoka, visoko nad Bombayem. Letalo je bilo vrste jet in na njem so potovali samo „boljši“ ljudje. Po poldrugournem poletu smo že pristajali. Že z letala sem opazil polno tovarn in stanovanjskih blokov za delavce in ugotovil, da mora biti Ahmedabad precej industrijsko mesto, kar mi je padlo v oči. kajti v Delhiju nisem videl nobene tovarne, saj je to mesto predvsem uradniškega značaja, kot sedež uprave cele dežele. Kajpada sem poleg novih stanovanjskih bičkov opazil tudi še revna naselja; do tja pač razvoj še ni segel.
Stopil sem k najbližjemu taksiju in ga pobaral, če ve, kje je St. Xavier’s College, kjer naj bi našel brata Paco Gila, kateremu sem bil telegrafiral moj Prihod, pa ga telegram ni pravočasno dosegel. Po polurni vožnji, za katero -eni plačal 26 rupij (malo več kot tri dolarje), se ustaviva pred tem univerzitetnim kolegijem. Velika stavba, polna akademske mladine obeh spolov*
Oni so dostojno po evropsko oblečeni, ženstvo pa vse v prepestrih sarijih. Zraven kolegija je samostanska hiša za oo. jezuite. Vse naokrog polno bujnega cvetja in zelenja. Vstopim v samostansko vežo in povprašam po bratu Gilu. Ni ga doma, a pride zelo ljubeznivi indijski pater, ki je govoril odlično španščino, in se zavzame zame. Kmalu pride tudi prijazni brat Paco Gil, ki mi brž preskrbi sobo, kjer odložim svoje stvari, in me vodi k zajtrku. Po polurnem spancu v sobi, pride pome in me popelje v moderno grajeno stavbo čez cesto, ki je provincialna hiša tiste indijske province jezuitskega reda. Stavba je grajena zelo odprto, kar olajša zračenje, zelo važno v času velike vročine. Tam mi predstavijo sila simpatično osebnost p. Urutria, ki ima V provinci skrb za misijone, tudi za misijon v Nana Kantharia, kjer imajo jezuiti župnijo z več podružnicami in kjer delujejo tudi tako imenovane Kristusove sestre, h katerim spada naša s. Sreš. Ko sem pravil, da sem prišel obiskat to misijonarko in povedal njeno ime, niso takoj vedeli, za katero gre, a so kmalu pogruntali, da mora biti to „Miška“, kakor izgovarjajo njeno domače ime Micka. (Sestri to izgovarjanje kajpada ni najbolj po volji...) Tu imenujejo vse misijonsko delo „socialno delo“; to najbrže zato, ker vladi spreobračanje ni drago, socialno delo pa, je pa tudi res, da ima vsak misijon tamkaj v Indiji zelo važno' socialno poslanstvo poleg verskega, ob vsej tamkajšnji nerazvitosti. Jezuiti imajo v mestu več župnij, še več pa jih deluje okrog mesta po revnih naseljih. Kajpada je poglavitno delo očetov jezuitov tudi v Ahmedabadu univerzitetna formacija; tudi po njej približujejo indijskim izobražencem krščansko miselnost. Po maši me je brat Paco z avtomobilom vozil od zavoda do zavoda z ljudsko in srednjo šolo, ki jih vodijo v mestu jezuiti; vsi zavodi so moderni, veliki, odlično opremljeni, seveda delujejo pod državno kontrolo. Eden od vodij teh šolskih zavodov mi je izjavil dobesedno: Če ne bi bilo teh šol in naše formacije v njih, bi morali v Indiji končati z misijonskim delom. Iz jezuitskih in drugih šol izidejo izobraženci na vplivnih mestih, ki razumejo pomembno vzgojno delo teh zavodov in zato poskrbe za njih nadaljnje delovanje. Je pa tudi njihovo socialno delo velike važnosti. Brat Paco mi je pravil, da samo on s pomočjo dobrotnikov iz Španije zida 50 stanovanjskih hiš za revne uslužbence njihovega kolegija.
S p. Urutrijem sva premišljevala, kako bi prišel do Nana Kjatharije. Vlak gre šele naslednje jutro. Avtobus gre preje, a zame, ki ne znam jezika, bi bilo težko pri presedanju. P. Urutrija jo našel najodličnejšo možnost: S škofovim džipom me bo kar sam zapeljal še isto popoldne k sestri Sreš.
Pri kosilu v rezidenci profesorjev kolegija spoznam še več patrov, od katerih je nekaj Špancev, nekaj pa Indijcev; vsi pa znajo ali špansko ali italijansko, tako da smo se kar razumeli Po kosilu pride okrog M. ure p. Urutria in z njim še neki mladi indijski pater, profesor angleščine v kolegiju, ki še ni obiskal misijona v Nana Kantharija. Najprej sedemo na taksi, ki je motorno vozilo na tri kolesa. Ta nas pripelje do škofije, kjer p. Urutrija dobi škofijski džip in že zdrčimo po ulicah Ahmedabada, ki so polne prometa, zlasti avtobusov, ki so vsi državna last, pa vedno nabasano polni. Med avtobusi in avtomobili pa je tudi veliko vozil na „človeško vprego“, kajti vlečejo jih moški in tudi ženske; navadno so ti vozički obremenjeni z velikimi tovori, ki terjajo od vozačev neizmerni napor, kar se jim vidi na
Provincialna hiša co. jezuitov v Ahmedabadu; tu je obiskovalec našel p. Urutrija, ki ga je peljal na misijon s. S reti, (Slikano za diapozitiv.)
napetih postavah in stopljenih obrazih. Kar me je posebno presenečalo, je bilo, kako pogosto so v ta težka bremena vprežene drobne indijske žene; in v več primerih sem videl, da jo celo žena vlekla moža, ki je lepo sedel na vozičku; pojasnili so mi, da se pač menjavata, nekaj časa vozi mož. nekaj časa pa žena; seveda, kadar je vozilo zelo naloženo, vlečeta vštric oba. ..
Po mestu je naš džip napredoval le bolj počasi, radi ozkih ulic in velikega prometa, čim bolj smo vozili v predmestje, bolj proste so bile ceste m bolj smo pospešili. V predmestjih je bilo pred vsem silno veliko koles, Pa katerih so se ali vračali	ali pa se	podajali na	delo delavci;	tovarn je tam
okrog veliko. Kakih 10 km	iz mesta	se je cesta	skoraj docela izpraznila in
P. Urutrija je mogel voziti s 70 leni na uro po ne najboljši cesti, ki pa je bila asfaltirana večino pota. Srečavamo kamele, ki tovorijo, navadno po dve, druga za drugo; stopajo zelo slovesno, češ, počasi se daleč pride. Dohitimo celo dva slona, ki tudi tovorita. Preko ceste skoči velika opica in za njo jo Ucvre celo krdelo. Sredi pota se ustavimo pri preprosti restavraciji in naročimo čaj z mlekom, petem pa nadaljujemo pot po ravnini, med rižem, ki lepo zeleni. Tu in tam je videti tudi grmičasto drevje, pa palme najrazličnejših vrst. Na obzorju se že kažejo griči. Kar brž smo med njimi, tako nekako kot po dolenjskem	gričevju,	samo s to	razliko, da	tu ni gozdov,
ampak le nizko rastlinje, v	kolikor ni zgolj gola	zemlja, le z	nekaj bilkami
lu in tam, pokrita. Pod revno plastjo zemlje je večinoma sama skala, vse kamen kresilnik, kakor pri nas ponekod. Pokrajina ima malo vode, le tu in m se vidi, kako z volovsko vprego črpajo vodo iz vodnjakov na poljih in
z njo zalivajo žejno zemljo. Dežuje samo kake tri mesece, sicer je tu suha doba. Vozimo oh velikem umetnem jezeru, ki sc ga zajezili prav radi namakanja. Blizu tam vidimo v daljavi silno pester hinduistični tempelj in p. "Jrutria pravi, da ga bomo lahko nazaj grede obiskali. Asfalta na cesti ni več, vozimo po zelo kamniti in razdrapani cesti, kjer navaden osebni avto ne zmore vzpetin, džip pa Prevozili smo že okrog 120 km.
Čez čas zagledamo v daljavi nekaj večjih poslopij, ki rastejo iz kotline med gričevjem: To so stavbe misijona v Nana Kantharija, kakih 1.000 m izven vasi same. Okrog in okrog na vzpetinah po malih gričih skromne kočice domačinov. To sc prvotni prebivalci dežele, ki so se pred vdori različnih sedanjo Indijo sestavljajočih rodov umikali med hribe in se tu ohranili ter tvorijo pokrajino Glljarat, katere glavno mesto je Ahmenadab. Nana Kantharija je čisto na robu te indijske države, od civilizacije komaj dotaknjena dežela. Vlak, ozkctirna železnica, vozi do postaje, ki je dva km oddaljena od misijona; naprej ne gre več. Pač pa dvakrat na dan vozi avtobus skozi vas in do misijona. Elektrike šc nimajo, dasi je sicer po Indiji električno omrežje že zelo razpredeno. Prebivalci tu sc zelo temnopolti, ženske vse v šari ji h, tudi pri najtežjem delu pod vročim soncem, otroci do 6. leta nekako navadno brez vsakega oblačila, moški navadno s tistim belim kosem blaga,
S. Marija Sreš z indijsko ženo; v ozadju misijon Nana Kantharija, nad njim poslopje
Kristusovih sester.
Obiskovalec v družbi s Kristusovimi sestrami v Nanci Kantharija; v ozadju njihova postojanka.
ki ga ovijejo med nogami do pasu, srajce navadno ne rabijo, razen kadar se hočejo praznično obleči. Krave, čiste majhne, koze in kamele, so njihova živina. Bivališča so silno preprosta, a boljša kot „slumi“ v mestih, zlasti tudi čednejša. Kaže, da imajo ti gorski rodovi veliko srčno kulture.
Ko džip zavije v dolinico mimo župnišča in se potem spet vzpne po mali strmini po nasproti ležečem gričku na desno proti sestrski hiši, že zagledamo na vvtiču pod hišo postavo v sariju, v kateri spoznamo našo misijonarko. Pripeljemo do nje in se veselo pozdravimo. P. Urutria in indijski sobrat gresta nato nazaj v župnišče, jaz pa ostanem s sestrami, šele pred nedavnim so jim postavili to poslopje, preje so nekaj let bivale v zelo revni kmečki hiši čisto blizu župnišča in cerkve. Sedanja hiša je preprosta, a kar čedna. Vsaka sestra ima svojo sobo, potem so skupni prostori za vse, prostori za mladinske sestanke, šolanje in tečaje, dispanzer, in tako dalje. Vlasti pa je v hiši tudi zelo lična kapelica, ki jo je organizirala naša sestra. Za oltar služi skala kresilnika, zelo lepe, čeprav le grobo obdelana, prirejena za službo božjo. Umetniški Marijin kip stoji na tleh. Nad oltarjem na sterU razpelo. V kotu, tudi v kresilno skalo vdelan tabernakelj z Najsvetejšim.
Sestrska skupnost pripada španski družbi Kristusovih sester, ki je zelo nova in šteje med članicam!! zdaj dve Slovenki, s. Sreš in pa s. Mojco Kar-riičnik, ki deluje v Zaire v Afriki. Tu je vsega skupaj šest sester: dve Španki, tri Indijke in naša s. Marija. Zaenkrat so brez predstojnice. Njihovo delo je pred vsem osebni stik z ženskim svetom, katerega skušajo osveščati in dvigati v višje žensko dostojanstvo. Dalje vodijo mladinske skupine, kar je predvsem v rokah s. Sreš. Fantje in dekleta, več desetin, se pogosto shajajo k izobraževanju, od časa do časa pridejo dekleta kar za 14 dni na misijon in 'imajo 14 dnevne tečaje za alfabetizacijo, za ženska dela, za splošno izobrazbo. Za izobraževanje fantov v prvi vrsti skrbi župnija, ki jo vodijo oo. jezuiti: župnik je Španec, kaplan pa mladi Indijec. Ti imajo tudi kakih 40 notranjih gojencev, ki obiskujejo srednjo šolo v vasi, v misijonu in pri sestrah pa dobe dodatno izobrazbo. Sestre vzdržujejo tudi dispanzer in hodijo po hišah zdravit težje bolnike. Katoličanov je med temi ljudmi že precej, kar sem doživel, ko sem se naslednji dan udeležil službe božje na fari in tudi na zunanji postojanki. Spreobračanje je tu lažje kot v ostali Indiji, ker ti hribovci nimajo zakoreninjenih hinduističnih verskih stališč in so zato bolj odprti za krščanstvo.
Tisto popoldnle sva s sestro Sreš, potem ko mi je razkazala hišo, lepo v miru kramljala. Sicer pa ni hilo več veliko časa, saj smo se od Ahmedabada, ki smo ga zapustili ob dveh popoldne, vozili do Nana Kantharije cele tri ure.
V tejle koči so preje stanovale Kristusove sestre; pred dobrim letom šele so jim oskrbeli primernejše poslopje, kjer je dovolj prostora tudi za kapelo, šolo in sestanke, pa za dispanzer. (Slikano za diapozitiv.)
(Sledi.)
Z darovi v tiskovni sklad našega lista sodeluješ pri izdajanju tega glasila slovenskih misijonarjev. Daruj, Te prosimo!
ro
S?B ilUSKKISSKEAl SVETII
NAMIBIJA je afriška dežela, o kateri se zadnje čase veliko piše. Saj je nujno povezana s problemom rasne diskriminacije v Južni Afriki. Vse krščanske skupnosti v tej deželi so ustanovile Svet za edinost Cerkva. Sodelujejo katoličani, luteranci, anglikanci in metodisti. Že naslov sam pove, da bo ta nova organizacija delala za zedinjenje. Obenem pa bodo skupno reševali težka socialna vprašanja, ki zadevajo pripadnike vseh verskih skupnosti.
VLADA V BENINU (nekdanja država Dahomej) je kardinalu Bernardino Gantinu, ki je beninski državljan, sporočila, naj se ne vrne več v domovino, češ da je njegova navzočnost nezaželena. Gantin je bil leta 1976 imenovan za kardinala. Je član papeških uradov v Rimu. Kako je v svoji domovini popularen, dokazuje dejstvo, da ga je na letališču pozdravilo 20.000 ljudi, ko se je vrnil leta 1976 domov kot kardinal. Država šteje tri milijone prebivalcev in 400.000 katoličanov.
NA KOREJI je leta 1970 svetovno znani pesnik Kim-Chi-Haj postal katoličan. Kaj ga je privedlo v katoliško Cerkev ? Zaradi načela, ki ga povsod — tudi v svojih pesmih -izpoveduje: resnica je edina sila, ki more človeka osvoboditi, je bil že večkrat v zaporu. Ko je videl, da se za isto resnico in pravico bori tudi katoliška Cerkev, je postal konvertit. Tudi zdaj je še v zaporu, bolan, toda
trden. Vsak mesec sme za pet minut videti svojo družino. Iz zapora je pisal duhovnikom: „Hvaljen Jezus! Četudi v tej žalostni samici, v kateri mi delajo družbo le hladne stene, nimam nikogar, s katerim bi se mogel pogovarjati, in nimam ničesar, kar bi mogel brati, niti evangelija ne, je vendarle Bog mojemu srcu bližje kot kdajkoli. Dokler pa mi je Bog blizu in dokler vem, kako se vi trudite za pravico, ima moje trpljenje smisel To trpljenje naj bi pričalo za Njega. Trudim se, da bi vse to nosil in da bi me notranje vedno znova prenavljalo. Prepričan sem, da Bog ne daje ničesar tistim, ki ljubijo le udobno življenje, vse pa tistim, ki iščejo pravičnost. Bog naj vas blagoslavlja!“
AFRIŠKE REDOVNE SKUPNOSTI so že številne, nekatere imajo veliko poklicev. Navajeni smo bili, da so Indijke, črnke ali Kitajke stopale v redovne družbe belcev. Včasih pa se to zgodi obratno. Angležinja Marguerite Moor na primer je napravila redovne zaobljube v domačinski nigerijski redovni družbi Služabnic Deteta Jezusa.
MOBUTU, predsednik v Zaire je bil vzdignil veliko prahu, ko je zaostril spor s kardinalom Malulo, potem z odvzemom ali podržavljenjem katoliških šol in ne nazadnje za novo vero „mobutizem“. Zdaj je vse to mimo Napetosti so prešle, šole je država vrnila — na žalost v razvalinah —
in prav zadnji čas je dal dovoljenje, dn se po radiu in televiziji organizirajo verski programi. Zadnjo svojo odločitev je Mobutu sporočil tajniku škofovskih konferenc.
BUDISTI se uče pri kristjanih, kako je treba živeti v času preganjanja Belgijski duhovnik, bivši misijonar in izvedenec v budizmu pravi, da so budisti v Vietnamu, Laosu 'in Kambodži prav tako preganjani kot kristjani Toda tega do zdaj še niso doživeli. Zato se ozirajo na kristjane, da bi znali tudi oni biti tihe priče v dobi preganjanja. P. Spae pravi, da je cd naše strani treba imeti dosti pozornosti in simpatije do budističnih menihov pa tudi vernikov, ki so v isti stiski kot kristjani. Morda bo ravno skupno trpljenje bližalo ene drugim.
NA KOREJI mlada cerkev dokazuje, kako moderni človek išče duhovne globine, ker spoznava, kam so ga privedli potrošništvo, tehnizacija 'in materialistična miselnost. Pred desetimi leti so trije pasionist’ postavili dom za duhovne vaje. Po desetletnem obstoju so ugotovili, da je iskalo duhovno prenovo ogromno ljudi vseh poklicev. Povprečno jih pride štiri tisoč na leto. Razumljivo, da je seulski nadškof zaprosil, naj ustanove še drug tak dom.
V UGANDI se strahovlada nadaljuje. Najnovejša poročila o aretaciji misijonarjev, večinoma domačih duhovnikov (čez 500), o umoru predsednika odbora za pripravo proslave stoletnice katoliške Cerkve v Ugandi, kot je bil prej umorjen predsednik podobnega odbora za proslavo anglikanske cerkve, samo potrjujejo, da se preganjanje kristjanov v Ugandi nadaljuje. Čeprav Uganda nima komunističnega režima, se uvršča vsak dan bolj med tiste dežele, kjer Cerkev trpi in molči.
V AFRIŠKI GVINEJI še vedno sedi zaprti škof Čidimbo, nekdaj prijatelj predsednika Seko Toureja. Ko je državni poglavar izgnal misijonarje, razumljivo škof s tem ni bil soglasen in je tako postal „državi nevaren“. Zdaj se zanj potegujeta senegalski predsednik Leopold Senghor in pa poglavar Slonokoščene obale Felix Houphueta-Boingny. Oba zahtevata kot predpogoj za normalizacijo državnih odnosov z Gvinejo izpustitev škofa Čidimba. Pri tej akciji sodelujeta tudi nuncija v Senegaliji in Liberiji.
FORMOZA je bila po vojni up Cerkve. Danes šteje IG milijonov prebivalcev. Prastarih rodcv, pravih Tajvancev je le 300.000. Iz kitajske celine je na Formozo pribežalo dva milijona Kitajcev, z njimi škofje in duhovniki in tudi kardinal Yu Pin, ki je zdaj star 77 let in je bil leta 1977 imenovan za kardinala. Cerkev kljub temu, da je Formoza izločena iz organizacije Združenih narodov, še vedno vzdržuje s Fcrmozo diplomatske stike. Takoj po vojni je misijonsko delo lepo napredovalo. Zadnja leta pa je v velikem zastoju. Formožani so predvsem materialisti, čeprav pripadajo večinoma budistični veri. Katoličanov je le 300.000, torej 1,7 %. Razdeljeni so v sedem škofij, od katerih jih šest vodijo Kitajci iz celine. Duhovnikov je 7G0 in redovnic 1256. Težava misijonskega dela je tudi v tem, ker Ki tajci, ki so prišli iz celine, govorijo mandarinski kitajski jezik, domačini pa tajvanskega. In če škof govori v svoji mandarinščini, ga tri četrtine vernikov ne razume. Tako so misijonarji nujno poligloti. Znati morajo — če hočejo uspešno delovati — mandarinsko in tajvansko kitajščino, pa še francoščino in angleščino. Večina Formožanov gleda na Cerkev le iz koristolevskega stališča, češ da je bogata in lahko gospodarsko koristi de-
Na ulici v središču Kanpurja v Indiji, kjer deluje misijonarka s. Miriam Zalaznik. Napis Calcutta pomeni !e ime hotela. . .
želi. Torej še ne moremo govoriti, (la bi krščanstvo pognalo korenine v ta narod. Je še vedno „uvoženo blago“, četudi „koristno“ blago.
JAPONSKI KATOLIČANI so v veliki manjšini. Saj jih je med narodom, ki šteje nad sto milijonov ljudi, le 400.000. Preseneča pa to, da je katoliški tisk zelo razširjen. Tednik, ki ga izdaja škofovska, konferenca, izhaja v 13.000 izvodih. Škofijske mesečnike izdaja vsaka zase kar dvanajst škofij. Poleg teh je še sedem splošnili mesečnikov, ki imajo povprečno 20.000 naklade. Tednik „Sveto pismo m liturgija“ pa izhaja kar v 80.000 izvodih. Mesečno izide kakih 25 knjig s približno 5.700 izvodi. Največjo Oaklado ima televizijski vodič, ki je
namenjen tudi nekatoličanom, ki izhaja v 150.000 izvodih. Vse to delo opravlja devet katoliških založb. Iz tega je razumljivo dvoje. Prvič Japonci radi berejo. In drugič, za krščanstvo se zanima veliko Japoncev in so po duhu že kristjani, četudi niso krščeni.
MARIJINA LEGIJA, ki ima svoj začetek na Irskem, je danes razširjena po vsem svetu. V misijonskih pokrajinah je dobro organizirana zlasti v Afriki in na Japonskem. Na Japonskem ima skoraj 300 krajevnih odsekov. Zanimivo je to, da ravno iz teh skupin Marijine legije prihaja največ duhovniških poklicev. Danes po celem svetu šteje Marijina legija milijon članov.
Hast misijonarji
e •
• ^
ptsejo
FORMOZA
Misijonar FRANCI REBOL iz družbe maryknolcev, ki deluje v kraju Yuanli, piše sredi aprila:
„Pred vsem se Vam prav lepo za hvaljujjem za dar, ki mi ga je izročil g. Majcen! Žal mi je, da se nisva videla! Ako bi letalo odletelo uro k a sneje, bi mogel doseči letališče, kakor sva po telefonu govorila. Od doma sem se sicer z avtom odpravil in vozil do polovice poti, do Hsinchu, pa je bil radi nedelje promet na cesti tak, da sem videl: ne pridem do odleta letala. Obrnil sem in se vrnil ter pomolil za Vašo pot, da bi bila srečna.
To leto bom praznoval srebrno mašo in bom šel domov, v U.S.A., na ta praznik“.
Iz Tainana se je oglasil g. ANDRE.I MAJCEN SDB koncem aprila:
„Srečanja z Vami sem bil zelo vesel. Zahvaljujem se Vam tudi za pomoč, ki ste mi jo dali, tudi v imenu našega ravnatelja g. Changa. S temi Vašimi darovi pa s tem, kar nam je poslal g. Wolbang CM in Misijonski krožek Marije Pomagaj v Torontu, pa tudi z darovi iz Gorice sem lahko nemalo pripomogel k prenovi naše župne cerkve, zidavi naše sedanje podružnice, ki bo kmalu postala župnija; tam imamo mladinski center, župnijski urad, otroški vrtec in drugo, vse v pomoč prebivalstvu.
Sredi apiila smo povabili samega škofa Čenga na otvoritev in blagoslovitev te naše nove ustanove, sezidane
v spomin nepozabnega škofa Versi-glia. Okrog naselbine je že nekaj katoliških družin, a počasi se bo naš katoliški vpliv še povečal, posebno pri starših naše mladine, ki sicer ne obiskuje naših šol, saj jih tu še nimamo, ampak državno ljudsko in srednjo šolo. Mislimo pa tudi v tej novi ustanovi organizirati šolo vsaj za prvih pet razredov, kakor hitro se bo spet kaj denarja nabralo.
Tu je sedaj en naš duhovnik s sodelavko ter nekaterimi katoliškimi mladci, ki prihajajo pomagat ob nedeljah 'in praznikih.
Med gosti, ki so prišli na blagoslovitev in slovesno somaševanje, je bil tudi Don Pomatti, ki ga Vi poznate iz Hongkonga. Ta naš sobrat je bil eden od sodelavcev gospoda Kereca in tudi Jožeta Gedra, ko sta bila še v našem misijonu v Siu Čao na Kitajskem, kjer je bil za škofa naš sobrat Versiglia, kateri je kasneje umrl mučeniške smrti. Don Pomatti je že zbral mnogo dokumentov, pa je škof Versiglia sedaj ne le služabnik božji, ampak od Svete stolice proglašen za mučenca z junaškimi čednostmi. Sedaj še čakamo na ču deže, da bo tudi povzdignjen na oltar, naš prvi salezijanski misijonar, mučenec in škof. Na blagoslovljeni stavbi smo odkrili škofu Versiglia spominsko ploščo in so ustanova tudi po njem imenuje.“
Pismu je pripisal tudi ravnatelj tai-nanske salezijanske obrtne šole, kate-
Ob blagoslovitvi nove ustanove v Tainanu: v sredi škof, na njegovi desni krajevni duhovnik, salezijanec, na desni Don Pomatti in zraven njega naš Andrej Majcen SDB.
re nekaka podružnica je ustanova, o kateri misijonar poroča, svoje lastnoročne vrstice, ki bi se po slovensko takole glasile:
„Po Srcu Jezusovem, po Mariji, Pomočnici Kristjanov in po sv. Jožefu naj Vam bo povrnjeno vse, kar darujete za naš misijon! Peter Marijan čang S.D.B.“
S Formoze je tudi pisala s. ANICA MIKLAVČIČ, kanosijanka, ki deluje v kraju Chungli. Pisala je zadnjega marca tega leta med drugim tole:
„Že šest let hodim ob petkih obiskovat v zapore moje drage jetnice, kjer sejem božjo besedo z veseljem in tudi uspehom.
Letos je bil na Veliki petek močan dež z vetrom, pa mrzlo in sem si rekla: Danes bo bolje ostati doma, pot do jetnišnice je dolga, uro hoda. A drug glas mi je prigovarjal: Moram iti na vsak način, danes še posebno, ker je Veliki petek. In sem šla. Na poti sem si tu in tam malo oddahnila, pa prišla do jetnišnice še celo pol ure predčasno in sem se pripravila, da pcčakam v čakalnici, dokler ne odpro.
In prav tu mi je Bog pripravil posebno veselje. Približa se mi neki lepo oblečeni Kitajec in začne govoriti o Bogu, o naši Cerkvi, o redovnikih, seveda so bila to predvsem njegova vprašanja. Bil je zelo zadovoljen z mojimi pojasnili in od veselja je začel kar po angleško govoriti. Povedal mi je, da je bil profesor na veliki univerzi v Taipeju. čudil se je, od kod znam kar pet jezikov, slovensko, italijansko, angleško, kitajsko in japonsko, in tudi to sem mu razložila. Potem me je vprašal, zakaj sem prišla v jetnišnico. Povedala sem, kako obiskujem jetnice, in pokazala sem mu lepe križce, ki jih darujem jetnicam, ki si jih nadenejo okoli vratu, in da znajo tu-
di moliti. Tedaj mi je rekel, da bi imel tudi on rad tak križec. . . Izbral si je enega. Jaz sem mu pa dala še knjigo evangelijev z lepimi slikami in mu razložila, kake vrste knjiga je to. Nato sem ga tudi jaz vprašala, kako da je on prišel semkaj, kake opravke ima tu, pa mi je odgovoril, da ima v zaporu brata, ki bo danes izpuščen, pa ga je prišel čakat z očetom, da gredo skupno domov v Taipei. V ječi, da je bil le 6 mesecev ker je kot trgovec nekaj protipostavno napravil.
Prav v tistem trenutku so se odprla vrata in vstopi ta njegov brat z očetom in stražnikom. Moj novi znanec jima je hitel pripovedovati, da sem jaz katoliška redovnica, da sem mu dala evangelij, da ima od mene tudi ta lepi križec in da sem mu povedala veliko lepega. Dejal je, da tudi vsi eni verujejo v Boga, a da bodo odslej hodili tudi v katoliško cerkev. No, jaz sem ponudila križec še iz-išlemu iz zapora; z veseljem ga je sprejel in si ga obesil okrog vratu. Jaz sem mu rekla, naj zaupa, da ga bo Bog varoval, in ne bo več prišel v ječo, pa naj tudi sam gleda, da bo ravnal po vesti in da bo molil. Mož je bil kar ganjen in je dejal, da mu bo križec spomin na ječo.
Proden smo se poslovili, je prosii za mej naslov in telefonsko številko in rekel, da me bo prišel obiskat v Chungli. In so odšli. Tudi jaz sem odšla vesela, da sem sledila notranjemu klicu, ki me je vabil, naj kljub slabemu vremenu odidem na mojo petkovo pot v jetnišnico.“
Tudi misijonski zdravnik dr. JANEZ JANEŽ se je obiskovalcu po njegovem povratku že oglasil. Pisal mu je 27. marca. Med drugim popiše, kako prav je storil, da obiskovalca ni spremljal iz Lotunga v Taipei na letališče, ker je prav tisto nedeljo
Dr. Janež, kakor ga je slikal obiskovalec za diapozitiv
bilo več težkih primerov, ki so terjali njegovo navzočnost v bolnišnici:
„Teh nekaj vrstic naj bo kot epilog k Vašemu obisku. Prejel sem Vaše pismo iz Tokya. Tudi g. Majcen mi je takoj sporočil, kako sta potovala skupaj iz Lotunga v Taipei. Pol ure za Vami se je še on odpeljal z drugim avionom, ki ga je ponesel nazaj v Tainan.
Na velikonočno soboto je bil tu pomožni škof iz Taipeja dva dni; vse ceremonije Velike sobote je z asistenco patrov kamilijancev opravil, kajpada ne v bolniški kapeli, ampak na fari, kjer se je cerkev lepo napolnila.
Ko ste tisto nedeljo zjutraj odšli, so nam pripeljali težkega ranjenca,
ki sem ga v naglici za silo zakrpal in smo ga spravili pod za tak primer potrebne razne zdravniške aparate in priprave, da bi mu rešili življenje, a je po dveh urah umrl. .. Po kosilu sem hotel malo počivati, a ni šlo: moral sem operirati počeni želodec, pri čemer je bilo treba pol želodca izrezati pri operaciji, ki je trajala dve uri. Proti večeru sem operiral še dva akutna slepiča in sem potem na misijonu vsaj glavni del maše ujel. Kako prav, da nisem šel v Taipei z Vami! Potem je bilo ves teden ogromno dela in nato moja trideseta velikonočna nedelja na Kitajskem. Zjutraj sem bolnike prevezal, nato šel k maši v bolniški kapeli, potem se je pa začelo: Čez dan pet operacij — dve
črevesni (zavezano črevo), bolniki s polomljenimi in ven štrlečimi kostmi, en slepič in eni deklici operirati mehur. . . — “
Glede svojega zdravja, o katerem smo nekaj omenili v zadnji številki v članku o njegovi tridesetletnici zdravniškega misijonskega poklica, piše, da mu gre že veliko boljše, čeprav še ni vse v redu. To pač zelo veseli vse misijonske prijatelje, katerim tega našega dobrega misijonskega zdravnika posebno priporočamo v molitev!
TAJSKA
Od tam nam je 2. maja s. FRANČIŠKA NOVAK O.S.U. poslala lep članek o tem, kako so šle tamkajšnje uršulinke na duhovno obnovo — k budistom. . . V' spremnem pismu se najprej spominja pokojne predstojnice slovenskih uršulink, rodne sestre druge slovenske tajske misijonarke. s. Ksaverije Pirc, potem pa poroča še o tem in onem, kar nas zanima:
„10. aprila, kot morda že veste, je odšla v večno domovino naša ljuba mati in sestra, Katarina Pirc pri Sv. Duhu nad Škofjo I.oko. Zjutraj ob pol šestih se je tiho poslovila od komu-nitete; prihodnji dan ob desetih dopoldne je prišel brzojav do m. Ksaverije, in ker sem bila slučajno v Bangkoku, mi je takoj telefonirala in mi oznanila smrt drage sestre.
Sestra Katarina je bila 20 let provinci jalka uršulinske pro vice v Jugoslaviji. V tistih težkih povojnih letih si je v tolikem delu in skrbeh že uničila zdravje in hila tako zadnjih 25 let skoro hroma. Ko sem bila pred sedmimi leti doma, sploh koraka ni mogla napraviti sama, tudi je imela težko želodčno rano, pa so jo operirali in je spet malo okrevala. Zad-
nji trije meseci so bili pa zanjo prava Kalvarija. Še premakniti se ni mogla v postelji, rane na hrbtu in nogah, črevesje uničeno. Bog sam ve, koliko je trpela. Pokojna je bila gotovo ena najpomembnejših uršulink v Jugoslaviji. Koliko ji sama dolgujem! Vsa ta leta od pripravnice v Škofji Loki mi je bila prijateljsko zvesta. Kako jo pogrešam! M. Ksaverija pravi: Hvala Bogu, dotrpela je... Naj nam zdaj pomaga s svojo priprošnjo pri Bogu! R.I.P.
Naj napišem nekaj novic od tu. Konec marca mi je potekel kot vetrič v neprestanem delu na koncu šolskega leta. Sprejele smo kakih 150 novih učenk in moja žalostna naloga je bila, zavrniti več sto drugih, za katere ni bilo prostora. Kako bridko je to, starši tako računajo na nas in pričakujejo od nas najboljšo vzgojo za svoje otroke, če bi odprla magnetofon vsakič, ko starši moledujejo in prosijo na najbolj ganljive načine, bi se čudili, da je to danes mogoče. Ne vem, koliko ti ljudje slutijo, da je velika vzgojiteljica Marija, Regina Coeli, me pa smo le njene dekle.
V začetku aprila nas je kar 15 ur-šulinskih sester odšlo na jug v Chaiya na budistični seminar, pa o tem v posebnem sestavku, če bo primerno za Katoliške misijone.
Potem smo imele še 13 dnevni tečaj v Hua Hin ob morju o pomenu komunitete v redovnem življenju in za apostolat. Zelo zanimivo in praktično, na podlagi moderne psihologije, pa zlasti evangelija in karizme sv. Angele Merici iz 16. stoletja, ki je pa še vedno primerna in še daleč ne izčrpana. Bile smo razdeljene v štiri skupine, vsaka skupina je imela več svojih sestankov, pa se je udeležila tudi skupnih razpravljanj. Tečaj sta vodila neka sestra in neki mladi duhovnik s Filipinov.“
MATI TEREZIJA JE OBISKALA JUGOSLAVIJO
Svetovno zna.'ia misijonarka hoče še lete,s ustanoviti samostan Misijonark
ljubezni v Zagrebu.
ZAGREB, 21> marca — V dvorani „Vijenac“ tukajšnjega semenišča sta danes opoldne Mati Terezija in jezuit p. Anite Gabrič, misijonarja iz Indije, priredila tiskovno konferenco zla zastopnike sredstev javnega obveščevanja.
Vedra in nasmejana sta prišla med nas naša znana misijonarja. Mati Terezija, oblečena v svoj značilni šari in pokrivalo, p. Gabrič v svojem belem talarju, oba lepo zarjavela od toplega indijskega sonca, toda obuta v sandale, kakor jih mi nosimo v poletni vročini! Indijsko sonce mora biti res toplo, da ju ni zeblo v času, ko je bila Zagrebška gora pokrita z novo zapadlim snegom. Zbrani uredniki in časnikarji smo ju prisrčno pozdravili, Mati Terezija nam je odzdravila po indijsko s sklenjenimi rokami, v katerih je nosila rožni venec.
Z obema misijonarjema smo se pogovarjali kot s starima znancema (čeprav je večina Mater Terezijo videla prvič), zato je beseda tekla sproščeno, odkrito. Znana misijonarka je v svoje odgovore na številna vprašanja znala vtkati črke svoje duhovnosti. Večkrat je ponavljala: Ljudje so danes lačni Boga in nasititi moramo lačnega Jezusa v najbolj bednih med bednimi. Jezus se istoveti z revnimi in ubogimi! To je eno njenih najglobljih osebnih doživetij.
Pogovor je stekel najprej o vprašanju, ali bo ustanovila postojanko svoje redovne družbe tudi v Jugoslaviji. Koliko so osnovana poročila, ki jih je o tem razširil dunajski Kathpress? Kaj bodo njene sestre delale pri nas, saj tu ne umirajo ljudje na cestah kakor v Kalkuti, je pripomnil urednik Družine.
Mati Terezija, (dobro govori hrvaško) je v odgovoru opozorila na četrto zaobljubo v redovniški družbi Misijonark ljubezni, ki pravi, da morajo sestre zastonj pomagati najbolj revnim med revnimi. Ta revščina pa ima različne obraze: drugačnega v Bengaliji, drugačnega v Rimu, Londonu, New Yorku. Medtem ko na indijski podcelini ljudje trpijo zaradi revščine, lakote, zaostalosti, bolezni, pa je v razvitem svetu glavna beda osamljenost, zapuščenost. Ljudje ne umirajo od lakote, toda nihče jih ne obišče, ne opere, ne postreže. >.Če niso lačni kruha, so pa lačni ljubezni,“ je dobesedno dejala širom po svetu znana misijonarka. Tudi v Zagrebu je videla takšne primere. Upa, da bo mogla do konca tega leta pripeljati v hrvaško prestolico prve štiri sestre in ustanoviti v svoji rojstni državi (po, rodu Albanka iz Skopja) prvo postojanko. Nekaj naših deklet se je že priglasilo za vstop, v prihodnosti pa upa na veliko poklicev v naši domovini.
Njena družba ima žensko in moško vejo. Ženska šteje že preko 1.500 ■članic od Filipinov, Indije, do Mehike in Kalifornije. Vseh hiš imajo 112, med temi 70 v Indiji. Sestrski sestav je pa zelo pisan — 35 narodnosti! Izbor kandidatk je strog. Pred večnimi zaobljubami imajo trojno preizkušnjo. Skrbno pazijo, da je bodoča redovnica vesele in optimistične narave, samo tako bo zdržala tedaj, ko bo gledala najhujše primere duševne ali telesne revščine. Seveda vse ne vztrajajo v poklicu, mnoge odidejo že pred večnimi zaobljubami, po njih pa je doslej zapustilo družbo dvanajst sester. Zelo male, smo pripomnili.
Moškat veja ima ista pravila ko Misijonarke ljubezni, vodi pa jo nekdanji indijski jezuit. Mati Terezija je v šali pripomnila: Jezuiti pravijo, da sem jim ga ukradla.
Veliko je bilo govora o krizi duhovnih poklicev Njena družba je ne pozna. 24. maja letos (na praznik Marije Pomočnice) bo di lalo večne zaobljube 68, prve zaobljube pa 65 kandidatk. Toda drugi redovi, moški in ženski, škofijska semenišča? Kriza poklicev se pojavlja tudi pri nas — ko smo pred desetimi leti imeli prepolna semenišča. Mati Terezija je bila tu zelo jasna in odločna. Današnja mladina noče poslušati lepih besed in spodbud, temveč hoče videti zglede pristnega krščanskega življenja. Ne da bi hotela komurkoli deliti nauke, je pripomnila, današnja dekleta vleče v samostan možnost, da bi se mogla popolnoma darovati Bogu in živeti v Jezusovi navzočnosti. Poklic učiteljice, zdravnice, medicinske sestre lahko opravljam, ne da bi morala postati redovnica, pravijo dekleta. Mati Terezija ne misli, da bi morale redovnice opustiti šole in strežbo bolnikom po bolnišnicah, hoče le poudariti duha, s katerim naj bi to službo opravljale. V Ameriki so nekatere sestre hotele zapustiti svoje šole in priti v njeno skupnost. Odločno jih je zavrnila. Naj ostanejo tam, kjer so, le vrata svojih šol naj odpro vsem, tudi tistim, ki ne morejo plačati.
Urednik Družine je omenil, da se je zdaj uradno začel postopek za razglasitev nekdanjega skopskega škofa Gnidovca za blaženega. Ali ima Mati Terezija kakšne spomine na tega škofa Slovenca, ki je vse svoje moči razdal Cerkvi v diaspori. Njegova nekdanja škofljanka se ga seveda spominja, zlasti še tistega dne, ko ga je obiskala pred svojim odhodom v misijone. Škof jo je blagoslovil in spodbujal, naj vztraja pri svoji odločitvi. Spominja se tudi dobro, kako so ljudje že takrat govorili: škof Gnidovec je svetnik.
Časnikarji smo bili vedno radcvednejši. Zakaj r.jen življenjepisec, angleški časnikar Malcolm Muggeridge, ni prestopil v katoliško vero, čeprav je hodil k sestrski maši in bi zelo rad šel k obhajilu. Mati Terezija se je z njim o tem pogovarjala in ugotovila, da Muggeridge zelo ljubi Kristusa, odklanja pa Cerkev kot institucijo, češ da je tako malo podobna Kristusu. Spoštujmo prepričanje vsakogar! (Družina je leta 1973 prinesla Muggeridgov življenjepis Matere Terezije!)
Prej je pripadala drugi redovni družbi. K,daj in kako je čutila poklic, da ustanovi novo, strožjo kongregacijo? To ni bil nov poklic, to je bilo samo nadaljevanje prvega, da bi še popolneje pripadala Kristusu. Njena družba je kontemplativna, zakaj se toliko posveča ljubezni do bližnjega? Ljubezen mera moliti, je rekla. Razumeli smo, zakaj je prišla na tiskovno konferenco z rožnim vencem v roki.
K Sliki: Materi Tereziji podarjajo v Zagrebu sanitetni avtomobil; zraven misijonar o
Gabrič.
Mater Terezijo in p. Gabriča je povabil zagrebški nadškof in predsednik 4ŠK, Franjo Kuharič, da bi se udeležila zagrebškega misijona pod geslom „Post 78“. Bil je prepričan, da bo njuna beseda in molitev pripomogla k spreobrnitvi kot cilju misijona. Obiskala sta veliko zagrebških župnij, vmes pa sta kratko „skočila“ še v Split, Sinj, Solin, Master, Sarajevo. Ko smo ju vprašali po vtisih, sta odgovorila: Povsod sem opazila veliko željo po svetosti, veliko lakoto po Bogu. To je duhovnikom opozorilo k svetosti. Uredniki in časnikarji verskega tiska pa naj se zavedajo svoje odgovornosti.
Ob sklepu tiskovne konference je oba misijonarja iz prijateljske Indije pozdravil Vidmar Paleček, generalni tajnik Mednarodnega sklada „Lačni otrok“ v Zagrebu. Izrazil je občudovanje za njuno delo in ju obvestil, da fond vsakemu od njiju v okviru svoje akcije sanitetnih avtomobilov za. nerazvite tiežele (doslej je poslal že 41) takšnih avtomobilov) poklanja takšen avto, izdelek tovarne IM V v Novem mestu. Mati Terezija se je ginjena zahvalila za dar in takoj povedala, da bo avtomobil porabila za prevažanje gobavcev in njihovih otrok. V Indiji živi še blizu 50.000 gobavcev, vlada je skrb zanje poverila Misijonarkam ljubezni. Te so med njimi organizirale nekakšno samoupravo po načelu: manj bolni pomagajo' bolj bolnim. Posebne skrbi so deležni otroci gobavih staršev, ker se rodijo povsem zdravi (gobavost ni dedna bolezen, temveč se širi z dotikanjem). Gobavki takoj po porodu vzamejo otroka in ga oddajo v posebne otroške domove, da bi se od matere ne nalezel bolezni.
Začeli in končali smo z molitvijo.
Na velikonočni ponedeljek sta misijonarja odpotovala na Reko, od tam pa v rojstni kraj Matere Terezije — makedonsko prestolico Skopje in na božjo pot v Letnico.	I. M.
VELIKO VESELJE V MAKEDONSKI PRESTOLNICI
SKOPJE, 28 marca — Danes je prišla na kratek obisk svojega rojstnega mesta znana misijonarka Mati Terezija. Nujno so jo klicali v Rim, zato so odpadli njeni obiski v Letnici, znani božji poti, v Prizrenu in Janjevu. Na skopskem letališču sta jo sprejela skopski škol' Herbut in nj• gov pomožni škof Prela z duhovniki in verniki. Njen prihod je snemala tudi skopska ItTV.
Glavno srečanje je bilo v kapelici Sirotišča sv. Jožefa, ki ga je ustanovil svetniški skopski škof Gnidovec, ker stolnica še ni dograjena. Ljudje, ki bi radi videli svojo rojakinjo, so napolnili ne samo kapelico in dvorišče, temveč tudi del ulice. Miličniki so vzorno skrbeli za red, čeprav je ta cesta zelo prometna. Misijonarko sta pozdravila oba škofa in zastopniki vernikov — v obeh jezikih: albanskem in srbohrvaškem. Po evangeliju je spregovorila Mati Terezija. Ni govorila o svojih uspehih, temveč o božjem Duhu, ki nas mora prevajati, da bomo vredni svojega krščanskega imena. Odzvati se moramo revnemu in trpečemu Kristusu in imeti odprto srce za vse trpeče, ki jih imamo med seboj, čeprav jih pogosto ne vidimo. Opozorila je na važnost molitve in družinske verske vzgoje.
Skopska ItTV je snemala tudi v kapelici. Vsi navzoči so jo hoteli videti in jo osebno pozdraviti, zato se je srečanje zavleklo. (18-letna žena je vse to prenašala brez vsake nervoze.
Žena predsednika skopske mestne skupščine ji je v imenu meščanov izročila lej) šopek rož in spominsko knjigo. 'Zvečer so jo v škofijskem domu ponovno obiskali časnikarji s TV snemalci in se z njo dolgo razgovarjali. V pogovoru je obsodila vsak nacionalistični šovinizem in poudarjala, da moramo katoličani gojiti bratstvo do vseh ljudi in strpnost v odnosih med ljudmi z različnimi svetovnonazorskimi pogledi. Rada bi prišla na posvetitev nove skopske stolnice, saj se je prav v Skopju, v krogu deklet Marijine družbe in prvih pomočnic v upravi verskega lista Blagovesti, rodil njen misijonski poklic, Ob tej priložnosti bi tiho proslavila zlati jubilej odhoda v misijone (jeseni leta 1928). Spet je ponovila srčno željo, da bi v naši domovini ustanovila postojanko svoje družbe, Misijonark ljubezni.
V	sredo, 29. marca, je odpotovala v Beograd. Tu jo je na letališču pozdravil indijski veleposlanik. Čas do odhoda letala za Rim je prebila na letališču. Tu se je zbralo precejšnje število beograjskih vernikov', redovnic in duhovnikov. Mati Terezija je morala mnogim dati svoj avtogram.
PRIMER LEPEGA MISIJONSKEGA DELA
Pri nas imamo majhen misijonski krožek v okviru Marijine družbe, ki pa je zelo delaven. Sestaja se mesečno. Redne stike imamo z nekaterimi misijonarji v Zambiji (Kokalj, Rudež, Tomažin), potem z misijonarjem štnnto na Madagaskarju, s Cukalctom v Bengaliji, s sestro Agnes žužek v Etiopiji, s sestro Cecilijo Rode v Iranu, nekoliko z misijonarjem Kosom v Tokiju, posredno tudi z M. Terezijo v Kalkuti.
Podpirali smo tudi nekaj misijonskih bogoslovcev.
V	preteklem letu smo zbrali in odposlali 2.815.000,- Lir. Odposlali smo tudi 18 desetkilogramskih paketov obleke na Madagaskar in v Iran.
"KATOLIŠKI MISIJONI" $o splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga "Baragovo misijonišče". Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska ‘ Editorial Baraga del Cenlro Misional Baraga", Colon 2544, Remedios de Escalada, prov. Bs. Aires. S cerkvenim dovoljenjem.
NAROČNINA ZA LETO 1978: V Argentini in sosednjih deželah: II. polletje 2.000 pesov. Celoletna: V ZDA in Kanadi: 5 dolarjev; v Italiji: 4.000 Lir; v Avstriji 90 šilingov,- v Franciji 25 NF; v Angliji 2.5 funta,- v Avstraliji 5 dolarjev.
PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Baragovo misijonišče, El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Rarnon L. Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Charles A. V/olbang CM, 131 Birchmount Road, SCARBOROUGH, Ont., Canada MliN 3J7 — Mr. Rudi Knez, 17826 Brion Ave., Cleveland, O. 44119. Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, Chicago, III. 60608 U.S.A.
Kanado: Župnija Marije Pomagaj: 611 Manning Ave, Toronto 4, Ont.; župnija Marije Brezmadežne: rev. Ivan Jan CM, 739 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3V7; Za Montreal in Quebec: rev. Jeretina Janez CM, 405 Marie Anne East, Montreal, P.Q.; za Winnipeg in okolico, rev. Ivan Plazar CM, 95 Macdonald Ave. Winnipeg, Man. R3B 0J3.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario 7, Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3 Francija: s. Cecilija Prebil, Rue du Bac 140, Paris \AV Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt.
Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford.
Avstroliia? Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101.
MISIJONSKI DAROVI
ZA tiskovni sklad km
Jan Lovro, 4.000; Maks >n Angela Kramar, San Nicoläs, 5.000; oba v Argentini.
Katarina Čargo, 12 dol; Golob Kristina, 12; Frančiška Mukavec, 20 in Emilija Kregar, 2 dolarja; vsi po slovenskih sestrah v Avstraliji.
ZA MISIJONE
fZorka Bartol, Kanada, 50 dol.; družina Bartol, v spomin pokojne sestre, 50 dolarjev.
ZA MISIJONSI ZAVOD
Herman Zupan, daroval za nakun enciklopedije, 300.000 pesov; Edvard šiiea, Lujän, 30.000 pesov; Franc Novak, Rio Ncgro, 6 zabojev jabolk.
ZA POSAMEZNE MISIJONARJE
Za malgaške: Jan Lovro, 3.000 pesov; za J. Cukaleta S. J., Indija, dr. Vladimir Pezdirc, 10 dolarjev; za gobavce: Maks in Angela Kramar, San Nicoläs, 5.000 pesov; za dr. Janeža ob 30 letnici njegovega misijonskega delo-'anja, N. N. Ramos Mejia, 3.000 pesov; vsi v Argentini.— Za afriške misijone: Marija Habor, Avstralija, 20 dolarjev.
ZA VSE MISIJONARJE
Adamič Franc, Slovenska vas, 4.000; dr. Jože Dobovšek, st., 19.450 pesov; oba v Argentini.
VSEM ZA VSE ISKRENI BOG POVRNI!
TRIJE NOVOMAŠNIKI V SLOVENSKI VASI
Koncem aprila letos je Slovenska vas pri Buenos Airesu doživela redko slovesnost: tri nove maše slovenskih lazaristov iz Slovenske vasi, ki so vsi bivši gojencni Misijonskega zavoda. Od leve na desno so: Vinko Bokalič, Miloš Šušteršič in Jože Bokalič (Vinkov brat).
Registre de Prop. Int. No. 1150563 Director responsable, Lenček Ladislav Domicilio legal, Cochabamba 1467 Buenos Aires
	FRANQUEO PAGADO
Sin	Concesičn N9 3143
U<M	TARIFA REDUCIDA
	Concesion N9 5612