PA-
LETO XXIX
MAJ
1980
ŽE ZADNJIČ sem se dotaknil “dobrega businessa” izdajanja MISLI in marsikoga bravcev presenetil z dejstvom, da trenutno stane vsaka številka MISLI s poštnino vred 74 centov. Prav je torej, da cenimo naš mesečnik in ga podpremo z darom za Bernardov tiskovni sklad, brez katerega bi ne mogel več izhajati. Res, ko bi vsaj vsi naročniki redno plačevali in ko bi dolžniki poravnali svojo na ročnino!
Danes bi rad dodal, da k letnemu obračunu prinesejo nekaj tudi oglasi, a žal tudi ti ne v taki meri, kot si marsikdo morda misli. Vsaj tu bi moralo za upravo veljati, da so “strictly business”. Resnici na ljubo pa moram priznati, da nam tudi tu manjka “business-žilice”. Na to me je nedavno opozoril naš tiskarnar Simon, ko me je mimogrede vprašal, koliko računam posamezne oglase. Ko sem mu povedal, se je zasmejal in dejal: “Saj vam cela stran oglasov ne pokrije niti tiskarskih stroškov strani!. . Onemel sem in si priznal, da na to nisem nikoli pomislil. Preveč je v celotni zadevi MISLI idealizma, da bi me motili oglasi.
Vendar morajo oglasi pokriti vsaj stroške. Zato bodo do nadaljnega cene sledeče: cela stran oglasa $40.-, pol strani $20.-,četrt $12.-. Oglasi v velikosti manj kot četrt strani bodo po $8.-, najnižja cena (približno ena tretjina četrtine strani) pa $5.-. Ekskluzivni oglasi po posebnem dogovoru. — Zelo bi tudi želel, da bi oglaševalci plačevali vnaprej, ali pa vsaj redno vsake tri mesece.
Morda je le prav, da pride enkrat tudi o tem nekaj črno na belo.
—	Urednik in upravnik
K SLIKI NA PLATNICAH:
Naše narodno svetišče MARIJE POMAGAJ na BREZJAH v majskem cvetju.
misli:
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, L in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART L and PART II.) Cena I. dela $7.-. II. dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. Pošel. Čakamo nove pošiljke.
JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r.), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč zn priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tud* naši izseljenski mladini.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60-
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
IJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARL^ MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsei11 trem delom $10.-
TRENUTKI MOLKA —Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšli v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja.
HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v oblik1 molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
Cena $2-"’ sal
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja)
POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, nap'sa Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBI TI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (i/java prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4 /vezek (/bral Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2.-"
OHOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstrajiji * Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5,- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunsvvick, Vic. 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065.
BOŽJE
VSEBINA»Izseljenski materi — stran 129 • Obljuba Mariji Pomagaj — stran 130 • Znamenje — Emilijan Cevc — stran 131 • Majniški vzklik — pesem — Milka Hartman — stran 133 • Samo kave ne! — črtica — Po J.H.R. — stran 134 • Moja mati
— pesem — Marjan Jakopič — stran 135 • Jugoslavija — kam? — L.P. — stran 136
*	Ali sem sam s svojo vestjo? — Nadškof dr. Alojzij Šuštar — stran 137 • Odnos Cerkve do ateizma — Iz “Duh. življenja” — Dr. Alojzij Starc — stran 138 • Odločen “ne” v vzgoji — Valter Dermota — stran 140 • P. Bazilij tipka. . . — stran 142 • Pri Njem smo na varnem . . . — stran 144 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan
— stran 146 • Vozniki — povest-nadaljevanje 10 — F. Grivški — stran 148 • Naše nabirke — stran 148 • Materino pismo — stran 150 • Duhovna oporoka pok. nadškofa Pogačnika — stran 151 • Izpod Triglava — stran 152 • Z vseh vetrov — stran •54 • Kotiček naših mladih — stran 156 • Križem avstralske Slovenije — stran 157.
LETNIK 29 - ST. 5 MAJ 1980
IZSELJENSKI MATERI
ŽE PRED LETI sem v clevelandskem slovenskem dnevniku “Ameriška domovina” našel tele prelepe besede o izseljenski materi. Služile so le kot skromen uvodnik k povabilu na materinsko proslavo (podpisan je MS), pa bi zaslužile mesto v uvodniku. Z zlatimi črkami bi morale biti napisane in z zlatim okvirom obrobljene, toliko je v njih resnice. Tole je njih vsebina:
Ameriški Slovenci smo priče velikemu številu slovenskih kulturnih prireditev. Nekatere teh so na zavidljivi višini umetniškega izražanja. Največja vrednost teh prireditev pa je v tem, da na njih nastopajo amerikanski Slovenci, po večini prvi ali že drugi rod
—	rojen v Ameriki.
Prav lahko je ob tej ugotovitvi priti do temelja na vprašanje: kako to, da se slovenski rod še tako drži v morju tujine?
NAŠA SLOVENSKA MATI JE IZVRŠILA SVOJO NALOGO!
Kolikokrat v življenju se ustavimo ob tej misli — pa morda na mater mislimo vsak dan?
Kolikokrat smo ji pripravljeni dati vsaj besedo priznanja, če jo že ne utegnemo počastiti pri tem njenem velikem uspehu?
Bedni smo z besedami hvale, kljub temu, da vse sadove njenih naporov uživamo mi sami. Svet je v svojem stremljenju za dobrinami tega sveta skoraj pozabil na svojo svetno mater. Komaj en den v letu nas pozove, da ga posvetimo materam — na materinski dan. Še takrat so cvetličarji tisti, ki nas opomnijo, da naj ne pozabimo poslati svojim materam rož.
Rože uvenejo, materinski dan mine — mati pa ostane . . .
Ta lik matere moramo povečati v naših srcih in mu dati veličino največje važnosti. Mi, ameriški Slovenci še toliko bolj, ker je naša slovenska mati tista, ki nas navaja k dobremu, nas uči \ere in nas ohranja slovenskemu rodu.
'ji mami
*	* *
. .In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malomarno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto.
Kako naj popravim ta svoj veliki greh, o mati?. .
KSAVER MEŠKO
*	* *
Nobena politična, verska, kulturna, državna ali zabavna orga-nizacija naroda ne more preko tega — mati je tisti skupni činitelj, ki tvori podlago vsem naporom naroda! MATI — DOMOVINA
—	BOG! niso samo pomembne Cankarjeve besede: njihov vrstni red je večjega pomena! . . .
Kaj niso te vrstice za mesec materinskega dne vredne objave tudi v MISLIH? Le besedo “amerikanski” zamenjajmo z “avstralski”. Slovenska mati tudi v Avstraliji kot prva ohranja naše na-rodne in verske svetinje: kjer ona odpove, pade vse ... Če pade naša izseljenska družina, potem so tudi naše skupne strukture le zunanje ogrodje brez duha in srca.
Bog živi naše matere še dolgo dolgo let!
VSAKO LETO, NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE IZ BREZIJ, KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA IZROČILA V SVETU, 23. MAJA, BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE. PREŽIVELI BOMO VEČER
V	MISLIH NA KRŠČANSKA IZROČILA, KI SO STOLETJA VODILA NAŠ ROD V DOMOVINI IN OBLIKUJEJO DANES NAS V SVETU IN PO NAS NARODE MED KATERIMI ŽIVIMO. VABIMO VSE SLOVENCE V DOMOVINI IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA IZROČILA V SVETU, DA SE NAM PRIDRUŽIJO.
(To je bil slovesni sklep naše narodne skupine, zbrane leta 1976 na evharističnem kongresu v Filadelfiji. ZDA. Tudi avstralski Slovenci smo povabljeni, da se na “Marijin večer” z molitvijo pridružimo ostalim rojakom.)
Znamenje
D
OŽIVLJAM veliko prerojenje in cvetem v radostno zvenenje. Vse, kar me obdaja, se mi zdi kakor Celovita velikonočna hvalnica, ki kakor otrok sprašuje:
"Povej mi, Marija, kaj si videla na poti? . .
^a, danes zarana sem srečal Gospoda sredi naših P0lj in ob naših studencih. Kaji danes je praznik Njegovega Telesa.
Vstal
sem bil s prvo zarjo — še zdaj mi oklepa oči °ranžen trak vzhodnega neba in noge mi še čutijo solze n°čnih ros, čeprav je že pozno popoldne.
robovi gora so jasni in ostri, da oči bole. V pol-I1*1 požirkih vpijam kipenje, ki se preliva iz prepolnih 'l|ni zemlje.
V	dobri svetlobi še drhti jutranji blagoslov:
Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohra-n)a ta kraj in vse. ki v njem prebivajo, tudi polja in Zeni|je sacjove	”
®°8 je šel zarana preko polj, ovenčan z mladikami rastlin in dozorevajočimi klasi, skrit v podobi drobnega e6a kruha, ki je zrasel iz naše zemlje. Šel je v v'"isku vseh treh zvonov, pod zlatim baldahinom, za ec'mi banderci z dolgimi čopki, za belimi deklicami . I0?icami. med debelimi, prižganimi svečami . . . Šel )e v oslabelih rokah starega župnika, pevci pa so mu sionsko hvalnico ... In ustavil sc je pred zname-nJem, ki ob njem sedim; obiskal je svojo Mater, ki noč dan bedi v znamenju sredi vasi, v znamenju, ki se v v°i' apneni belini sveti med hišami kakor jagodov CVe|- Dve akaciji ob njem brizgata vonj svojih grozda-1 cvetov v pomlad. To znamenje je lepi brat vseh Znarne
kak
1enj po križpotjih in poljih in sredi gozdov, ki so
r Kor zaupne molitve pognala iz naše zemlje ter se l^Zcvetela v izmučenih telesih Križanega, v podobah atere božje in v kipcih vseh svetnikov in svetnic od ^e,ega Janeza Nepomuka ob vodah do svete Ane v f'bcu. in končno je brat nagnjenih križev ob cerkvi, )et Pričakujejo vstajenje očetje in matere, bratje in ( SIre' in jim ti križi edini ostanejo zvesti s svojo Snierjenostjo proti nebu . . .
'noči, ko so fantje postavljali mlaje in je v zvoniku 1 rkavalo, da je pela vsa dolina, so prišle žene in e*a ter oblekle Marijo in Jezusa v novo obleko, kal S° ^ rc^° binkoštno in ji nadele obleko, belo 0r sneg; prav tisto, ki jo je nekoč sešila mlada ne-
vesta iz svoje poročne obleke, ko ji je ljubega ubilo drevo v gozdu. Razrezala je svileno krilo in poročni pajčolan — bilo ji je, kakor bi si rezala srce -— vzela zlato nitko ter napravila Mariji oblekco, pa jo položila na mrzli oltar v znamenju:
“Na, Marija, prinašam ti svoje veselje in žalost in mrtvo upanje!" In odslej sprejema Marija svojega Sina vedno v obleki, ki so jo orosile solze in vdanost osamele neveste.
Zato je danes Marija tako lepa, kakor bi se bila v binkoštni rosi umila. Okoli vratu ima veliko srebrno verižico in moder trak okoli pasu. Jezus pa je okrašen z rdečimi koraldami. Kamen v sponki Marijinega pasu se spreminja kakor glava ptička vodomca in njegove barve spremlja zlat odsev.
In vsi prinašamo božji Materi darove svoje radosti in svojih bridkosti.
O, znamenje sredi vasi, preprosto, lepo znamenje, ki posvečuješ delo človeških rok in povzdiguješ očete in matere v svečenike.
Cerkev in znamenje — kakor velika maša in očenaš.
Nihče ne ve več, kdaj so ga postavili in po kakšni zaobljubi, in v nobeni knjigi ni to zapisano. Najbrž so preprosto rekli: “Jezus in Marija morata biti sredi med nami, ne v cerkvi zaprta, temveč v znamenju sredi vasi, da ju vidimo, ko gremo na delo in se vračamo domov in ko si povemo pametno besedo. Bedela bosta nad nami in nad našimi otroki, ki se jima bodo igrali ob nogah . . .” Tu je zapela tista preprosta duša, ki je izsanjala v svojem otroštvu legende o Jezusu in Mariji
in svetnikih, tako domače, da so nebeščani sami prevzeli naše navade in naše kretnje in v njih sama ljuba Mati božja hodi po naših stezah.
In ljudje so šli ter postavili znamenje. In gora je rekla: “Vzemite moje kamenje!” in reka: “Vzemite moj pesek!” in gozd: “Vzemite moj les!” Ko je ob sobotnih popoldnevih človeško telo že zahtevalo počitka, so njih roke postavljale rezan kamen na kamen in opeko na opeko ter dvigale spredaj dva stebrička, da je bilo kakor v	cerkvi pri oltarju. Nad	stebričkom	so	razpeli zidan
lok ter naredili streho iz	skodel, iz	belih mecesnovih
skodel, kakor jih imajo pastirske koče v planini — ob močnem soncu meče streha na stene kapelice zobčast trak sence — in na vrh	so	pritrdili železen križ.	Da	bi
bilo znamenje še lepše,	so	poklicali slikarja, ki	mu	je
z živimi barvami poslikal stene s podobami svetnikov in z rožami. Prav lani	pa	je prišel nekdo in	narisal
na južno plat ob stebričku	veliko rdečo markacijo,	da
je videti, kot da bi imela kapelica veliko ptičje oko.
Potem pa še kip Marije	z Jezusom!
Ta je moral biti še prav posebno	lep;	vaščani niso
bili zadovoljni kar s prvim, ki jim je prišel pod roke.
V	vasi še pomnijo, da so ga šli stari očetje iskat nekam čez gore, ker doma ni bilo umetnika, ki bi znal izrezati dovolj lepo Marijo. Ko so prinesli kip v vas, je bil tako lep, da so vsi rekli, da še v cerkvi ni lepšega. In res ima Marija kakor roža zaspanček modre oči, lase rjave kakor kostanj, ki se je pravkar zvalil iz lupine, ustnice rdeče kakor divji bezeg, polt pa kakor mleko in kri. Jezušček, ki ga Marija drži v rokah, na lahno kakor jabolko, pa ima kakor pšenica zlate lase. Lazur-nomodro žezlo se sveti Mariji v desnici in Otrok blagoslavlja z dvema prstkoma desnice. Človeku se zdi, da bi rada vse ljudi objela in vsem pomagala.
Še danes sta prav taka kakor pred sto ali dvesto leti, samo čez staro, iz lesa izrezljano obleko, ki se ji je oluščila barva, so jima oblekli obleko iz blaga . . . Tako živita Marija in Jezus sredi med nami ter poslušata, kako nabija kovač po nakovalu in kako drdra krojačev šivalni stroj; vidita čevljarja, ki vleče dreto skozi podplate, spremljata kmeta, ko hodi z zarjo na njivo ter se vrača z mrakom; sledita žene, ki hodijo v hlev in k studencu, pastirje, ko zaspano gonijo živino mimo znamenja in se vselej nerodno prekrižajo . . . Še celo prešernim fantom prisluhneta zvečer, ko vriskajo po vasi, čeprav je rožni venec že zdavnaj zaklenil hišna vrata, in dekletom, ki počasi odpirajo okenca, da bi jih ne slišala oče in mati ... O, znamenje pozna naše ljudi in ima veselje in potrpljenje z njimi — in tudi z menoj, ki sedim na njegovem pragu ter kažem Mariji hrbet.
Vsako leto, na dan svetega Alojzija, pride tod mimo procesija prvoobhajancev, teh lepih božjih otrok, ki imajo polne oči luči in pričakovanja. Kakor nerodna čreda ovac gredo od šole do cerkve in dva ministranta neseta pred njimi evharistični banderi. Gredo po vasi, mimo domov, kjer stoje na vratih matere v pražnjih oblekah z molitveniki v rokah. Pri znamenju pa se ustavijo in zapojo v prvi pozdrav Bogu, ki jih že ne-
strpno pričakuje v cerkvi . . .
Dekleta poklekajo zvečer pred Marijo, preden v cerkvi podajo roko možu, da se čez leto in dan spe' vrnejo kot mlade matere, ki prinašajo Mariji kazat svoje otroke; in komaj začne otrok opažati svet, že stega roke po Marijinem plašču . . .
Tu je kraj slovesa — vsi hišni pragovi se tukaj končujejo.
Gospodar,	ki je živino prodal,	prinaša	svoj	novčič
v	puščico ob	znamenju, kajti Bog	je dal,	Bogu	gre del
človekovega zaslužka.
In na zadnji poti, ko človeško truplo poslednjič roma čez vas in polja tja gor na zadnjo njivo, ki mu jo je Bog še podelil, se mora posloviti od vasi in znamenja> saj ga je spremljalo vse življenje in mu delilo blagoslov
—	poslednje zemeljsko slovo od Matere božje in sovaščanov. Tukaj poprosi pokojna duša na usta starega cerkovnika vso vas odpuščanja:
“Preljubi bratje in sestre! Zdaj ko se mora ta pokojna krščanska duša našega . . . ločiti od vas, vas prosi odpuščanja, če je komu kakšno krivico storila ali kofflU kaj dolžna ostala. Odpustite tej duši, da bo tudi Bog njej in vam odpustil in bo lahko v miru stopila pred sodni stol božji.
Zdaj pa se	v imenu vse vasi poslavljam	od tebe, duša
krščanska, ki	si z nami živela in .	. .”
Da, in ljudje vse odpuste in duša se vrne v božje naročje Pa pravijo ljudje: “Nak, saj je bil res dober človek, Bog mu daj nebesa . . In nenadoma je p°' zabljeno vse, kar so poprej o umrlem vedeli slabega> in celo vaške klepetulje oberulje si love solze v robce in črne predpasnike ter žalostno smrkajo.
Da, vaško znamenje zna delati tudi čudeže!
Ondan mi je pravil stari Anže, ki ga ne čaka na te111 svetu nič drugega ko lepa smrt, kako se je kmalu p° poroki sprl s sosedom, da sta se črno gledala cela dva meseca. Nekoč pa sta se po naključju sešla ravno pred znamenjem in tedaj je oba prešinilo, da sta drug drugemu rekla: “Viš,	nekega dne naju bodo	semle	mrtva
prinesli; takrat bo	prepozno za spravo .	.	.”	Pa	sta	si
segla v roke in je	bilo konec prepira . .	.
Sveta Marija —	prosi za nas!
*
Ptiči vzletavajo pod nebo, kakor bi bil kdo odpri pod gozdom veliko kletko in izpustil iz nje vse ščin* kavče in lastovke, postovke in divje golobe. Kamor se ozrem, je nebo polno ptičjih kril, zadnji meh zraka je plepleten z vijugami ptičjih poti in cvrčanjem pernatih grl. Dva drobna martinčka se sončita v razpoki p0^ stebričkom in imata zlatorumene oči.
Na oknu čevljarjeve delavnice stoji kletka s kanarč' kom in je menda edina stvar, ki dremlje v tem lepe#1 dnevu.
Na ograji visi otroška jopica ter se suši — venomer jo gledam in velika radost me posvečuje.
Otroci me gledajo skozi živo mejo in najmlajši kriči'
“Poglej, kako lepo gnezdo smo našli!”
Vod
V|dim
a tam zadaj tiho šumi; samo sklonjene vrbe in košček lesenega mostu. Tako zvenenje je v
2ral>u, da začnem ponavljati:
P> nebeška pozavna, nebeška pozavna ...”
. Prihaja žena, ki je rodila dvanajst otrok in je zdaj Vsa sklonjena in nabrazdana, le oči so ji še lepe in ^dre kakor spominčice. Vedno na lahno trese z glavo. Sre mimo mene, mi pokima in se nasmeje.
'eter z gora maje odcvetele veje sadnega drevja. Vsa jl rai‘na P°je v tem vetru. Ta večnostna pesem je te-n a *n globoka kakor pesem zrele žene, ki pričakuje
*	_roda ter sedi sredi hriba med travami in poljskimi j ami in poje. Ne ozre se ne na levo ne na desno, Predse strmi in poje. V njenem glasu se skriva lesket jj 0r na telesu belouške, ki drsi mimo čez vodo. Roke počivaj° v naročju, bose noge se ji izgubljajo v travi, ^ božji dar otroku se ji zbira v prsih.
sa zemlja pod gorami je kakor žena z razpuščenimi 1111 gozdov, z večno odprtimi očmi rdečih tolmunov
pod
srebrnkastimi obrvmi vrb.
Vsaka reber ima svojo vas, vsaka vas svoje srce.
Kape zvonikov so rdeče kakor tulipan.
Gozdovi rasto za travniki in polji; izgubljajo se v soteske, od koder priteka mrzla, spenjena voda kakor divji, neugnan otrok, ki razjeda materino telo.
Bok gore nad vasjo je živozelen. Plaz ga je odrl v podobi rože.
Zdi se mi, da se vsa zemlja smehlja s pradavnim nasmeškom starih svetnikov — in v tem nasmešku je skrito življenje.
In sredi tega pretakanja življenjskih sil počiva znamenje, lepo delo človeške duše, vere in rok.
V	lepih nočeh, ko se spušča veter z gora, oplojen z vsemi vonji zemlje, zapoje Marija v znamenju svojo veliko pesem. Tedaj, ko vsi človeški otroci spe, Marija še vedno pestuje svoje Dete v znamenju sredi vasi in veter se lovi med stebri kakor otrok okoli zapika. Tedaj pojeta božji veter in božja Mati svojo lepo hvalnico pod zvezde.
EMILIJAN CEVC (Odlomek iz “Preproste stvari”)
Majniški vzklik
Oj, nebo je kakor halja, z zvezdicami vsa pretkana, ki jo majniška Kraljica v raju veličastno nosi, ko za svoje ljudstvo prosi Sina svojega in Kralja —
Mati — nam ljubeče vdana.
Oj, nebo in tvoja dalja!
Pota gori so nam znana, saj jih kaže nam Devica, ki na pota milost trosi, ki nam srečno pot izprosi — in kraj pota njena halja sprejme v blaženost zemljana.
Milka Hartman
Samo
NAKUPILA je, kar je mislila: kruh, maslo, sir, nekaj klobas in sadja, ker je pač treba za nedeljo. Za starega človeka, ki je sam, ni treba veliko; saj se mu komaj splača kuhati.
“Morda bi še malo kave?” sprašuje uslužna prodajalka.
“Ne! Hvala!”
“Novo vrsto smo dobili — zaenkrat je posebno poceni . . je še ponujala.
“Ne!” odkloni s trdo besedo, skoraj osorno gospa Meta. — — —
Popoldne je povabljena k sosedi. Od časa do časa se pri njej zbere družba prijateljic, da malo pokramljajo. Miza je lepo pogrnjena; sredi skodelic in krožnikov je lepo brušena vaza s cvetjem in še ob vsaki skodelici je majhen šopek vijolic. To res zna soseda: z. malenkostmi napraviti veselje. Pravi, da se je tega naučila od svoje matere, hi'zdaj ponuja povabljenkam: “Čaj ali kavo?” “Čaj, prosim, če vam ni nerodno!” odgovarja Meta.
“Kaj 'še! Saj sem oboje skuhala. — Pa da več ne pijete kave ...”
“Ne, mi ne prija!”
“Kako dolgo že ne?”
' Dobro leto bo tega.”
“Živci?”
“Ne!”
“Želodec?”
“Tudi ne!”
“Kaj pa potem?”
“Srce! Pa ne tako, kot najbrž vi mislite . . . ” odvrne gospa Meta. In kakor da se mora enkrat sprostiti, začne sama praviti: “Vse življenje sem rada pila kavo. še zvečer, preden sem legla, sem si jo včasih skuhala. Posebno tiste mesece, ko mi
je mož umrl, sem skoraj samo od kave živela. In potem spel, ko se je sin, moj edini, poročil in sc z ženo preselil daleč proč, sem se spet najboll s kavo tolažila.”
“Kdaj pa ste jo prenehali piti?”
“Ravno leto dni bo sedaj. Kar naenkrat mi n' več dišala. Zadnje pol kile, ki sem jo dobila, & odprla nisem. Še zdaj stoji v predalu čisto zadal’ da je ne vidim. Še vohati je ne morem, tako >nl smrdi. To je prišlo kar naenkrat. Saj sem vaW Že povedala, da imam sina, ki se je poročil in odselil v mesto. Ima že dva otroka, ki sem P samo na sliki videla. Seveda, iz. mesta semkaj le daleč in vožnja je draga ... A prva tri leta $e je za materinski dan pripeljal vseeno k meni■ Vselej je prinesel s sabo tudi kavo; vedel je, kako mi diši ...”
Umolknila je za trenutek, potem pa nadalje vala: “Zadnja tri leta ni več prišel. Slišala sen1’ da si je gospodarsko precej opomogel tako da ie kar premožen. A dela ima čez. glavo in nima vgC časa za dolgo vožnjo in obisk . . . Pred dvetfa letoma sem bila prvič za materinski dan saffla' Postavila sem rože na mizo, ki mi jih je poslal Lepe in drage rože. Pa kavo sem si skuhala, ki le tudi ni pozabil z rožami. Sama sem jo pila upala, da bo prišel naslednje leto. Pa tudi lansko leto ga ni bilo. Se mu je pač nekaj zamotalo, ni mogel priti. Tako je pisal in mi s pismom spe< poslal rože in kavo. Spet sem postavila rože nU mizo in hotela odpreti paket s kavo, da bi si P skuhala in mislila na otroka, ki ni prišel . . ■
S silo je zadržala solze in se naravnost prisilo, da je končala svoje pripovedovanje: "... Ta-kr«t mi je kava naenkrat tako zasmrdela, da, tako ^smrdela, da sem jo postavila v zadnji kot v 0fnari. Vidite, od takrat je ne morem več. Preveč *ne spominja, da je le nadomestek, poceni plačan Ogovor za sinovo odsotnost . . . Ne vem, ali je °n to začutil, zakaj letos mi je še ni poslal — n°bene reči mi ni poslal, tudi rož ne ... In jutri ie materinski dan . .
Tedaj zazvoni telefon. Soseda vrstane, dvigne ^ušalko in se oglasi. Potem za hip prisluhne in ''Pregovori: “Jo ne bo treba iti iskat, ker je ravno
tukaj. Samo trenutek! .. . Obrne se veselega obraza k mizi: “Za vas, gospa Meta!”
“Zame? ... Le kdo me kliče?”
Vznemirjena vzame sosedi slušalko iz rok in se oglasi. Potem posluša. Le s kratko besedo izrazi vmes začudenje. Ko odloži slušalko in spet prisede k mizi, znanke vprašujoče zro v njen spremenjeni obraz. Gube so na njem nekam izginile, rdi od veselja, četudi ga oblivajo solze. Še preden jo morejo vprašati, se gospa Meta sama razigrano oglasi: “Kaj mi bo ta prazen krop v skodelici! Kavo bi rada, pravo in močno! Moj sin je prišel in pravkar me je poklical s postaje! . .
|
Werner Berg: Naše trpeče matere
mati
Moja mati, stara žena, zgubana in siva, težka ruta k tlom jo tlači, velo lice skriva.
Vsako jutro iz vaške cerkve mati stara roma, prebiraje rožni venec moli prav do doma.
Dom ji reven je pod klancem, ljubezniv kot mati, ki kot gostoljubnost sama sprejme te med vKiti.
V	revni, tihi bajti v vasi tam ob Savi ženi osameli skromni ti pozdravi!
MARJAN JAKOPIČ
IUNCAR'
ROMANIA
JUGOSLAVIJA
kam?
Mučno čakanje je viselo zadnji čas nad Jugoslavijo. Ves svet se je še močneje zavedel, da stoji Jugoslavija na pragu v novo dobo — po Titu. Zato je bilo v času Titove bolezni znova sproženo sicer že staro vprašanje: Kam in kako? O tem je pisal nedavno tudi L.P. v uvodniku “Ameriške domovine” in bo gotovo zanimalo bravce MISLI.
IITOVA zapuščina, tako v zunanji kakor notranji politiki, je kljub vsem fanfaram znotraj Jugoslavije in v zunanjem svetu zelo daleč od tega, da bi bila občudovanja vredna. In to kljub temu, da je bil mož petintrideset let absoluten gospodar dežele in samodržen oblikovalec vse politike in vsega drugega — brez opozicije, ki je ni trpel in jo je vedno v kali zadušil. Zapuščina je prav zaradi takega načina vladanja privedla državo in njene narode v sedanjo ožino velike krize. Svetovno časopisno mnenje sicer to resnico le nalahno in pritajeno omenja, zato pa raje posveča svoje kolone proslavljanju Tita kot svetovnega državnika. Nestvarno napihuje skoraj do smešnosti pomen Titovega spora s Stalinom leta 1948, češ da je “inficiral komuniste v obeh polovicah Evrope" (ob tem našteva vstaje v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem in Čehoslovaškem), in da se “komunisti v zapadni Evropi niso mogli izogniti te infekcije” (Nevv York Times, 23. januarja letos). Če bi bila res infekcija, v kar dvomimo — koliko dobrega je dosegla za osvoboditev prizadetih narodov? Ali je ruski satelitski sistem danes manj trden, kot je bil pred “infekcijo”? Samo stvarno pozitiven odgovor na taka in podobna vprašanja bi opravičili slavo, ki jo svobodni svet danes prepeva titoizmu v svetovnopolitičnem razvoju. Ker takega odgovora ni, je vsa stvar pristransko neresna.
A nam ne gre za svetovni učinek titoizma; mi gledamo nanj s perspektive zunanjepolitičnega in notranjepolitičnega stanja naše stare domovine v obdobju njene krize. Ali bo Titov odhod zapustil Jugoslavijo zunanje m notranje trdno in varno?
Naj na to vprašanje odgovori Milovan Djilas, nekdanji predestinirani Titov naslednik, vodilni partizan, ki je titoizem obsodil pred petindvajsetimi leti in za svoje boljše prepričanje mnogo hudega prestal po ječah. Kako on presoja položaj v Jugoslaviji? Mož živi na licu mesta in opazuje razmere na lastne oči. Kaj pravi on?
“Titovo vladanje je označeno z ostrim, monolitičnim sistemom, pa tudi z dinamizmom v gotovih vejah: eko-
nomiji, kulturi, upravni decentralizaciji. Tako so pod Titom bile že začete spremembe, četudi na široko v negativni zvezi — se pravi: kot posledica kriz, ne pa kot reforme. Kriza je vidna v zunanjih odnosih Jugoslavije, prav tako kot je vidna v notranjem življenju dežele. Zunanja pozicija Jugoslavije je bila oslabljena zlasti v zadnjih dveh letih, najbolj zaradi rascepljenosti in nebogljenosti gibanja neuvrščenih narodov, katerih najvažnejši ustanovitelj je Jugoslavija, in v katere je stavila največje upe . . . Nerealno zanašanje na ne-uvrščeno gibanje je Jugoslavijo osamilo (izoliralo) v Evropi, kjer so njene zgodovinske in vitalne korenine-To zanašanje je privedlo do zmotnih, nevarnih kalkulacij, kajti Jugoslavija je mislila, da svetovna napetost izhaja od spora med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ... in ne od resničnega vzroka — globalnega širjenja (ekspanzivizma) sovjetske države.”
V	notranjem življenju vidi Djilas največjo krizo v ekonomiji, inflaciji (27%), stalnem deficitu v plačilu1 bilanci, visoki zadolženosti (20 bilijonov dolarjev) >n največji brezposelnosti v Evropi (12%) — kljub enemu milijonu jugoslovanskih delavcev v zapadni Evropi-Dobesedno pravi: “Jugoslavija trpi na šibkosti svojega socialnega in ekonomskega tkiva: obremenjujejo jo neučinkovite oblike lastništva in upravljanja, nizka storilnost, zanemarjen surovi material, neprimerna up0-raba strojev in očitno prednjačenje partijskih članov-Vladajoči krogi ne vidijo te strani krize, ali jo pa nO' čejo videti.”
Djilas potem navaja, da ti zunanji in notranji pr°" blemi izžarevajo na odnose med jugoslovanskimi narodi, povzročajoč izolacijo republik in njih zaverovan0^ v lastne (ekonomske) zadeve, namesto da bi upošteval1 skupno določene cilje. Očitno je nasprotje med pol1' tičnim centralizmom partije in silami decentralizacij6 v gospodarstvu, upravljanju in kulturi, kar vodi tud1 v težnjo politične neodvisnosti republik. Postavlja vpra' šanje, ali je Liga komunistov (partija) sploh še sposobna, po vseh notranjih čistkah, soočiti se z novimi te' žavami in nevarnostmi. Danes je partija masovna orga' nizacija (skoraj dva milijona članov) in je neučinkovita« razdeljena v trde konservativce in bolj liberalno oriefl' tirane pripadnike.
Svojo stvarno analizo položaja zaključuje Djilas ta-“Monopol partije in politični centralizem dejanje razdvaja državljane, pospešuje boj republike zoper rePubliko in je z izključno naslonitvijo na neuvrščene države izoliral Jugoslavijo od ostalega sveta. V predvidevani prihodnosti ima omejene izbire: ali poglob-Jeno zmedo in izolacijo ter s tem povečano ranljivost 2:1 sovjetsko invazijo — ali pa postopno demokrati-
zacijo ter povezavo svoje neodvisnosti z zapadno Evropo. Jugoslavija se bo morala notranje osvoboditi in se na ven odpreti Zapadu, kajti to so pogoji — edini pogoji — za notranjo ureditev in njeno ohranitev kot neodvisna država.” Tako Djilas.
To niso smeri Titove politične zapuščine. Ali je torej njih uresničenje mogoče? Če ni, so Jugoslaviji dnevi njene neodvisnosti od Moskve šteti . . .
Ali sem sam s svojo
Ni dobro človeku samemu biti." Ta beseda s prvih i'rani sv. pisma, ki poročajo o ustvarjenju žene, živ-Jer>jske družice za moža, ne velja samo za antropološko ^terneljitev zakonske zveze, ampak tudi za nravno živ-'enJe, posebno v zakonu in družini.
Kai pomeni biti sam? Kdor se umakne za nekaj časa samoto, a se zaveda, da je notranje še vedno povezan drugimi, je sicer sam, a ne osamljen. In kdor se na-
a,a v množici ljudi, a nikogar ne pozna in se nihče 2atlJ ne zmeni, ni sicer sam, a je osamljen. Biti sam 'oliko vprašanje zunanjega položaja, kraja ali družbe, atl1Pak notranjega razpoloženja in občutka. Morda se ^ )e maločesa boje kot samote v smislu osamljenosti.
e samo stari in bolni ljudje, tudi mladi in zdravi trpijo ?aradi nje. večkrat celo tisti, ki žive v zakonu in družini, pa ne obstaja neka oblika osamljenosti, ki je ni mogoče premagati, namreč osamljenost odlo-na nravnem področju? Ali ni v svoji vesti vsak I 0Vek popolnoma sam in se mora odločati le na pod-. 8* lastne vesti? Spoznanje in odločanje v lastni vesti vendar nekaj tako osebnega in zasebnega, da tega Vek ne more nikomur odstopiti ali najti namestnika. Sak mora vzeti odgovornost sam nase. Vest je kakor °vekov obraz: vsak ima, kljub vsej podobnosti z dru-8lrn' — svoj čisto lastni obraz, ki je enkraten, poseben, nenadomestljiv in neizmenljiv.
Sam s svojo vestjo — na to so ljudje pravzaprav P0riosni. Radi se ponašajo, da odločajo sami po lastni stl in ne dovolijo drugim, da bi se vtikali v njihovo st- A na drugi strani imajo ljudje občutek, da ravno sv°ii vesti niso sami, ampak da se v njej oglaša neki skrivnostni glas.
Drugi vatikanski koncil pravi, da je vest človekovo ajbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam s svo-Bogom, tudi če se človeku pred ljudmi posreči arsikaj prikriti in nadeti masko — kako resna je ta
Nadškof
ALOJZIJ ŠUŠTAR
misel! Kdor se je prav zave, se morda nekoliko manj lahkomiselno sklicuje samo na svojo vest in ne pride v skušnjavo, da bi njeno svobodo zlorabil.
Napačno pa bi bilo, če bi misel na vest, kjer je človek čisto sam s svojim Bogom, človeku zbujala le strah. Ista resnica mu je in more biti neštetokrat v veliko tolažbo! Nekoga napačno obsojajo, ker mu očitajo, česar ni kriv, in ga dolže, česar ni zagrešil; tam je zavest, da Bog vendar popolnoma pozna človeško srce in njegove globine, edino upanje.
Če jo človek v nravnem odločanju res sam s svojim Bogom, pred katerim ne more ničesar prikriti, je njegova prva dolžnost iskrenosi in odkritosrčnost. Ljudem se da marsikaj natvesti. Tudi samega sebe človek sčasoma nekako prekane in prepriča o nečem, o čemer v globini svojega srca ve, da je resnica drugačna. Pred Bogom pa bi bilo vsako pretvarjanje, olepšavanje, izgovarjanje, dvoličnost in poizkus laži neke vrste otročarija, ki je Boga in človeka nevredna. Odkritost in iskrenost pred Bogom v lastni vesti pa ima še drugo razsežnost. Pred Bogom ne veljajo človeške sodbe, osebni izgovori in opravičila, edino veljavna je božja sodba. Kakor Bog presodi človeka v njegovi nedojžnosti ali zadolženosti, tako je in ni priziva na kako višje sodišče. In božja sodba ob koncu življenja odloča človekovo usodo za vso večnost.
Osebna odgovornost pred Bogom je torej silno resna stvar. Človek se ne sme igrati s svojo vestjo in ne lahkomiselno jemati resnice, da je v svoji vesti končno sam s svojim Bogom. Srečen pa, kdor ima ob tej zavesti živo vero in trdno zaupanje v usmiljenega Boga. Pismo Hebrejcem sicer pravi, da je strašno pasti v roke živega Boga (Hebr 19,31). To velja za človeka, ki ne mara božje ljubezni in odpuščanja. Dokler pa človek živi, ga Bog čaka kot oče izgubljenega sina (prim Lk 15, 11-32).
ODNOS CERKVE DO ATEIZMA
Lno izmed aktualnih vprašanj sodobnega časa je vprašanje o odnosu Cerkve do ateizma. To iz več razlogov: ateizem je danes množičen pojav na vzhodu in :.ahodu. Komunistični režimi, ki izpovedujejo ateizem, usmerjajo vedno večji del človeštva. Pod komunističnimi režimi je skoraj 70 milijonov katoličanov, med njimi vsi slovanski narodi. V svetu vlada velika zmeda. Jasnost poznanja cerkvenega nauka nam bo luč na poti življenja, luč v osebnem in javnem življenju.
Odnos Cerkve do ateizma, predvsem marksističnega, moremo zaradi lažjega pregleda razdeliti na štiri dobe: I. od začetka do Pija XI.; 2. od Pija XI. do Pija XII.,
3.	od Janeza’ XXIII. do Pavla VI., 4. od Janeza Pavla I. do Janeza Pavla II.
I.	OD ZAČETKA DO PIJA XI.
/e od _ časov, ko so začeli izobraženi krogi bolj in bolj ločiti kulturo od religije in morale, so papeži, Kristusovi namestniki, opozarjali, kam bo privedlo to razkristjanjcvanjc človeške družbe.
Komunistične zmote posebej je že leta 1846 papež Pij IX., ki je vodil Cerkev 32 let, obsodil in to ob-sodbp potrdil v Silabu. “Sem (spada)”, pravi v okrožnici Qui pluribus, “brezbožni in že naravnemu pravu skrajno nasprotni nauk o komunizmu, kakor se ta zmota imenuje."
Piju IX., papežu verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju in prvega vatikanskega cerkvenega zbora, je sledil Leon XIII. Vladal je 25 let, od leta 1878 do 1903. V številnih okrožnicah je obsodil ateizem in prav konkretno komunizem. V encikliki “Quod apo-stolici numeris" je leta 1879, pred dobrimi sto leti, komunizem odločno in izrazito označil kot “smrtonosno kugo, ki sc razleza po notranjosti človeške družbe in jo spravlja v skrajno nevarnost.''
Papeža Pij X. in Benedikt XV. sta se bolj omejila na pozitivno versko vzgojo. Prvi se je boril proti verskemu indiferentizmu, modernizmu in prizadevanju nekaterih, da bi krščanstvu vzeli nadnaravni red. Drugi pa je vladal v času prve svetovne vojne in je zato imel pred očmi delo za mir med narodi in delo obnove.
V	prvo dobo moramo seveda vključiti tudi 1. vatikanski cerkveni zbor, ki se je začel 8. decembra 1869 in končal 20. septembra 1870.
Koncil ni napravil kakšne analize glede ateizma. Ima ga kot zadnjo posledico razkristjanjevanja. Ločil pa je naravno in nadnaravno spoznanje Boga. Zatrdil je, da je Boga, počelo in cilj vseh stvari, mogoče z naravno lučjo človeškega razuma iz stvarstva z gotovostjo spoznati. S tem in seveda še z drugim naukom je prl' speval k bogoslovnemu napredku.
Povzetek: v prvi dobi je Cerkev pogosto obsojala zmote, ki so direktno ali indirektno spodkopavale vero v Boga, nekajkrat je celo dobesedno obsodila brezbožn1 komunizem.
2.	OD PIJA XI. DO PIJA XII.
Pij XI., Ahil Ratti, je vladal od leta 1922 do leta 1939. V tem času so bile komunistične revolucije v Rusiji, Mehiki -in Španiji. V komunizmu je vedno gle' dal “v vseh oblikah in na vseh stopnjah” glavno, na)' večjo in najbolj razširjeno nevarnost. Komunizem ie obsodil v številnih okrožnicah. V encikliki “Caritate Christi compulsi” leta 1932 govori o borbenem ateizmu-Kristjane in vse, ki verujejo v Boga, kliče v boj. Glavnj njegov dokument o ateizmu pa je okrožnica “Divin1 Redemptoris” z dne 19. marca 1937. V njej pravi, da je komunizem po svoji naravi protiverski, notranje per' verzen in da zato ne bo nihče z njim sodeloval, kornUr je mar krščanske kulture.
Papež Pij XI. pa v svojih okrožnicah ne obsoj3 samo ateizma, dobro ločuje med zmoto in onimi, ki se motijo, med sistemi, povzročitelji in razširjevalci tef med ljudmi, ki se motijo.
Pij XII., papež Evgen Paccelli, je vodil Kristusov0 Cerkev od leta 1939 do 1958. V času njegovega potiti' fikata, ki sovpada z drugo svetovno vojno in s povoj' nim časom, so padli pod komunizem slovanski narod1 in Kitajska, največja država na svetu.
Pij XII. je sledil liniji svojega prednika. Leta 194? je dejal: “Ne smemo sc utruditi v borbi proti valujočem11 sc brezboštvu današnjega časa. Ne smemo se bati in stati prekrižanih rok.” "Odzvonila je velika ura krščan' ske zavesti”, je pribil leta 1947. Dne 30. junija pa rimska kongregacija sv. oficija, ki skrbi za čistost ver skega nauka, izdala znani odlok o komunizmu. Odlpk ima štiy vprašanja. Prvo je: ali je dovoljeno vpisati v komunistične stranke in jih podpirati? Drugo vprašan)e
se glasi: ali je dovoljeno izdajati, širiti ali brati knjige, tev‘je, liste ali letake, ki podpirajo komunistični nauk a'i delovanje komunistov, in ali je dovoljeno pisati Vanje? Tretje vprašanje je: ali se morejo pripustiti k ^ramentom verniki, ki so zavestno in svobodno iz-Vrs*l' dejanja pod številko 1. in 2? Četrto vprašanje pa se je glasilo: ali zapadejo verniki, ki izpovedujejo ma-te,*alistični in protikrščanski nauk komunizma, in zlasti ki ga branijo in širijo, že s samim dejanjem sv. Sedežu na poseben način pridržanemu izobčenju kot odPadniki od katoliške vere? — Odgovori so bili: k Prvemu vprašanju: Ne, smrtno greši. K drugemu: Ne, P° samem pravu, smrtno greši. K tretjem: Ne, nimajo Pogojev. K četrtemu: Da. pomembnost odloka ni v tem, da bi uvedel po vsebini nove odločbe, marveč v tem, da je avtentično 0P°zoril in pojasnil, da se morajo na pripadnike matematičnega komunističnega nazora in člane komuni-SI,čnih strank in njih podpiralce naobračati splošna Cerkvena načela in pravne določbe.
Leta 1954 je Pij XII. govoril proti koeksistenci, ki
sloni na resnici. Mostu ni mogoče zgraditi na osnovi
unov, pač pa na osnovi ljudi, ki žive drug ob dru-
®erri' Zadnja njegova okrožnica “Ad Apostolorum prin-Clpis” •	-.............-	-	■
kake
ske
m.
z dne 29. junija 1958 govori o stanju na Kitaj-
r ^adnja leta je bil Pij XII. vedno bolj zaskrbljen zasilnega preganjanja Cerkve za železno zaveso. V
skrbi,
da ne bo še huje, moramo marsikaj razumeti.
J' °D JANEZA XXIII. DO PAVLA VI.
Janez XXIII. je vodil Cerkev od leta 1958 do 1963. lab starosti in kratki dobi pontifikata ni bil kak pre-n‘ papež.
Dne 25. januarja 1959 je napovedal 2. vatikanski cerkveni zbor in ga začel 11. oktobra 1962. Cerkvi je ' dal neko novo smer. V okrožnici “Mati in učiteljica” z dne 15. maja 1961 je za Pijem XI. zatrdil, da je “med komunizmom in krščanstvom radikalno nasprotje”. Dejal je tudi: “Gotovo je vsem dobro znano, kako so v mnogih deželah, ki imajo nekatere starodavno krščansko kulturo, mnogi, nam prav posebno dragi, naši bratje in sinovi že več let najhuje preganjani. Dostojanstvena vzvišenost preganjanih ni pri tem nič manj očitna, kot je preračunana barbarska grozovitost preganjalcev.”
V	pastoralni skrbi za preganjano Cerkev pa se je podal na pot reševanja. Dobro loči po zgledu sv. Avguština zmoto od tistih, ki se motijo. Upa na povratek izgubljenih k resnici. Kliče verne in neverne k soglasju na različnih področjih časnega reda. Razlikuje med filozofskimi zmotami in zgodovinskimi gibanji, ki zasledujejo gospodarske, socialne, kulturne in politične cilje. Zavedal se je, da so filozofske zmote nesprejemljive. Upal je, da se bodo sistemi prej ali slej spremenili. Vedno pa je svaril k previdnosti, kajti otroci tega sveta so medrejši kakor otroci luči. Katoličane morajo vedno voditi tri stvari: načela naravnega prava, socialni nauk Cerkve in navodila cerkvenega učiteljstva.
Janezu XXIII., ki ga je svet imenoval “dobrega papeža , je sledil Pavel VI. V začetku svojega pontifikata je zatrdil: “Čeprav se je način borbe proti ateizmu na neki način spremenil, se v ničemer ne more spremeniti osnovna sodba Cerkve.” Z drugimi besedami: doktrinalno obsodbo spremlja zveličavna ljubezen.
Pavel VI. se je posebej še ustavil pri brezbožnem komunizmu v znani okrožnici “Svojo Cerkev” z dne
6.	avgusta 1964, v encikliki “O delu za razvoj narodov” v letu 1967 in v raznih nagovorih.
fil°Venski škofje j a *ev' Stanko Lenič Da Jožef Pogačnik,
DnLi n' J31162 Jenko)
, 'anjajo papežu ok,P"liki tonskega 1(0 grškega romanja ^Pft°vprvih naših zapiskov rižinskih spomenikov
V okrožnici “O delu za razvoj narodov” je zapisal: “Človek res lahko organizira zemljo brez Boga, vendar brez Boga jo navsezadnje lahko organizira samo zoper človeka. Vase zaprti humanizem je nečloveški humanizem.”
V pastoralnem oziru, v zaskrbljenosti za Cerkev molka, pa je sledil Janezu XXIII. Poskušal je rešiti, kar se rešiti pač da. Ves čas pa se je dobro zavedal, kako težak in nevaren je dialog z brezbožnimi vladami.
V čas Janeza XXIII. in Pavla VI. sodi drugi vatikanski cerkveni zbor, ki je bil od leta 1962 do leta 1965. Koncilski očetje, nad 2000 po številu, so o ateizmu govorili v pastoralni konstituciji “Veselje in upanje”. Niso sicer podali popolne analize sodobnega ateizma, nc njegovih oblik in vzrokov. Z vso odločnostjo so ga odklonili. Poudarili so človekovo dostojanstvo, lepoto in moč krščanskega nauka, važnost svobode, ljubezen do onih, ki se motijo, in poziv k sodelovanju vseh pri graditvi sveta, v katerem živimo.
4.	OD JANEZA PAVLA 1. DO JANF.ZA PAVLA II.
Janez Pavel I. je vladal samo 33. dni. Dne 20. septembra 1978 je dejal: “Zmota je zatrjevati, da politično, gospodarsko in socialno osvobojenje soupada z odrešenjem v Jezusu Kristusu. Zmota je, da se božje kraljestvo enači s človeškim kraljestvom. Zmota je, da je tam Jeruzalem (Cerkev), kjer je Lenin.”
Novega ognja je Cerkvi prižgal papež Janez Pavel II., ki je bil izvoljen 16. oktobra 1978. V nastopnem govoru je dejal: “Ne bojte se! Odprite, odprite na stežaj vrata Kristusu, njegovi odrešilni moči. Odprite državne meje, gospodarske in politične sisteme, obširna področja kulture, civilizacije in razvoja.”
Dne 2. decembra 1978, ob 30-Ietnici razglasitve Človekovih pravic, je zapisal v poslanici Združenim na-rodom: “Dovolite mi, da pritegnem pozornost skup' ščine na pomembnost in težo zelo bolečega vprašanja> ki ga danes še živo občutimo. Govoriti hočem o pr°' blemu verske svobode . . . Žal ne manjka vladavin, ki v svoji ustavi sicer priznavajo svobodo verskega bogO' častja, toda javne oblasti skušajo državljane odvračati cd izpovedovanja vernosti in napravljati verskim skup' nostim življenje zelo težko in nevarno.”
Take in podobne misli najdemo tudi v poslanici za dan miru, v božični poslanici. Zelo jasno je govoril o ateizmu in o krščanskem odrešenju v Puebli ter v svoji okrožnici “Človekov Odrešnik” z dne 4. marca 1979. Močno je poudaril mesto Jezusa Kristusa v družbi na svojem potovanju po Poljskem.
KRATEK POVZETEK VSEGA RAZMIŠLJANJA
Katoliška Cerkev je glede nauka o ateizmu vedfl0 jasna. Stalno ga je odklanjala, ker je v nasprotju z razumom in božjim razodetjem, ker okrnjuje svobod0 in človekovo dostojanstvo in ker brani človekov razvoj’ ki je v polnosti možen le v Bogu.
V	pastoralnem ravnanju pa so bile spremembe: naj' prej gole obsodbe do 1. vatikanskega zbora, nato javna svarila in študij vzrokov. V tretji dobi iskanje nujn° potrebne svobode. Papež Janez Pavel II. pa gre za korak naprej. Poln vere in krščanskega upanja govt>rl o Kristusu, edinem Odrešeniku sveta, zahteva svobod0, ki nujno spada k človekovemu dostojanstvu. Vse kWc k molitvi in pokori ter srčnosti, da bodo tako čim Pr^ zasijali časi miru, ko bo svet svobodno častil vsem0' gočnega Boga.	Dr.	ALOJZIJ	STA^
Odločen „ne“ v vzgoji
Mali otroci se bojijo teme, velikih praznih prostorov, bliska, tujih ljudi in živali. Ob obisku neznanca se mali Janezek skriva za mamico, ob grmenju se Majdiča skrije pod posteljo ali za omaro. V takfh primerih iščejo zavetja pri odraslih, zlasti pri starših. Oni naj bi jim nudili zavetje in jih zavarovali pred neznano nevarnostjo.
Toda tudi odrasli in veliki ljudje se marsičesa bojijo, za kar ni nobenega razloga. Med drugim se bojijo svojim otrokom reči „NE“.
Raziog za strahopetni „NE“ je v ..znanstvenem" prepričanju, da bi otroke frustrirali (ne zadovoljili potrebe). Psihoanalitik Freud je slikal vzroke za duševne bolezni. Našel naj bi jih v željah, ki jih človek ni mogel uresničiti. Te želje so stopile v
podzavest in tam motijo naraven razplet duševnega življenja. Iz tega se rodijo psihoze, ker so histerija, zbeganost, tesnobe itd. Iz tega so nekateri, zlasti ameriški vzgojeslovci potegnili zaključek, da je treba otrokom dovolite vse in jim nikdar reči
„NE“. Toda to je velika zmota-Tega se je zavedel tudi Benj®' min Spock, ki je v svojih vzg°J' nih knjigah, ki so pri nas močn° razširjene, na začetku priporo' čal, da naj starši otrokom v vsem ugodijo, sedaj pa zagovar' ja mnenje, da jim je treba tud1 reči „NE“.
Nadaljnji razlog za strah pre „NE“ je malomarnost ali p^e°' trujenost staršev. Mamica dobr° ve, da je treba od sinčka zahte' vati, da bo spravil v red svoje igračke, da si bo pred jedj0 umil roke, da gre spat ob dol°' čeni uri, da si mora umiti z in podobno. Toda mamica Je prišla vsa zbita iz službe, dofl10 jo čaka gospodinjstvo in še de’ lo, ki si ga je prinesfa iz pisar'
ne- Prav nič ji ni za to, da bi se sPuščala v boj, prerekanje in Razpravljanje z otrokom. Pusti, a otrok naredi, kakor se mu
zljubi.
pa tudi nejasnost v vzgojnih vPrašanjih je dostikraj vzrok za ,0’ da si starši ne upajo reči ”NE'\ je res potrebno, da se 0,r°ci pri mizi vedejo „dostoj-n°‘ ? Kaj pomeni danes „dostoj-Ali ni „dostojno“ nekaj, kar_ je prišlo iz nekega drugega načina življenja, da ne rečemo '7- nekega drugega sveta? Isto Veija za „primerno“. Kaj je da-nes primerno, recimo poleti na Gorski obali ali v planinah? Ko-9a naj otroci v mestu pozdravno? Kdo so osebe, ki jih mo-ramo pozdraviti? Podobno je J^ašanje o „svobodni“ uporabi rane v hladilniku: ali naj si °tr°ci sami vzamejo iz hladilni-^ tisto, kar jim prija, ali naj pro-Si)0 za dovoljenje starše?
Največja nejasnost pa je v ' 0ralnih vprašanjih: kaj je do-. r° in kaj slabo, kaj dovoljeno !n ^aj nedovoljeno, kaj dobro in kai greh?
Sestavni del naših stanovanj
0 stopnice, najsi bodo notranje
1 2unanje. Sestavljene so iz poteznih stopnic, ki nas vodijo avzgor, jn jz ograje, da ne pa-6mo dol in si ne naredimo kaj udega. za stopnice je oboje nako važno: stopnice, ki nas Odiio navzgor, in ograja, ki nam favi „NE“, da ne pademo v
9'obino.
Človeško življenje je podobno 0t0Pnicam. Vsak človek, zlasti r°k, mora napredovati. Napre-^Je tako, da dela korake na-, ei. obenem pa se čuva vsega, .ar bi mu moglo škodovati, da 1 Padel v globino.
Otroku lahko škoduje toliko
ro*1-' te reči treba otroku n®C| iasen „NE“. Ta „NE“ pome-q oje: dejanje je slabo in terjanja ne smeš narediti. V
primeru, da bi otrok storil prepovedano dejanje, čaka otroka kazen ali drugo znamenje neodobravanja. Otrok to dobro ve in se tega boji.
Pomembno za „NE“, je dejstvo, da je „NE“ vedno „NE“. Lahko pa se zgodi, da sta očka ali mamica bodisi slabo bodisi dobro razpoložena. V tem primeru se „NE“ spremeni v „DA“. Toda stopnice imajo ograjo tako ponoči kakor podnevi, tako pri lepem kakor slabem vremenu.
Za „NE“ je treba imeti često veliko poguma, če že ne tudi junaštva. Bodisi zaradi ravnanja drugih ljudi, ki jim je vseeno, kako se otroci obnašajo, bodisi zaradi zunanjih okoliščin življenja, ki sodobnega človeka enkrat dobro, drugič pa neugodno duševno razpoložijo. Zato morata očka in mamica ali druga vzgojna oseba, najprej samega sebe spraviti v red in pravilno razpoložiti in šele potem zahtevati, da se bo otrok ravnal po naših navodilih.
Nujno potrebno je, da se oče in mati točno dogovorita, kaj bosta zahtevala od svojih otrok. Prav tako pa se morata domeniti, da bosta „vedno“ isto zahtevala od njih.
Ker v modernem življenju starši ne morejo biti vedno s svojimi otroci in jih zato izročajo v varstvo drugim ljudem, je treba tem priložnostnim „vzgo-jiteljem“ čisto natančno povedati, kaj oni kot starši zahtevajo od otrok in zato pričakujejo, da bodo tudi občasni vzgojitelji
ravnali prav tako.
Najbolj škodi otroku okoliščina, ko oče in mati ne zahtevata isto in z enako korajžo od njega. Oirok lahko to opazi in začne izigravati očeta proti materi, mater proti stari materi in podobno. Tak otrok si ne bo mogel nikdar izoblikovati trdne moralne drže in se bo ravnal po okoliščinah, ki mu bodo bolj naklonjene. Iz takih otrok rastejo ljudje brez hrbtenice, se pravi osebe, k nimajo jasnih moralnih načel ali se ne znajo dosledno ravnati po njih.
Valter Dermota
LE DOBRE DRUŽINE SO PODLAGA ZA ZDRAVO RAST OTROKA IN MLADOLETNIKA. NI PA ŠE DOBRA TISTA DRU-ŽINA, KJER SE MOLI IN KJER HODIJO VSAKO NEDELJO K MAŠI. ČE SO V NJEJ VEČNI PREPIRI, PREZIR, POMANJKANJE SPOŠTOVANJA IN LJUBEZNI, POTEM V NJEJ NE MOREJO RASTI SKLADNE OSEBNOSTI.
• Najprej o Materinski proslavi, ki smo jo pustili za sabo: že vsa leta jo imamo na prvo majsko nedeljo. Tudi letos je privabila veliko ljudi, tako k deseti maši kot v dvorano po bogoslužju. Otroški spored je bil sicer krajši kot druga leta, a zelo prijeten in skrbno pripravljen. So pa Slomškovi šoli zato priskočili na pomoč tudi mladinci, tako folklorna skupina z nekaj narodnimi plesi, kakor pevska skupina Glasniki s svojim ubranim petjem. Obe skupini sta pri vseh nastopih našemu občinstvu ze-
lo	dobrodošli, zato je prav, da sta letos počastili naše mamice. Zal je petje Glasnikov motila okvara ozvočenja
-	delal je samo mikrofon pri spremljavi, kar je petje preveč dušilo. A pri naših prireditvah je tako, da nekaj že pride vmes na en ali drugi način - tega so vajeni prireditelji kakor tudi občinstvo. Vsi skupaj pa se učimo potrpljenja, ki ga bomo v življenju še veliko potrebovali.
Za konec je nastopil še orkester Triglav ter igral tudi kasneje, ko so nas sprejele obložene mize. Članice Društva sv. Eme so kar dobro postregle s pomočjo raznih naših gospodinj, ki so prinesle svoje dobrote.
Licitacijo torte je vodil g. Ivan Mejač. Pa še več kot vodil, saj je torto tudi sam naredil. Nekaj dni pred nedeljo me je klical in se pritožil, da sem v zadnji številki pri vabilu na proslavo “moške tako v nič dal”. Takrat sem res napisal, da mamicam še na njih dan ne damo miru: “. . .če bodo čakale na moške, da bi kaj napravili, bi bile mize menda čudno prazne . . In tako seje g'Mejač odločil ter obljubil veliko torto: vse dobrote so bile v njej, le moke ne. Pa tudi lep napis mamicam je imela. Pri kaj hitri licitaciji je prinesla za bodoči Dom počitka vsoto 71 dolarjev (dobili so jo Baričevi), jaz pa moram besedo o moških vzeti nazaj. No ja, Mejačeva torta res ni napolnila vseh miz v dvorani, pokazala pa je le, da so tudi moški pripravljeni nekaj napraviti mamicam v čast.
Vsem, ki ste kakor koli doprinesli k lepemu praznovanju Materinskega dne, na tem mestu iskrena zahvala. Udeležencem pa tudi, saj so darovi pri vratih prinesli našemu Skladu za Dom počitka vsoto 157 dolarjev.
Glavno pa je: naše mamice smo počastili. Zanje pa noben trud ni prevelik.
• Postna nabirka po družinskih šparovčkih je prinesla dokončno vsoto $505.91, velikonočne kuvertice (405 po številu) za vzdrževanje verskega središča pa dokončno vsoto $4,214.80 Vsem dobrotnikom Bog povrni ! Kot smo omenili in storili tudi prejšnja leta, bomo pol postne nabirke poslali nadškofijskemu fondu za pomoč nerazvitim deželam, polovica pa bo šla našim misijonarjem v Togo.
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr.
Stan Zemljak O.F.M.,Baraga House 19 A’Beckett St., Kevv Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
9.maja 1980 #
• Prijetno je bilo srečanje z ameriškimi Slovenci, ki so kot prva skupina prišli v Avstralijo na dvotedenski obisk pod vodstvom clevelandskega radijskega napovedovalca Tonyja Petkovška. Osebno sem poznal dve osebi, nekaj imen pa iz strani “Ameriške domovine”. Tudi razgovor s Tonyjem je bil kaj zanimiv. A večer na eltharnskem gričku je bil tako poskočen in vesel, da se je ura preveč zavlekla: vodja ni mogel držati besede ter si na poti v hotel ogledati s skupino tudi naSe versko središče.
V	dneh bivanja med nami je nekaj ameriških gostov na svojo roko ali s pomočjo tukajšnjih prijateljev našlo pot do nas. Eden izmed njih je lepo povedal: “Ko sem zvedel za Baragov kip in Baragov dom, pa Baragovo dvorano in Baragovo knjižnico, bi se nerad vrnil v Ameriko ne da bi videl te spomenike našega Baraga sredi Avstralije . . Žal večina skupine ne bo imela svojim ameriškim rojakom o tem kaj povedati.
• Od zadnje tipkarije do danes v Kevv nismo imeli pO" rok (in tudi pogrebov ne, hvala Bogu!), krst pa je bil samo eden: Na soboto 3. maja je krstna voda oblila Anno Marie, novo članico družine Martina Janca in Radomire r. Čeleketič, Regent. Naše čestitke!
• Kot pove oglas v tej številki, prireja Društvo sv.Eme svoj letni sejem,za katerega ze zdaj pripravlja in zbira, da bo čim več prodajne robe in bo čimveč prinesel blagajni v dobre namene. Zato naproša vse, ki bi morda hote-
li	kaj sodelovati in bi kaj poklonili v prodajo ali pa za dobitek srečolova. Prinesite v nedeljo članicam, ki so p° deseti maši v kuhinji cerkvene dvorane;čez teden pa od-daste lahko tudi v kuhinji Baragovetga doma. Saj se p° družinah nabira marsikaj, za kar ni več zanimanja, pa bi morda prišlo prav drugi družini.— Priporočajo se tudi za pecivo, saj je stojnica s pecivom vsako leto menda prva oblegana.
• Lani je bila med nami rojakinja iz Trsta, gospa Mihaela Velikonja. Kot umetnica slikarka-naivka je razstavljala na razstavi S.D.M. v Elthamu, pa sodelovala s svojimi umetnijami tudi na Italian Arts Festivalu v Melbournu (V čast ji štejemo, da se je predstavila na vabilih festivala kot “the Italo—Slovenian Naif Artist”, kar so ji nekateri prirediteljev zamerili in ji je morda zmanjšalo uspeh.)
Vsekakor se je umetnica že pred meseci vrnila v Trst,
Pf> nas v verskem središču pa je pustila nekaj slik, ki so J1 ostale od razstav ter jih ni mogla prodati pred svojim odhodom. Eno je poklonila v dobro Skladu našega bodočega Doma počitka, za kar se ji na tem mestu iz srca Zahvaljujemo (Ob priliki bomo imeli licitacijo ali pa srečolov!), ostale pa imamo na ogled in naprodaj v Baragovi knjižnici. Kdor se za umetnine gospe elikonjeve zanima, je dobrodošel. Eno sliko smo že Prodali, ostale čakajo kupca.
*	Za Anzac Day smo v Kew razdirali — tudi to je vča-
treba. Jože Kosi in Anton Berkopec sta podrla leseni podatek ob vhodu v razred. Zdaj je dohod od cerkve na dvorišče precej širši ter ne bo več skrival skupin, ki med m*šo na prostem za cerkvijo glasno klepetajo.
Obema delavcema naša zahvala. Potrebovali bi še ne-K°ga, ki bi cementiral tla in dodal stopnico v razred, n<-'kdo iz zidarske stroke pa bi moral ometati dele odkrije stene ter napraviti nekaj zračnikov pod razredni pod. Nad prostorom pred razredom nam je ?e obljubljena streha.
Sestre v Slomškovem domu so prejele pismo svojih s°sester, ki delujejo v Črni gori. Potres za lansko veliko ?°č jim je uničil dva domova, kakor smo že takrat poro-Ca'>- Zdaj bodo začele z novo gradnjo, manjka pa jim j^edstev. Hvaležne bi bile za sleherno denarno pomoč, ■' JO lahko izročite našim sestram in jo bodo one Posredovale v črno goro. Kdor bi želel poslati dar nara-*n°st tja, mu rade volje nudimo naslov. Predstojnica j^onogorskih sester je s. Gregorija, rodna sestra afri-^ egamisijonarja p.Evgena, sydneyskega posinovljenca. ut>. dajo čaka težka naloga, saj je toliko drugih potreb
svetu. A mora se je lotiti v zaupanju na božjo
Po
Pomoč.
Nekateri nas že zdaj sprašujejo, če bomo v januarju °Pet priredili počitniške tedne v Mt. Elizi. Z drugo be-do: že delajo načrte, pa bi radi vedeli, če morejo med foste pobožične tedne vključiti tudi dneve naših c,tnic. Zato je morda prav, da že zdaj povemo: bivše ^enišče Grey Friars v Mt.Elizi bomo imeli zopet na Zpolago prve tri cele tedne v januarju. Prvi teden je redviden za družine, drugi teden za deklice in dekleta, j^etJi pa za fantke in fante. Ker je število oseb omejeno, e zlasti za družine važno, da si zagotovijo mesto s skorjo prijavo.
t ^?trebujemo še nekaj fantov za strežbo pri oltarju, pa di vernikov, ki so pripravljeni brati berila pri nedeljski 'Hasi '
Je težko najti. Mladinci se izgovarjajo na težave r' branju, odrasle pa je menda strah ali sram stopiti v? z*3rano božje ljudstvo. Ni lahko vprašati za branje no več ali manj ene in iste osebe, ko bi bila lahko dol-■ Vfsta bravcev in bravk. Razumem, da ni vsakdo za doh' nast0P 'n branje, a pri marsikomu manjka samo čut V°*-’e 'n začetnega poguma, pa seveda pravega *• Za vernika, ki je zmožen nastopa, bi moralo biti p Je.sodelovanje pri bogoslužju v čast in ponos. Lepo 0s'rn, kdor sejanima ža branje — naj se prijavi!
•	Večerno mašo bomo imeli za zaključek šmarnic, na soboto 31. maja, ko je tudi praznik Marijinega obiskanja. Dalje bo večerna maša kot običajno na prvi petek (6. junija) in pa naslednji petek, 13. junija, ko obhajamo praznik Srca Jezusovega.
Na drugo junijsko nedeljo (8. junija), ko se posebej spominjamo Rešnjega Telesa in Krvi, bomo imeli, združeno z deseto maso, procesijo z Najsvetejšim okrog cerkve. Končala se bo z blagoslovom na stopnišču pred glavnim vhodom. Posebej vabljene deklice v belih oblekah za trošenje cvetja (košarice s cvetjem bodo pripravile naše sestre) in pa narodne noše.
SREČANJE vseh, ki so se v teku let udeleževali mladinske skupine verskega središča, je na vidiku. Zamislili sta si ga dve iz skupine prvega leta — Potočnikova Sonja in Lončarjeva Irena — v želji, da bi se srečali vsi bivši mladinci na domačem večeru s plesom v naši dvorani. Pridružili naj bi se jim sedanji mladinci (naši Glasniki in folklorna skupina), dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci kakor starši. Večer bi bil na soboto 19. julija od pol osmih dalje, vstopnina tri dolarje na osebo. Članice Društva sv. Eme so obljubile sodelovanje s skrbjo za kuhinjo. Kar bo večer prinesel dobička, bo šel v Sklad za bodoči DOM POČITKA.
Prirediteljici sta radovedni, kakšen bo odziv. Rade bi predčasno vedele za število udeležencev (bilo bi jima v pomoč zlasti zaradi najema plesne glasbe). Zato naprošata vse bivše in sedanje mladince verskega središča, naj povedo o večeru drug drugemu, do 15. junija pa gotovo prijavijo svojo udeležbo. Kličejo naj Ireno Lončar na telefonsko številko 347 8937.
Menim, da je ideja srečanja dobra, saj je vsako zbližanje mladine treba samo pozdraviti. Našim bivšim in sedanjim mladincem bo pripravila prijeten večer ob domačem kramljanju in plesnem razvedrilu. Kot omenjeno, so seveda vabljeni tudi drugi mladi prijatelji in znanci.
'
SEJEM! SEJEM! SEJEM!
DRUŠTVO SV. EME ga prireja letos na tretjo junijsko nedeljo
—	15. JUNIJA —
po deseti maši v cerkveni dvorani.
ROČNA DELA, PECIVO, KNJIGE IN ŠE MARSIKAJ . . . SREČOLOV z lepimi dobitki!
VABLJENI!!!
Britofa &&scda-\
Evangelij 4. velikonočne ne-deije:~JEŽUS” JE PASTIR IN VRATA K OVCAM (Jan 10, f^O).
Iz svetega evangelija po Janezu.
Tisti čas je rekel Jezus: „Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak prileze drugod, ta je tat in ropar, kdor pa pride skozi vra-
ta’ 11 Ovr ^emu vratar »Ju,,/*6 Poslušajo
#4 CT,"če“'>-
ie < C"|ih vo<|1
ven' rt ^ mJi 8voie ovce. J ln ovce
9 Iv P' ^ tun P0Znai° n|e9 fPait ^ m Pa ne
polfj* ne ndo bežale od ni^ T0 P,°^aj0 g|a-
su $***> jim" je
p0J6] Pom Pa niso Jni> kar jim
ie 9^ S ^ ie torej
zopet spregovoril: „Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatovi In roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor vstopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in hodil ven in bo našel pašo- Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju^
PRI NJEM S0 NA VARNEM•
VES Jezusov govor na zemlji je bil bogat prilik iz vsakdanjeg življenja. Tako je svoje nauke ljudem zares približal. Včasih so poslušalci priliko takoj razumeli, včasih so kljub njeni preprostosti potrebovali tudi razlago.
Današnji priliki da Jezus deloma alegorični pomen, ki pa temelji na palestinskih običajih. Svoje delovanje primerja delu dobrega pastirja in družbo, ki jo je ustanovil, ovčji staji.
V naše lažje razumevanje naj tu podam razlago iz Ricciottijeve knjige “Jezusovo življenje” ki se glasi takole: “Palestinski ovčjak je dandanes (in približno tako je bilo pred dvajsetimi veki) le nizek kamnit obzidek, kjer se zvečer zberejo ovce ene ali več čred, ki so se podnevi pasle v okolici.
V	obzidku so nizka in ozka vratca, skozi katera gredo ovce ven in noter ena po ena, da jih obakrat laže preštejejo. Ponoči varuje en sam pastir stajo pred tatovi in divjimi zvermi; a ko pridejo ob zori drugi pastirji po svoje črede, jim pastir na straži odpre vratca. Na poseben pastirjev klic se
njegove ovce zberejo pri izhodu, gredo ven druga za drugo in sledijo ves dan pastirju po pašniku-Druge ovce počakajo, dokler ne zadoni posebni klic njihovega pastirja, odhajati začno šele, ko zaslišijo glas, ki jih vodi potem ves dan. Tako odhaja skozi edina vratca čreda za čredo, vsak za svojim glasom; in ta pokliče včasih najljubše ovce s posebnim imenom: ‘Hej, Bela!’ ‘Ti, ti’ Lepa!’ Vratca so torej najbolj kočljivi del ovčja-ka in le ona zbujajo zaupanje; kdor ne pride skoz nje, ampak preskoči zid, pokaže že s tem deja-njem, da je sovražnik: tat ali divja zver.”
Človek je družabno bitje in sam ne more
ob'
stati. Druži se in se s tem vede ali nevede, hote ali nehote vzgaja ter prevzgoja. V družbi vplivaM0 eden na drugega. Ne le med prijatelji, ki se seboj poznajo, ampak tudi na splošno, dasi se tega vpliva premalo zavedamo. Mnoge poznajo komaj po obrazu, nekatere morda po imenu, drugih, ki jih srečujemo, morda sploh ne. In vendar: Bog pa nas pozna vse. On ne vidi samo obrat:
a>fipak gleda v srca, v katerih spozna naše prave Poteze, človeka gleda s srcem, ker ga ljubi ta-^eSa, kakršen je.
B0g
je poslal med nas svojega Sina, ki nas PrQv tako neskončno ljubi. Pozna nas, kot pozna Pastir svoje ovce. Če bi ena izmed tisoč manjkala,
1	Pustil čredo in šel iskat pogrešno. Tako nam le v Priliki sam povedal. Zvestih ovac pa ni treba lskati: sledijo mu, ker poznajo njegov glas — ‘c njegovega božjega Srca.
^ Njegovi bližini ni strahu, vsej čredi daje C'°bri pastir občutje brezpogojne varnosti. Niko-ne zavrne, vsakogar sprejme v svojo čredo in l)>Ll da spoznati svoje iskreno prijateljstvo. Je a.iboljši svetovalec v življenju vsakega, kdor se 'nu ^ zaupa. Vsakemu bo stal ob strani v sleherni stlski, pomagal mu bo, kadar koli ga bo prosil za !j°fnoč. Kristus odgovarja na sleherna vprašanja, J lih srečujemo na življenjski poti, pa jim nihče u8 odgovora ne ve. Nikdar ne bo nikogar zata-^ kakor njega tolikokrat zataje ljudje . . .
. gornji priliki Jezus ni razložil, kdo so tat je >n roparji. A zgodovinske razmere so bile v nje-^°Vem času dosti jasne, da jih je bilo poslušalcem n°8°če prepoznati. Kakor je bila že za delovanje st<*rih prerokov največja ovira nasprotna delav-r\°st lažnih prerokov, tako je bilo tudi mnogo
^°vanja lažnih mesijanskih pridigarjev, ki jih tl* pred Kristusom in po Kristusu kar mrgo-
lelo. In ker jih je na pretek tudi v našem času, ima prilika o dobrem pastirju, ovcah in staji tudi za nas še vedno globok pomen. Lik pastirja kljub modernemu času ni tako zastarel, da bi ga ne mogli razumeti in ceniti. Prilika tudi nas uči izbirati med resničnim pastirjem, ki stoji pazljivo ob vratih, in med lažnivimi obiskovalci, ki prihajajo samo po svoj plen. Ne dajmo se premotiti!
Nekje sem bral gornjo Kristusovo priliko tudi pomodernizirano. Nekdo jo je skušal posodobili za človeka našega časa. Govori o prostoru za parkiranje, ki je danes res velika skrb za vsakogar, kdor se z avtom pripelje v mesto. Ob velikih prireditvah je vsak voznik iz srca hvaležen, če je za parkiranje njegovega avta preskrbljeno. Če nam kdo pokaže, kje je še dobiti prostor, ali nas celo vodi do njega, smo tega veseli. Vsekakor mu s tem prihrani mnogo brige . . .
Kristus je poskrbel, da nam v dobi zemskega potovanja ni treba vedno znova iskati mesta v življenju. Sam nam je to mesto pokazal: dal nam ga je v svoji Cerkvi, ki jo je za nas ustanovil.
V	njej najde mesto lahko vsakdo, ki se v veri in ljubezni iskreno bliža Bogu ter je z njim povezan po svetem krstu. Dal nam je po apostolih tudi za vse čase vodstvo,, ki nas vodi v tem velikem duhovnem parkirišču.
Kaj nam je bil oče, kaj nam je bila mati, spoznamo v vsej resnici šele takrat, ko staršev ni več. Kaj je bil duhovnik v farnem občestvu, se zavemo šele tedaj, ko ga izgubimo. Zlasti še, če nas upravičeno prevzema strah, da morda ni drugega, ki bi ga nadomestil. Naenkrat zmanjka osvežujoči studenec božje milosti, kijzvira iz vsakdanje evharistične daritve. Manjka dvigajoča beseda dobrega pastirja, ki poglablja vero in utrjuje upanje. Ni vodilne roke. ki usmerja življenjske korake, ureja pota in pripravlja prostor, kjer utrujeni po življenjski vožnji najdejo počitek..........
Nič čudnega po vsem tem, da je Cerkev dala tudi nedeljo duhovniških poklicev med dneve, ko svoji božji družini prebira evangelij o dobrem pastirju in ovcah. Želi nas spomniti na dolžnost pripadnosti k čredi, ki jo vodi Jezus dobri Pastir - — po dušnih pastirjih našega časa, ki so orodje v Njegovih božjih rokah.
SLUŽBE BOŽJE pri Sv. Rafaelu: vsako soboto ob sedmih zvečer (velja za nedeljsko), ob nedeljah pa ob osmih in ob pol desetih. Pri zadnji maši prepeva mešani pevski zbor, razen na četrto nedeljo v mesecu, ko poje mladinski zbor. Pri sobotni vigilni maši je vedno ljudsko petje.
IZRKDNA SLUŽBA BOŽJA bo na binkoštno nedeljo, 25. maja, ob treh popoldan (ne ob dveh, kakor je bilo prvotno objavljeno!) pri luršji votlini v Earlvvoodu (Homer Street). Imeli bomo sveto mašo, kateri bo sledila Marijanska pobožnost. Več o tem na drugem mestu.
NA NEDELJO 8. junija je praznik Sv. Rešnjega Telesa. Pri sv. maši bomo s posebno pobožnostjo počastili ta veliki zakrament. Popoldan ob dveh pa je na prostorih Patrician Brothers, Flushcombe Rd., Black-tovvn, telovska procesija za vse vernike zunanjega zapad-nega dela sydneyske nadškofije. K procesiji smo vabljeni tudi mi. Pridite'v velikem številu!
DEVETDNEVN1CA v čast Srcu Jezusovem bo od
5.	do 13. junija. Večerna maša ob sedmih s kratkim nagovorom in pobožnostjo. Namen je, da se spomnimo velike ljubezni, ki jo ima Jezus do nas, ter da mu ljubezen tudi vračamo. Devetdnevnica naj nas pripravi, da bi se ob koncu pobožnosti deveterih prvih petkov (v septembru) čim več naših družin posebej posvetilo Srcu Jezusovemu.
MARIJANSKO ROMANJE bomo imeli na binkoštno nedeljo, 25. maja, v Earlwoodu. Pri maši in pobožnosti pri lurški votlini bodo sodelovali odrasli in mladina. Romanje naj vse Slovence združi v skupni prošnji k nebeški Materi, naj nam pomaga ohraniti zaklad svete vere in naše narodne svetinje. Pri tej prošnji pa ne bomo sami: Pridružili se bomo ostalim rojakom po svetu. Naša verska in narodna izročila so v nevarnosti, saj živimo v tujem okolju, ki je marsikje nenaklonjeno veri in narodnosti ter je prenasičeno z zmaterializiranim mišljenjem, ki zavrača vse, kar je v človeku duhovnega. Starši, povejte o namenu romanja svojim otrokom! Naročite jim, naj prejmejo ta dan sveto obhajilo v ta namen! (Spoved naj opravijo že teden prej, ne zadnji hip!) Seveda jim dajte tudi zgled! NAJ PRI TEM ROMANJU NE MANJKA NOBEN VEREN SYDNEYSKI SLOVENEC!
Nekaj navodil: Kraj romanj*'je-cerkev in lurška vot-
Fr. Valerian Jenko O.F.M. in Fr. Janez Tretjak O.F.M.,
Sl. Raphael's Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.NV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphae|’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.NV. 2160, Telefon kot zgoraj.
lina, Homer Street, Earhvood. Votlina je poleg Girrah' ween Parka, zadaj za cerkvijo in šolo. Vhod v parkal>' šče avtomobilov je iz stranske ceste (St. James Ave-)-Gregory Street Directory: Map 33, J18. Najbližja žele' zniška postaja je Bardvvell Park. Od te postaje do votline je kakih 15 minut hoje (po cesti Hartill-Law Ave-)'
V	slučaju slabega vremena se bomo namesto pri vot* lini zbrali v cerkvi.
WOLLONGONG: slovenska maša je na drugo nedelj0 v juniju (8. junija) ob peti uri popoldan. Vila Mar)il kapela. Ob treh slovenska šola v stolnični dvorani. •" Naslednja služba božja bo 13. julija.
CANBERRA ima slovensko mašo na nedeljo 18. maja ob 11.30. Z majem dalje bo naša služba božja v cerkvl sv. Bede, Red Hill, A.C.T. Ta cerkev-šola je na vogala Hicks in Nuyt Streets, vhod na parkališče je iz Hic*s Street. — Junijska maša istotam bo na 15. junija istem času.
NEVVCASTLE pride na vrsto na peto nedeljo v j0' niju (29. junija), ko obhajamo praznik apostolov Peira in Pavla. Sveta maša ob šestih zvečer na običajn611’ kraju. Po maši čajanka v dvorani.
BRISBANE: slovenska maša je v nedeljo 22. junij3 ob 11.30 v običajni cerkvi. Na predvečer (soboto 21; junija ob šestih zvečer) pa bo služba božja tudi v cerkvl sv. Vincencija, SURFERS PARADISE. Ker je to °^e’ nem redna farna maša, jo bom moral opraviti v angle' ščini, po maši pa bo kratek nagovor v slovenščini 1,1 nekaj petja.
PROJECT COMPASSION nabirka letošnjega p°stij je prinesla skupno $367,36 — kar precej manj 0 lansko leto. Polovica bo šla našim misijonarjem v Afrl ko, polovica pa avstralskemu dobrodelnemu fondu z‘‘ pomoč nerazvitim deželam. Hvala vsem, ki ste sodel® vali! Upajmo, da se bomo naslednje leto bolj zavze za to prepotrebno akcijo, ki je obenem v duhu spok°r nega postnega časa.
SLOVENSKA radijska oddaja na 2EA bo v priredbi ^šega verskega središča v nedeljo 15. junija ob 7.30 2JUtraj.
DUHOVNA OBNOVA za žene in matere bo zopet ^ soboto 14. junija ob sedmih zvečer. Povabite druge, se še niso udeležile. Mislim, da iskreno lahko prizna-IJ10- potrebni smo, da se od časa do časa ustavimo od evnega vrvenja in poskrbimo za našo duhovno stran.
n ^Ladinska srečanja so vsako drugo in četrto elj° v mesecu pQ glavni službi božji. Nadomeščajo r°nauk, ki naj bi ga mladina imela tudi po končani ovni šoli. Srečanja služijo torej rasti mladincev v si 6111 znaniu- Starši, poskrbite, da se bosta tudi vaš vaša hčerka udeleževala teh verskih sestankov!
^gradnja dvorane vztrajno napreduje. Zasluga . to gre našemu spretnemu in marljivemu gradbeniku acu Drevenšku in kar lepemu številu pomočnikov, prihajajo med tednom, a največ jih je seveda ob °tah. Težavo pa imamo dobiti zidarje. Prosimo jih, dit SE 0t*zovei° 'n pripomorejo k čim bližji dogra-
•1'cT	polovici	marca smo kopali temelje in jih
^ 1 zalili. Nato smo začeli s spodnjimi zidovi do poda 3rane. Treba je bilo namreč stavbo dvigniti, da do-j11^0 padec za vodo na Warwick Rd. V aprilu smo ^ a 1 na vmesnih zidovih, nato pride na vrsto plošča bo-°'aVn* (°srec*nji) del dvorane. Povedati moram, da l^1"0 ob plošči s finančnimi sredstvi za dvorano pri po*)U' Od vse naše skupnosti je odvisno, kako boste 5,evPrli naš gradbeni sklad in kako redno ter v kakšnem V|'LI boste prihajali na prostovoljno delo.
h(N°V GROB MED NAMI. — ANZAC DAY je za-eval letos tudi med našimi rojaki smrtno žrtev. V
ČLANICE DRUŠTVA SV. ANE vabijo že zdaj vse na svojo LETNO PRIREDITEV,
ki bo v Merrylands Masonic Hall, McFarlane in Pitt Streets, v soboto — 5 julija 1980 — ob osmih zvečer. Za plesno glasbo bo poskrbel “KRISTAL”. Dobrodošli in na svidenje!
petek 25. aprila je v Wollongongu umrl v prometni nesreči komaj 17-letni BARRY BRODNIK, sin Emila in Lynette. Družina živi v Brovvnsville. Poleg staršev zapušča pokojni tudi mlajšo sestro Lindo. Pogrebna maša je bila v torek 29. aprila v župni cerkvi v Dapto, nato je sledil pogreb v Wollongong in upepelitev trupla. Iskreno sožalje žalujoči Brodnikovi družini in ostalim sorodnikom. R.I.P.
KRSTI. — Števen Hrast, Duffy, A.C.T. Oče Andrej, mati Annette r. Williams. Botrovala sta Peter Williams in Helena Hrast. — Westmead, 2. marca 1980.
Adriana Kustec, Canley Heights, N.S.W. Oče Ignacij, mati Ida r. Janoš. Botrovala sta Štefan in Ana Šernek.
—	Merrylands, 12. aprila 1980.
Natalie Andrejaš, Northmead, N.S.VV. Oče Jože, mati Andrejka, r. Sodja. Botrovala sta Zdravko Tomažin in Brigita Andrejaš. — Merryland, 19. aprila 1980.
POROKA: Jože Hampton, sin Jožeta Pišorn in Elizabete r. Herič, rojen in krščen v župniji Loški potok, živeč v Parramatti — in Marija Cesira Cresanti, hči Emilija in Lucije r. Poli, rojena v Sydneyu in krščena v župniji sv. Frančiška, Surry Hills, N.S.W. Priči sta
bila Rudi Čadež in Balinda Jane Cresanti. _____________ Merry-
lands, 24. aprila 1980.
SYDNEYSKI ROJAKI!
Ne zamudite
VELIKEGA MARIJANSKEGA ROMANJA na BINKOŠTNO NEDELJO, 25. MAJA 198(1. ob treh popoldan v Earlvvoodu!
To bo naša skupna prošnja k Materi božji na dan, ko se spominjamo prihoda Sv. Duha nanjo in na apostole.
Prosili jo bomo,
.. . naj pomaga nam in rojakom v domovini ter po svetu ohraniti verske in narodne svetinje,
... naj posreduje za mir na svetu,
... naj izprosi mir in soglasje tudi našim družinam,
... naj vodi našo mladino v zvestobi in ljubezni do njenega sina Jezusa,
. .. naj našim bolnikom izprosi zdravje, ali pa moč in potrpljenje v bolezni.
Nasvidenje v Earlvvoodu 25. maja ob treh!
'V1‘Sll> Maj 1980
NASE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU;
$17,- Danilo Dekleva; $15.- Lidija Čušin; $10.- Frank Čulek; $8.-Majda Merzel; $7.- Pavla Vohar; $6.-Ivanka Dodič, Danilo Guštin, W. Mrdjen; $5.- Ivan Mlakar, Stane Furlan, Alois Kavčič, Anton Berkopec, Marija Bizjak, Roman Zrim, Marija Dobrig-na, Amalija Mohar, Evgen Bene, Franc Žele, Janez Rotar, Jože Bar-biš; $4.45 Marija Vončina; $4.-Mihaela Semelbauer, Karla Twrdy; $3.-Frančiška Gramc, Ivanka Bobek, Ludvik Bunderla, Terezija Cresi, Pavel Vatovec, Johan Pristov, Karl Mezgec, Zora Kirn; $2.- Feliks Kramberger, Frank Uršič, Avgust Glavnik, Mario Jenko, Leopold Urbančič, Toni Zalar, Zdenka Novak, Alojz Gombač, Herman Šarkan, Franc Horvat, Franc Žužek, Alojz Mihič, Viljem Bauer, Vinko Jager, Franc Matjašič; $1.- Darko Skoberne, Ivanka Penca, Jurij Bogdan, Marjan Polak, Rudolf Jamšek, Ivan Golob, Lucija Pungerčar.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM,
TOGO, AFRIKA:
$252,96 polovica postne nabirke mel-bourskih slovenskih vernikov; $ 183i68 polovica postne nabirke syd-neyskih slovenskih vernikov;
$100,- N.N. (Sydney); $50,- N.N., N.N.;	$20.- Julija Mrčun;
$10.-družina J. Rotar; $5.- Pavla Vohar, Ana Gombač.
ZA POMOČ CERKVI
V	NOVI GORICI:
$20.- Karel Mezgec.
SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE:
$10.- Ivanka Dodič; $5.- Pavla Vohar, Ivanka Študent; $3.- Franc Žužek; $2,- Ivanka Štemberger, Rafaela Bernes, Ivanka Berginc; $1 .-Adolf Virant.
Dobrotnikom Bog povrni!
F. GRIVŠKI:
VOZ N	I
K	I
P (3 V li S T (10)
Veselo razpoloženje je pomnožilo žarko vino in mehkii debeli masleni štruklji. Ludvik je vzel s seboj obe natakarici, toda vsi trije so pomaj zmogli postrežbo. Priskočil1 so na pomoč mlajši pevci, ki so nosili na mize, dekleta s° pa umivala kozarce. Ludvik ni varčeval: primaknil je vec litrov vina in čeprav je bil ves poten, je osebno stre£el mizi, kjer so sedeli pevci. Razposajena pesem je spravil3 v dobro voljo tudi čmerikavega organista.
Opoldne je Niko vstal, da bi z vozom odpeljal dorno'r mater in naložil Gregorja, ki je sameval na domu. Ludvik mu je naročil, naj pripelje s seboj tudi sodček iz leveg® kota kleti, ker je vino skoroda pošlo. Janez mu je pomagal napreči konja, da bi čimprej opravil. Fanta sta zbijal® šale in pozabila na prepir. Mati Marička je nakupila ce tovor perila za Markca, sedla na voz in se z Nikotom Pe,' ljala po prašni cesti. Med potjo je večkrat velela ustaviti' da bi povabila svoje stare znanke, ki so v vročini požira^ prah. S polnim vozom je Niko zavozil v senčnato dvorišce' kjer je naletel na polirja, ki je pomagal Elzi. Ženske so zlezle z voza ter se zahvaljevale materi Marički, ki ie hitro odšla domov, da bi poklicala gospodarja.
Medtem je Niko napojil konje in naročil Elzi, naj od' klene klet. V prijetnem hladu ga je vodila v temačen ko^< kjer je bil postavljen sodček. Voznik je prijel sod z r°' kami, da bi ga dvignil in nesel na voz.
«Umazal se boš, Niko,» je prijazno svarila Elza. kaj, da te prepašem s predpasnikom!» Naglo si je odvezal® bel predpasnik z lepimi čipkami. Preden se je fant ovede1, se ga je oklenila in stisnila	k sebi. Oči	so	se ji	bliskal0
kakor dva žareča oglja.
«Poljubi me, Niko! Tvoja sem, reci, da me
ljubiš1”
Voznika je prevzelo.	S	silo se je	ni	hotel	otrest1.
Obzirno ji je prigovarjal:	«Elza, nikar! Saj	veš, da ima111
dekle!«	.
«Nimaš je!», je divje bruhnila. «Nekdo ti jo bo vzeL
«Kdo za vraga!« je vprašal razburjen. Kakor duh sC
'e Prikradel po stopnicah nadzornik Herman. Obstal je sredi kleti in posvetil z električno svetilko. Divje se je za-«rahotal:
»Imenitno!» Odskočila sta in strmela v polirja. Ta Se je malomarno obrnil in s trdimi koraki stopal po stopnica. Niko je jezen zagrabil sodček in ga nesel za njim. Vsa fi miu je udarila v glavo. Elza pa je prijela predpasnik,
.1 je padel na tla, in ga smeje zavezala. Dogovorjena igra ,e uspela, ne da bi Niko slutil za nakano.
Na dvorišču sta stala ob vozu Gregor in Herman. Niko ,u le našel v živahnem razgpvoru. Ves rdeč je bil v obraz., »Z nami se peljite, gospod polir!» je nagovarjal Gregor. «Prevroče je. Če se mi bo ljubilo, pridem kasneje z °torjem!»
. , ^Le pridite! V veseli družbi se človek razživi in otrese “ sitnih skrbi!»
»Skrbi se ne dajo kaT tako otresti! Ravno danes mi je ar°čil inženir, naj zmanjšam obrat!»
»Kako to mislite?«
»Preprosto! Odpustil bom delavce in odslovil nekaj °znikov. Skrčiti bo treba izdatke.» Gregorja je ta novica 2**iedla. Zaskrbelo ga je, kaj bo z njim in domačijo, če mu zame jo vožnjo. Še bolj je lezel v nadzornika in ga sku-pridobiti.
«Nerodno bo, gospod polir! Delavci bodo završali. Cesta je edini kruh.»
k »Ceste niso neskončne, imajo svoje kilometre. Ko se ti °ncajo, preneha tudi cesta. Veste, Gregor, cesta ni zem-13!»
Voznik se je zmedel. Uvidel je, da s splošnimi ugovori bo prodrl. Samega sebe mora braniti, pravočasno si mo-a zagotoviti vožnjo, četudi vsi drugi izprežejo, p .»Prosim vas, gospod polir, ne pozabite n*a Gregorja!
^ sem začel z vožnjo, kamnolome sem pokupil, konje Pomnožil, hlapca najel — zame bi bila odpoved potres!»
I Niko je peljal konje h koritu. Nekaj besed je ujel, cevnega načrta pa ni odkril.
, Nadzornik je prezirljivo gledal za fantom. «Bomo vi-eh!» je dejal malomarno, «to vam pa že vnaprej povem:
^aPca boste morali odsloviti. Ne gre, da bi drugim odjedal °znjo, vam pa pustil dva para konj!»
Niko se je vrnil. Še vedno ga je polivala rdečica. Nekam ga je bilo pred gospodarjem. Znabiti mu je polir po-.^1, kaj je videl v kleti. Ročno je vpregel konja in vpra-a‘ gospodarja: «Gremo.?»
ju »Prisedite, gospod Herman! Z nami se boste peljali. ed mladimi vam bo postalo zabavno!«
»Kakor rečeno, pridem znabiti kasneje. Ce me ne bo, e v'dimo jutri na vašem domu!» Obrnil se je in odšel v
gostilno.
»Poženi!» je velel Gregor.
Konji so zdrčali po cesti. Vso pot sta oba molčala. Siv se je dvigal za vozom. Cesta je žarela, kot da bi hotela I^Sati vse: ljudi in živino. Prihajal je večer. Družba v °libi je pila in pela. Moški so se že vinjeni majali med
KAR IMAJO MNOGI ZA POLITIKO — SKRB ZA SKUPNO DOBRO, BOJ PROTI KRIVICI, ZAVZEMANJE ZA MIR — JE ZAME VERA IN URESNIČEVANJE EVANGELIJA.
Ljudje, ki nimajo za družino kruha, ki legajo zvečer s praznim želodcem v posteljo, ki poslušajo svoje otroke jokati od lakote, ti ljudje postanejo brezobzirni in nasilni ali pa zapadejo strahu in se prepuščajo usodi, postanejo nemi.
Tudi v komfortnih in celo luksuznih hišah je mogoče slišati koga reči: „Strašno sem lačen!" Tisti, ki tako govore, očividno ne slutijo, o čem govore. Gotovo niso zares lačni.
Treba je videti v mestih uboge ljudi: žene, otroke, pogosto celo može pred smetišči, kjer odlagajo smetarji odpadke.
Ali so to cunjarji? Iščejo kaj za pod zob, čeprav je pokvarjeno. Iščejo, česar drugi niso shranili in kar bi — pravično razdeljeno — za vse zadoščalo.
Helder Cčimara
Materino pismo
Kaj vse nam povedo te preproste besede verne slovenske matere v koroški Nedelji.
Dolgo sem že mati številnih otrok, a nikdar še ni bil zame materinski dan tako lep kot letos.
Bila sem v Lurdu in se srečala tam z Materjo vseh mater, z Marijo. Ob peti uri zjutraj sem stala pred lurško votlino, kjer smo imeli slovensko mašo s prečastitim gospodom Cvetkom prav ob Marijinih nogah. Ne morem popisati te svoje velike sreče. Brez družine, pa vendar zatopljena pri Mariji v srčni prošnji za svoje drage. Molila sem, da bi vsaj danes, ko je materinski dan, brez mojega prigovarjanja sami šli k sveti maši in se me tam spomnili. — Darila zame ni bilo treba, tudi cvetja ne, vse jim je bilo prihranjeno. Le eno sem si želela tam pred lurško Materjo: da bi vsi bili .pri sv. maši.
Večkrat sem slišala o lurški Mariji in božji poti v Lurd, a tega doživetja si nisem nadejala. Ne smem tajiti, - da so me motile nekatere zunanjosti. Koli-korkrat pa sem prišla k votlini, me je vselej prevzelo in želela sem si imeti svoje otroke ob strani. Niso več majhni, zato materin nasvet ne velja več toliko zanje.
Saj pa sem tudi v Lurdu videla ne le otroke moliti in stare ženice, kot mi je letos namignil mlad fant, ko sem ga pogostila v svoji hiši: „Mati, vi pa še v cerkev hodite?" Ni treba k temu več besed, želela bi samo, da bi ta fant videl, kdo moli tam v Lurdu. Mladi fantje in dekleta, moški v najlepši dobi, žene vsakršnih polti in stanov se tam v vsej zbranosti zbirajo in se ne sramujejo rožnega venca v roki.
mizami. Edino Gregor in Niko sta sedela zamišljena. Prvi se je ogrel Gregor. Jezno in skrivnostno je modroval: «Naj gre vse rakom žvižgat! Danes bodimo veseli, jutri nas znabiti že vržejo na cesto. Kdor bo vzdržal, ta bo vozil!» Nihče ni razumel teh besed. Najbolj so zadele Nikota. Vstal je in šel iz kolibe. Za njim je vstala Tilka. Zaskrbljena mu je položila roko na ramo ter sočutno vpraševala:
«Kaj je s teboj, Niko? Zakaj si potrt?» Z nogo se ie naslonil na hlod, glavo si je podprl z roko in počasi iztrgal iz sebe: «Nekaj se pripravlja; kaj bo, ne vem. Samo slutim — in se bojim!»
«Pusti te misli! Z menoj pojdi in vesel bodi! Nobena stvar naju ne bo ločila! Pojdi!» Prijela ga je za roko i° vlekla k mizi. Sedla mu je naproti, nalila kozarec in vne-mala: «Na zdravje, Niko! Poj!» Zapel je pesem o voznikih in drugi so jo podprli. Vedno višje jo je nastavljal, da g3 ni nihče dosegel.
Pesem je izzvenela že v zgodnjo noč.
Napregli so in počasi plezali na voz. Na prvem vozu so se peljala dekleta. Ob Nikotu je sedela Tilka. Obračala
je prstan na roki in pela z dekleti. Za njimi je vozil Janez pevce, ki so vriskali in se majali na lojtrnicah. Organist je zaspal.
Na ovinku je zasvetila velika luč. Slepila je konja» da sta se vzpela na noge. Niko je nategnil vajeti, dekleta so umolknila. Motor je zavozil tik pred konje. Živali sta se splašili in potegnili vstran. Voz se je nagnil in zvrnil v jarek. Noč je pretresel krik in jok. Na cesti je stal razkoračen polir Herman in se režal. Zraven njega je zasmehljiv0 gledala Elza.
«Krasen voznik!« se je norčeval. Pognal se je v gručo deklet, ki so se preplašene zbrale okrog Tilke. Niko jo je dvignil.
«Kaj se je zgodilo?« je rohnel polir.
«Nogo si je zlomila!» so pojasnila dekleta. Tilka )e stokala v bolečini. Herman jo je iztrgal iz naročja Nikotu in odnesel v prikolico ter pognal motor.
Pevci so pomagali izvleči voz. Nezgoda jih je streznila-Gregor je ves besen stopil pred Nikota in mu vrgel v obraz' «Dobro znaš voziti! Kamnje bi vozil, ne pa ljudi! Odslel ti še kamnov ne bom več zaupal!»
Vozova sta privozila na dvorišče Ludvikove gostilne'
V	sobi je na divanu ležala Tilka. Zdravnik, ki ga je pripe' ljal polir, ji je obvezal rano. Herman jo je pomagal pre' nesti na prikolico ter jo odpeljal domov. Pevci so se raZ' kropili. Radostni dan se je prevrgel v mrko noč.	j
Ko je Niko pripeljal domov okrašeni voz, je potrgaj vence, razpregel konja in ves potrt sedel na klop pre hišo. Skozi okno je sijala luč. Vzpel se je kvišku in kakor ranjena ptica padel nazaj. Nad posteljo, kjer je leža»a Tilka, se je sklanjal polir. Zraven njega je stala mati i° Gregor. Nemiren, obupan in osramočen se je vsedel v tein^ kolnico na soro. Počasi je doumeval dogodke in vide temno pošast, ki je *šla proti njemu. Iz hiše je stopil nad'
ZOrnik, za njim mati in gospodar. Razločno je slišal:
_ "Kakor domenjeno! Jutri pridem z avtom in jo pošljem. v bolnišnico!»
. "Hvala, gospod! Kako ste dobri in skrbni!» se je v ^ u zahvaljevala gospodinja.
''Nič hvala! To je moja dolžnost! Hlapca pa čimprej sPodite od hiše! Sramoto vam dela. Danes sem ga zalotil y kleti, ko se je pajdašil z Elzo. Ničvreden pritepenec je ^ nikjer za rabo. Le povejte Tilki, naj ga odžene!» Gregor ,e obstal. Domislil se je dogodka pred krčmo. Zjasnilo se ??-u je, zakaj je bil hlapec ves rdeč v obraz in polir nevo-,|en- «Če je ta tako,» je zagrozil, «naj izgine! Vam pa £yala, gospod polir, za vso skrb. Pa nikar ne pozabite naše We- Veliko smo vam dolžni!»
''Lahko noč!» je voščil gospod Herman in odbrzel z tootorjem po klancu.
Vežna vrata so zaškripala. Samo lučka je svetila v 5?hi. pocj 0kno se je kakor v omedlevici privlekel Niko.
, einna noč mu je razjasnila vse. Zaslišal je za seboj kora-re *n se naglo obrnil. Petrov Janez je stal ob njem. Na r?too mu je položil roko in s pritajenim glasom dejal: ne maraj, fant! Vrag jo je vzel meni in tebi. Sedaj llaQia preostane samo cesta!»
"Cesta? Ne, Janez, tudi to nam bo ugrabil satan!»
"Bomo videli! Kar skupaj ga bova nažgala. Biči so prijavljeni. Lahko noč!» Podala sta si roke in odšla: Janez °toov, Niko pa v hlev. Spal pa ni to noč nihče. Tilka je s °kala, mati je jokala, Gregor klel, hlapec trpel, polir pa Se ie smejal in objemal Elzo:
"Pa sva jih ugnala, te preklete furmane!*
, "Imenitno sva jih ugnala!» je povzela Elza in se tesno
členila polir j a.	/ri ..	...
K 1	(Dalje prih.)
Lurd
Videla sem tam toliko bede in vseh vrst bolnikov, a tudi ljubezni in žrtve bližnjih. Sramovati se je tam moral le tisti, ki je morda z govorjenjem motil tihoto svetega kraja.
Lurška rornarica
. . .Kaj naj Vam naročim za slovo, dragi verniki? Nič drugega, kakor to troje, kar sem Vam skoro pri vsaki pridigi priporočal: molitev, mašo in pogosto obhajilo.
Tudi ob slovesu ponavljam tehtne besede sv. Alfonza Ligvorija: “Vsi zveličani so se zveličali po molitvi, vsi pogubljeni pa pogubili, ker niso molili.” Kar je za telo dihanje, je za dušo molitev. V času, ko svet malo ali nič ne moli, moramo kristjani to dolžnost radi'opravljati. Ne začnimo dneva, ne da bi se Bogu kratko priporočili za srečen dan. Zvečer se vsaj kratko Bogu zahvalimo, da smo dan srečno preživeli. V vsak danjih križih in težavah se vadimo, da se kratko priporočimo Bogu.
Nedeljska maša naj nam pride v navado. Kakršna je nedelja, tako je tudi ževljenje in taka je tudi smrt. Statistika kaže, da mnogo vernikov umrje neprevidene smrti. Kakšna je njihova večnost?
Vesel sem tega, da ste se navadili hoditi vsako nedeljo k obhajilu, dokler Vam vest ne očita smrtnega greha. O da bi se tudi doraščajoča mladina in moški na to navadili! Zgodovina trdi, da so bili časi,ko so verniki pogosto in pobožno prejemali obhajilo, cvetoči časi zgodovine. Dokler boste radi hodili k obhajilu, vera med nami ne bo opešala in ne bo usahnila . . .
Iz poslovilnega pisma — duhovne oporoke —
pokojnega nadškofa in metropolita dr. JOŽEFA POGAČNIKA
TEOLOŠKA FAKULTETA v Ljubljani je v letošnjem marcu praznovala svojo šestdesetletnico. Ustanovljena je bila po prvi svetovni vojni kot matična celica slovenske univerze, neposredna naslednica škofijskega bogoslovnega učilišča. Prav profesorji bogoslovja so v veliki meri pripravljali ustanovitev ljubljanske univerze, iz njih vrst so bili v času med obema vojnama izvoljeni tudi rektorji univerze (dr. Aleš Ušeničnik v letu 1922—23, dr. Franc Lukman v letu 1926—27, dr. Matija Slavič v letih 1939—41). Po ustavni določbi povojne Jugoslavije o ločitvi Cerkve od države teološka fakulteta ni več del univerze, ampak je danes samostojna cerkvena fakulteta s sedežem v Ljubljani in posebnim oddelkom tudi v Mariboru). Odvisna je od svetega sedeža, ima pa svojo akademsko samostojnost in seveda pravico podeljevati za izredni študij tudi doktorske naslove. Ima 12 kateder (teoloških strok) in v tem zadnjem akademskem letu osem rednih profesorjev, enega rednega profesorja-gosta, 6 izrednih profesorjev, 11 docentov, 15 honorarnih predavateljev ter 2 asistenta. Večina profesorjev je študirala na priznanih tujih teoloških in drugih ustanovah, mnogi so za svoja znanstvena dela v teku let prejeli razna cerkvena in svetna priznanja. Njih ustvarjalnost je dala pečat tudi fakulteti, ki je vsa desetletja gojila vsestransko poglobljeno teološko misel, širila teološko znanje s svojimi revijami in tečaji za laike ter močno spodbujala tudi osebno znanstveno delo slušateljev. V vsem svojem delovanju je na poseben način oblikovala samoniklost slovenskega ljudstva v preteklosti in ga oblikuje danes.
V	tekočem akademskem letu je na fakulteto iz vseh
Potujete v Rim? — Dobrodošli!
HOTEL BLED
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102
II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
delov Slovenije vpisanih 200 študentov-teologov, doktoratov pa je fakulteta v teku šestih desetletij podelil osemdeset.
ALI RES? V letošnjem marcu je “Naš delavec”, k* izhaja v Ljubljani za začasne delavce v tujini, objavil tudi tale stavek: “Pred nikomer ne skrivamo tega, kar pišejo in govorijo ter poročajo o nas zunaj naših meja> po svetu. Naši obmejni organi ne zasegajo potnikoifl iz tujine tujega tiska.” Vredno poskusiti, če si dovolj korajžen. Za morebitne sitnosti pa ne dolžite nas, k* smo objavili gornje vrstice, ampak “Našega delavca > odkoder smo jih prepisali.
ZAHTEVNO NALOGO si je zadalo blejsko Društvo za raziskovanje jam: letos hočejo posneti na filmski trak vse glavne in večje jame na območju radovljišk6 občine. Objavili pa so, da film ne bo prikazoval le zna-čilnosti podzemlja, temveč bo gledalce in mlade jamarje seznanjal tudi z delom jamarjev, z lepotami podzemskega sveta, pa tudi s škodo, ki jo povzroča spremin)3' nje jam v smetišča in odlagališča odpadkov. Kod p°v' sod po svetu, imajo tudi doma veliko preglavic z brezvestnimi turisti, ki uničujejo naravo. Kot so v nevar' nosi pred njimi planine, tako tudi podzemskim jama111 ne prizanašajo s svojo “kulturo”.
POSOJILO za avto-cesto z vstopom pri Mariborski bo povezala Nemčijo in Grčijo, je bilo odobreno 0 EGS s posebnim finančnim protokolom. Stroški gradnJc ceste po Jugoslaviji so preračunani na milijarde dolar' jev.
POMANJKANJE kurilnih olj in plina je bilo Pra% občutno po Sloveniji v januarju in februarju. Uvedli sC hude omejitve. Primanjkovalo je 3500 vagonov °lJa' Dovod plina po plinovodih je bil včasih zmanjšan K® na polovico.
VIŠINO poldruge milijarde dinarjev izgube je na pravilo v lanskem letu 110 slovenskih podjetij — ^ar prevelik skupen kupček, da bi ga mogli skriti. (Pri Iefl1 pa je še za 8,8 odstotkov večji od predlanskega dolga Največjo nepokrito izgubo ima Cementarna Anho'® (215 milijonov dinarjev); sledi Nafta Lendava s milijoni, Tomos-Motorna kolesa s 107 milijoni, že'e žarna Store-Tovarna traktorjev s 78 milijoni, Tom08 Krmni motorji s 59 milijoni in ABC Pomurka, podjetJ6 "Mesnati izdelki” s 55 milijoni dinarjev. Večina pod)e tij se izgovarja, da so izgube kriva neustrezna razfflerJ‘ med cenami izdelkov, ki jih določa zvezni zavod, ir> P med kupnimi cenami surovini, predvsem uvoženih.
NA REVIJI “Primorska poje” je nastopilo osemr>ajsJ pevskih zborov v Vipavi in Tolminu. Kritik Ivan je bolje ocenil nastop v Tolminu kot pa v Vipavi.
SLAVKO TUTA je umrl 29. februarja letos v Se*' ljanu. Rojen je bil pred 72. leti v Tolminu in bil v življenje veren liberalec ter velik narodnjak.. Prav nJ^ govo delo in borba ter trpljenje, ki ga je prestal,
10 Predstavlja, kakšno je bilo življenje mnogih zaved-n'h primorskih Slovencev. Pokojni Tuta je bil po kon-‘lnem učiteljišču aktiven član slovenskih organizacij '' Tolminu, leta 1927 tudi član tanje organizacije TIGR rsti Istra, Gorica, Reka), ki se je borila proti razna-rodovanju. Leta 1929 so ga fašisti aretirali, poslali v konfinacijo na Liparske otoke, nato je preživel več P° raznih ječah in konfinacijah. Posrečilo se mu je nato končati univerzo v Trstu, leta 1940 pa so ga italijanske oblasti ponovno zaprle. V drugem tržaškem pro-Cesu ga je Posebno sodišče obsodilo na trideset let.
Pnla 1944 je bil izpuščen in je v Tolminu pričakal "0V0 zarjo svobode. Resničnost pa je bila drugačna, so jo predvidevali on in njegovi prijatelji iz borbe Proti fašizmu. Kljub vsej protifašistični preteklosti, prekanjeni, ječam in konfinacijam je bil po “osvobo-
Vl	’ spet aretiran in poslan v ljubljanske partizanske
-	Pore. Ko je bil septembra 1946 izpuščen, se je za-®renjen umaknil v Trst, kjer je ostal na slovenskem rat)iu do upokojitve v letu 1968.
Težka življenjska pot zavednega narodnjaka. Vredna lembe in toplega spomina. Gotovo pa ni osamljen lr*ier in bi moral marsikomu odpreti oči.
jS^TOS je “Tovarna sladkorja Ormož” predelala že . ; °0 ton sladkorne pese, po načrtih pa naj bi v leto-letu predelala še 300.000 ton. Kot pravi poročilo, so nastale težave zaradi odkupne cene sladkorne pese. Imetje bi dobili od enega dinarja na kilogram pese
0	par (ostalo je prispevek republike za uvažanje e P°ljščine, prispevek sladkorne tovarne iz Ormoža pr^zP°lnjevanje načrta pridelovanja pese, doplačilo za gn ^o prevzemne postaje in povračilo za umetno j,j	°)- Za odkupno ceno samo pa pravijo kmetje, da
b„,reritafr'lna- Najmanj ob ceni koruze, ki je neprimerno 1 mikavna . . .
. ^OLKLORNORITMIfNO MAŠO so že nekajkrat te|- * v Sloveniji. Zamislil si jo je župnik in sklada-2 J France Gačnik, ki jo z okoli 120 mladinci iz svoje nJhniie Stranje izvaj.i ob raznih cerkvenih praznova-Pcb ^°^l°rna se imenuje maša zato, ker je Gačnik Cj ra' molitve, razlago in povezavo mašnih delov, re-UC|je in pesmi iz naše narodne in verske zakladnice. ^ llcna pa se imenuje maša zato, ker mladi izvajalci tTla?Sec*0 'n petjem, predvsem pa z gibi, ponazarjajo dele e> zlasti Jezusovo trpljenje. vtn e	maša	zanimiva novost in osvežitev slo-
vaJ1S*ie8a bogoslužja. Gačnik jo s svojimi mladinci iz-P° raznih župnijah, kamor ga povabijo. Tudi v Zv^elstvu je že bil z njo. Na letošnjo cvetno nedeljo r so jo izvajali v ljubljanski frančiškanski cerkvi.
PiSB®LARji v si°veniii so zaskrbljeni. Domači listi kotJ°’.da je čebelja kuga, ki je doslej znana pri nas ifier najhujša bolezen čebel, le nedolžen prehlad v pri-v z novo čebeljo boleznijo, ki so jo nedavno odkrili p0y CevJU. Ta bolezen se imenuje “varrooza” in jo °ea zajedalec, podoben klopu, ^ ki je izredno trdo-
živ. Bolezen se je prvič pojavila leta 1955 na Japonskem in.se od takrat razširila že po vsem svetu, samo v Avstraliji jo doslej še niso zasledili.
Slovenski čebelarji so v skrbeh, ker se na novo čebeljo bolezen še ne spoznajo in ker za okužene panje nimajo zadostnih zdravil. Uvoz folbexa iz Švice so ustavili, v Jugoslaviji pa od petnajstih omenjenih proti-sredstev izdelujejo le fenotiazin.
NOV kulturni dom so zgradili v Novi Gorici in ga slovesno odprli 8. februarja, ob obletnici Prešernove smrti. Gradili so ga dve leti, stal pa je 50 milijonov dinarjev. Ima dve dvorani: večjo s 450 sedeži in pa manjšo s 150 sedeži.
ZNANI in jako delavni slovenski prevajalec Janko Moder je dobil letos 26. februarja najvišjo nizozemsko nagrado za prevajanje. Nagrado “Martius Nijhoff” podeljuje ustanova “Prins Bernhards Fonds”. — Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski pa je bil sprejet za člana Nemške akademije naravoslovcev, ki so jo ustanovili že leta 1652 in ima zadnjih 200 let sedež v mestu Halle. Prvi Slovenec, ki je postal član te Akademije, je bil zdravnik Marko Gerbec (1658—1718): vpisan je pod člansko številko 165.
DOMA pravijo, da bo treba delati alkoholne teste tudi strojovodjem, ne le šoferjem. Neki strojevodja je namreč letos 14. februarja ustavil vlak iz Sežane proti Novi Gorici kar na odprti progi. K sreči ni prišlo do kake nesreče, le potniki so jo morali peš mahniti do prve železniške postaje. Vzrok ustavitve vlaka: strojevodja zaradi pijanosti ni mogel dalje.
Končno je kljub alkoholu še dovolj trezno mislil, da je vsaj ustavil vlak. Kraj vse drugo bi lahko povzročila njegova pijanost . . .
LASTNIKOM avtomobilov doma ni ravno najboljše: ne le, da zaradi štednje bencina ne smejo vsak dan voziti, tudi cena goriva se je v februarju spet dvignila. Od 14. februarja je cena navadnemu bencinu 15 dinarjev na liter, superbencinu pa 16,50 dinarjev. S to ceno je Jugoslavija v evropskem vrhu, saj imata dražji bencin samo še Grčija in Portugalska.
;	Se telite naučiti voziti avto?	;
ŠOFERSKI POUK	j
Vam i veseljem nudi	;
I	"FRANICS	i
•	•
!	AVTO ŠOLA"	I
■
•	■
j 3’ THE BOUI.EVARD, FAIRFIELD WEST. 2165’ |	NS.W.	:
:	TELEFON:	72-1583
ARGENTINSKA slovenska skupnost je izgubila znanega in zavednega rojaka: dne 19. marca je v Bariločah pod Andi končal svojo zemsko pot France Jerman, o katerem so ob pogrebu govorili: “Bil' je eden redkih ljudi, ki nimajo sovražnika! . . To zlahka potrdi tudi urednik MISLI, saj je pokojnika še v avstrijskem taborišču po vojni osebno poznal in mu bil prijatelj.
France je bil doma v Dolu pri Ljubljani (rojen leta 1920), kjer je začel smučati že kot šestletni otrok. Tik pred vojno je z bratom kot član Smuškega kluba Ljubljana že vadil z jugoslovansko smučarsko reprezentanco, tekmoval na Koroškem z nekdanjimi jugoslovanskimi olimpijskimi smučarji in dosegel — četrto mesto. Njegov trikratni beg med in po vojni ga je za las rešil smrti. Nato je emigriral v Argentino, si ustvaril lastno ognjišče pod planinami in vzgojil pet vzornih otrok (njegov sin je tudi Marko, katerega članek o slovenskem jeziku ste lahko brali v prejšnji številki). Od leta 1949 do 1969 je bil petnajstkrat argentinski smuški prvak. Leta 1954 bi moral kot argentinski reprezentant tekmovati na Švedskem v smuških tekih na 15 in 30 kilometrov, pa so v zadnjem trenutku ukinili fonde za tekmovanje. Vsekakor se je umaknil iz tekmovalnih list po dvajsetih let kot zmagovalec, nato pa je svoje delovanje preusmeril v treniranje in organiziranje tekmovanj. Ena njegovih zaslug je vsekakor razcvet smuškega teka v Argentini. Od leta 1954 je bil tudi trener argentinske vojske in je kot tak spremljal vojaško ekipo na vseh tekmovanjih. Leta 1974 je šel z argentinsko reprezentanco v Falun (Švedska), leta 1978 v Lahti (Finska) in letos februarja v Lake Placid (ZDA). Udejstvoval se je kot voditelj FIS-a (Mednarodne smučarske zveze) in vodil Club Andino Bariloche.
Poleg smuškega športa pa se je France Jerman posvečal tudi plezarjenju. V navezi z drugimi znanim argentinskim Slovencem-planincem Dinkom Bertoncljem sta prva premagala vrh Campanile in si s tem pridobila pravico mu dati dokončno ime. Esloveno. Slovenski zvonik. Prav tako sta tudi kot prva stopila na Tumov stolp v pogorju Tres Picos.
Argentinskim rojakom — posebej družini pokojnika
—	naše sožalje ob izgubi. Francetu pa naj bo lahka patagonska zemlja, ki ji je kot slovenski zdomec posvetil svoje delo in svoje napore. Tudi na Francetu
Jermanu so se uresničile Župančičeve besede iz Dume-“ ... in tujina se diči z deli njihovih rok.” Pokojnikovo ime bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini argentin-skega športa.
FOLKLORA ima dosti večji pomen, kot si marsikd0 predstavlja. Evropski družboslovci predpostavljajo narodno folkloro kot trdno vez med sodržavljani. Po njih študiju je folklora studenec, iz katerega so črpali duha samobitnosti zgodovinsko stare države ali družbene skupnosti. Žal je urbanistična družba, ki je posledica vsestranskega napredka, postavila folkloro v pozabo> ali pa jo začela izkoriščati le kot turistično zanimivost-
Ob tem so ameriški strokovnjaki prišli do zaključka da se pojavi pomanjkanje narodne zavesti tedaj, ko s0 odsotne ali premalo cenjene tradicija in folklorne vrednote, ki vitalno in prepričljivo povezujejo državljane oz. člane iste narodne skupnosti.
Vse to potrjuje, da ima gojitev slovenske folklore >n tradicije za našo emigracijo posebno vrednost, ki je ne smemo podcenjevati ali celo zapraviti. Če jo praviln0 predstavimo v zdomstvu rojeni mladini, bo nudila otroku v sedanjosti najlepša doživetja in bogate spomine za bodočnost, nas vse pa povezovala in utrjevala v narodni zavesti. Da bomo ob tem tudi boljši in zadovoljne)*1 avstralski državljani, je razumljivo: s semkaj prenesen0 narodno tradicijo bomo z njo tudi sami pognali globlje korenine v avstralsko zemljo.
ŽE VEČKRAT smo poročali, da deluje v Argentin1 del rimske Ukrajinske katoliške univerze imena papeža Klimenta. Za nas je posebej zanimivo in pomembni da je na lej podružnici filozofske humanistične fakultete v Buenos Airesu tudi SLOVFNSKI ODDELEK. Pr'vl’ legij je za nas. da moremo nadaljevati tradicijo sloven ske univerze v tujini, zlasti za tamkajšnjo sjovensk0 akademsko mladino p.i velikega pomena izredna prilik8 za visokoškolsko izobrazbo v slovenskih narodnih ve dah.
Slovenski oddelek univerze ima redne in izredne slu šatelje. Vodi ga prof. dr. Tine Debeljak. Začetek leI° šnjih predavanj je bil 3. maja. Letos bodo predavali slovenščini profesorji dr. Franc Gnidovec (starosloven ščina), dr. Vinko Brumen (filozofija), dr. Marko Kren1 žar (sociologija) in dr. Tine Debeljak (slovenska zg°d° vina, zgodovina slovenske književnosti in primerjavn3 zgodovina slovanskih književnosti). V kastiljanščim P‘ bosla na slovenskem oddelku to leto predavala ukraj|fl ski škof msgr. Andrej Sapeljak (vzhodno bogoslov) ler vodja fakultete dr. M. Wasylyk (politična geograf')3 in zgodovina Vzhodne Evrope).
Tudi o tem pomembnem kulturnem uspehu SloventJe v svetu naša domovina v mejah Jugoslavije ne slT,e niti slišati niti brati . . .
ZIMBABWE, bolj znana pod imenom Rhodezi)8’ je zadnja angleška kolonija v Afriki, ki je zdaj d°se®J( neodvisnost. Pa je že prvi dan svobode pokazal, da p ne bo lahka. Štirje bombni atentati so motili slovesn0
klicanje neodvisnosti. Novoizvoljeni predsednik, pro-n'arksist in bivši gverilec Robert Mugabe, bo imel očitno te*ak posel . . .
PApEŽ Janez Pavel II. je prve dni maja (od 2. do 12.
aja) obiskal črno celino. Zopet so se zbrali stotisoči vznikov okrog njega; kamor je prišel, je prinesel izžare-3j°čo toplino. Prva postaja je bila Zaire, nato je obi-
skal
Goi
se Kongo, Kenijo, Ghano, Slonokoščeno obalo in rnjo Volto. Kot verski vodja je prišel — kakor se je j — “priznati in dvigniti versko naravo afriške du-> obenem pa je tudi Afriki “glasnik miru, ki se veseli o.anes svobodnimi afriškimi narodi”. Afrika, tako ka-iska kot krščanska in poganska, ga je vzljubila. aPežev obisk ji bo pustil vse več kot samo spomine.
aPežu je bilo zelo težko, ko so mu povedali, da je bil ‘,Val ljudstva k njegovi glavni maši na prostem v Kin-asa tako velik, da je bilo devet ljudi zmečkanih do ^rti. sedemdeset pa ranjenih.
. ^ ŠVICI je bil nedavno spet kazenski postopek proti goslovanskim priseljencem zaradi prepovedane obsevalne dejavnosti. Pred sodiščem je bilo pet Jugo-Ovanov, ki so v Švici na delu, ker so svojim rojakom lsluškovali in novice o njihovem političem ter verskem rePričanju in dejavnosti sporočali jugoslavanskemu l!°s‘aništvu. Kot je sporočilo sodno ministrstvo, je vodenje naročil neki član jugoslovanskega poslaništva “ernu.
s, ^LO ameriškega kapitola (skupščine ZDA) v Wa-2'n8t°nu krasi 91 kipov pomembnih osebnosti n- ruženih držav. Zdaj so mednje uvrstili tudi kip redov-e> m. Jožefe Pariseau iz Družbe sester božje previd-Za vki j° 'maj0 za pionirko ameriških porodnišnic in etišč za telesno prizadete. Redovnica je v prejšnjem e[ju ustanovila v Združenih državah ameriških j Jst bolnišnic, sedem višjih šol, pet šol za Indijance in e Porodnišnici.
slov	Prev°d	pesniške	zbirke	pokojnega
‘<y *jnskega jezuita p. dr. Vladimirja Truhlarja. Zbirka gj0 nevih šumi ocean” je dobila italijanski naslov “Nei n> sussurra 1’Oceano.” P. Truhlar je bil rojen v Go-
rici in je dolga leta poučeval na papeški univerzi “Grego-riana” v Rimu. Po vrnitvi v domovino je občutil tako utesnjenost razmer in omejevanje svobode kot vernik-duhovnik in kot literat, da se je razočaran vrnil v Italijo, kjer je Južnih Tirolah 4. januarja 1977 umrl zadet od kapi.
KOT NOVICO ste brali o tem že obširno v dnevnem časopisju in slišali po radiu. Končno mesečna revija ni tukaj zaradi novic, četudi bravcem, mimogrede prinese marsikaj novega. Zato bomo osvetlili vest o Titovi smrti z druge strani.
Za čuda pozabljiv je svet, če mu tako kaže. Pri tako številnih poročilih in pri visokodonečih izjavah raznih svetovnih voditeljev (ob takihle prilikah so nujne, pa velikokrat kaj poceni), ki so od vseh koncev sveta hiteli na pogreb, vse z malimi izjemami molči o dejstvih, kot jih hrani zgodovina. Danes nihče ne govori o jugoslovanski diktaturi, katere začetek je bil Stalinovo delo in je zaživela na krvavem temelju (tudi slovenskem!) desettisočev nedolžnih žrtev revolucije. Nihče ne omenja, da je sam Stalin (danes ga celo komunisti imenujejo krvoločneža) izbral Tita za vodstvo na Balkanu, ne pa ljudstva Jugoslavije. In molčati je treba, da narodi Jugoslavije še danes nimajo prilike izbirati svojega vodstva v svobodnih volitvah, na demokratski način. . .
Zgodovina pa se ne bo ozirala na trenutni svetovni položaj in razne diplomatske zahteve, ki naj bi bile važnejše od resnice. Tudi je ne bo slepil mit skoraj štirih desetletij. Zgodovina bo ocenila pravično in stvarno, brez primesi, ko bo čas dozorel.
(Zanimivo: pri mogočnem Stalinu, ki gaje med vojno in prva leta po vojni partija predstavljala narodom Jugoslavije za “dobrega očka”, je čas dozorel mnogo prej, kot je svet pričakoval.*Lastni sinovi rdeče revolucije so mu kmalu po zelo slovesnem pogrebu in solzah razbili mit in spomenike . . .)
Naj še dodam, da je Avstralijo v imenu Prime Ministra M. Fraserja zastopal na beograjskem pogrebu zunanji minister A.S. Peacock. Pokojnemu se je imel za kaj zahvaliti: za desettisoče delovnih rok bivših jugoslovanskih državljanov, ki jih Avstralija nikdar ne bi imela, če bi jih Titov komunistični režim ne pognal po svetu. . .
Med narcisami
D§ © ^ O (§ E, OŠ
naših mlmih
MOJA MATI
MOJA MATI NI IMELA NITI BORNE KOCE,
VSE KAK JE IMELA, BIL JE ŽAR LJUBEZNI VROČE.
VSE, KAR JE IMELA MATI,
MI JE TUDI DALA,
ŽAR LJUBEZNI — ZLATO LUČKO
V	SRCU MI JE VŽGALA.
MOJO MATER ZIJAJ ŽE DAVNO TEŽKA RUŠA KRIJE,
NJE LJUBEZEN MI JE V SRCU — ZLATA I.UC TAM SIJE.
DANILO GORINŠEK
V*
IAN
DRAGI OTROCI!
Danes objavljamo sliko pridnega dekleta iz melbournskega okraja Norih Allona, prvorojenko BREZOVČE-VE družine. Mama je doma iz vasi Mrše pri Materiji, oče je iz Materije, torej oba iz naše lepe Primorske. V Avstralijo sta prišla preko begunskega taborišča Cremo-na in JOLANDA se jima je rodila v decembru 1957, komaj par mesecev po prihodu v novo domovino. Mama jo pohvali, da je bila vsa leta doraščanja zelo pridna, tako doma kot tudi v šoli.
Jolanda je leta 1975 končala krajevno srednjo šolo, nato pa je bila sprejeta v State College melbournske univerze. V svojem študiju za bodoči učiteljski poklic se je posebej posvetila zemljepisju in računovodstvu. S koncem zadnjega šolskega leta je študije srečno končala, s tem šolskim letom pa že pričela poučevati. Na srečo je dobila mesto na srednji šoli domačega okraja North Al-tona. Nedavno se je udeležila slovesnosti graduacije v dvorani univerze, kjer je prejela priznanje, sad svojega študija — diplomo “Bachelor of Education”. Le poglejte jo, kako zadovoljno se smeje na sliki! Pa saj se lahko: dosegla je s trudom, kar si je želela in za kar je žrtvovala mnogo let resnega študija.
Dragi Striček! — Mamici sem letos kupila za materinski dan nove copate in je bila zelo vesela. Obljubila sem ji, da bom vedno pridna. Tega pa mi mama ne verjame, ker sem včasih tudi poredna. Ali si bil tudi ti nagajiv, k° si bil majhen? Moj bratec je še bolj poreden od mene, zato pa je tudi večkrat kaznovan. Pa vseeno se imamo vsi radi. Lepe pozdrave! — Veronica Straban, 9 let. Bayswater, Vic.
KOTIČKARJEM, ki so bili izbrani kot najboljši Pr' barvanju velikonočne nagradne slike, se oproščam, da so tako dolgo čakali na obljubljeno nagrado. Veste, striček ima polno dela, ne samo skrb za Kotiček. Zato boste zamudo že razumeli, kajne?
Lepo bi bilo, ko bi še kdo kaj napisal o materinskem dnevu, ki smo ga ravno pustili za sabo. Saj ste mamico s čim razveselili — upam. Zdaj pa ji napravite veselje tudi s tem, da kaj napišete za Kotiček.
No, jaz pa vam za dobro voljo danes ponudim ugan-ko. Morda jo boste s pomočjo mamice ali očka le raz-vozljali. Če pošljete rešitev na Strička, boste dobili morda celo nagrado.
Uganka se glasi takole:
TRI besede so podobne, vendar niso nič sorodne.
Prva neka je žival sredi morskih tam planjav.
Druga pri šivanju služi, rada se s krojačem druži.
Tretja pravi, da kosilo danes bilo je obilo.
Boste skušali uganiti te tri besede? No, bomo videli! Odilo sreče! — Striček.
Jolandi in vsej Brezovčevi družini ob tej priliki tudi od MISLI iskrene čestitke. Jolandi pa seveda še posebej želimo, da bi ohranila materinski jezik ter zavest, da Je slovenskega rodu. In doseže naj še mnogo lepih u$Pe' hov pri svojem težkem vzgojiteljskem poklicu!
ADELAIDE, S.A. — V našem multikulturnem mestu SIno imeli tudi letos “Festival of Arts”, ki prinese nam Vsem obilico veselja in tudi kulturnega užitka. Združil 'e Uudi od vseh koncev sveta.
Čas festivala pomeni res nekaj za vsakega. Njegov uh se je pokazal v gledaliških in koncertnih predstavah,
| raznih razstavah, pa tudi po glavnih mestnih ulicah 111 Parkih. Tudi večeri so v dneh festivala nudili preseljenje z električno razsvetljavo barv, ki je dajala vse-J'lu mestu praznični videz. Seveda ni manjkalo tudi za-.ave vseh vrst za mlado in staro. Vsakdo zares lahko '2bira po mili volji in najde gotovo nekaj za svoj okus. Naravno, da so v dneh festivala mestne ulice še bolj 1Ve- Glavne zgradbe po mestu so bile okrašene z zasta-'anii> ki so jih napravili z ljubeznijo in v duhu skup-n°st‘ adelaidski šolski otroci.
sem že omenila, je naše mesto res multikulturno ~~ Ustavljeno iz ljudi vseh delov sveta in vseh narodnosti. Veliko, če ne večina, je bila rojena izven Avstra-le- Če k priseljenim staršem prištejemo tudi tu rojene 0,r°ke, nas je zares veliko in nekaj pomenimo. Zato P Naravno, da igramo že važno vlogo tudi pri festivalu, •hnic Communities Council of South Australia je orga-J^iral dan 22. marca, ter dal vsaki etnični skupini pri-, 0 nastopiti in pokazati delček svoje starodavne, bogate u'turne dediščine.
. ^r* tem “International Day” adelaidskega festivala
^delovala seveda tudi naša slovenska skupina. Pri-
,et‘Da je bila v Elder Parku in se je pričela že zjutraj. .^e matere so organizirale stojnico domačega peciva ^ dfugih slovenskih jedi (klobasa z zeljem!), kar so stralci in priseljenci drugih narodnosti s slastjo po-Sa"- Razen hrane smo imeli tudi razstavo naših na-
r°dnih
n'je,
predmetov — razni leseni spominčki iz Slove-
Pa tudi krasna domača ročna dela naših žena tukaj
^delaidi.
n,^ari je bil res lep in ljudje v najboljšem razpoloženi11' Mnogi, ki morda niti vedeli niso, da Slovenija ilQ aia’ so postali za to znanje bogatejši. Če ne že lku°ldne, P°P°^ne’ s0 nastoP^e razne etnične P>ne s svojim kulturnim sporedom. Slovence so pred-Adelaidčanom naši pevčki z nekaj slovenskimi žairn,rni» Novakova Janet in Valenčičev Tomaž pa sta ljj|®ra^a na harmoniko. Tako pevčke kot muzikanta je b Vredno poslušati, zato so vsi želi tudi splošno odo-'^anie občinstva.
8aii e<^naro^n' dan se je približal koncu. S svojim bo-PrilV sPorec*om izpolnil svoj namen. Naj se ob tej tol; Za*lvalicn vsem rojakom, ki so kakor koli poma-HS ter s svojim sodelovanjem prispevali k lepemu phu slovenske skupine.
°zdrave vsem iz Adelaide! — Helena Rant.
^LBury, n.s .W. - Ob vesti o Titovi smrti se človek pa 0 zamisli: eni jokajo za njim, drugi se veselijo, tretji krv^6	da bi spet ne prišlo do prelivanja bratske
je; '' • • Res, od zgodbe Kajna in Abela se uboji nadalju-celem svetu: človek proti človeku, krivice in ne-
3
©
dolžne žrtve, nikjer resničnega miru. . . Neizmerno smo napredovali v tehniki in vseh panogah vede, le v vedi resnice in pravice, nesebičnosti in strpnosti je človek ostal nekje pri tleh. Koliko nasilja in ubijanja se vidi na televiziji in čuje po radiu — vsekakor več zla kot dobrega. Kdor o vsem tem razmišlja, ga mora prevzeti občutek brezupnosti, kam res drvi svet brez Boga. Skoraj je bolje ne misliti in se v molitvi vdati v božjo voljo. — Lepe pozdrave! Ivanka Študent.
MELBOURNE, VIC.— Čisto slučajno mi je prišlo v roke vabilo na proslavljanje osemdesetletnice dveh adela-idskih rojakinj, ki gaje priredilo tamkajšnje versko središče v cerkvi in dvorani na večer prvega aprila. Ker od tam nihče ne poroča, naj ob tem sam napišem nekaj vrstic. Saj sta obe že dolga leta zvesti tamkajšnji slovenski cerkvi in tudi dolgoletni naročnici naših MISLI.
Gospa KRISTA GOLOB je bila rojena 31. marca 1900, Podgradje pri Ljiltomeru, gospa MARIJA POSA-VAC pa 15. julija 1900, Košana pri Postojni. A ne eni ne drugi bi ne prisodil osmih križev— menda bo res,
OPALI
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ...
OBIŠČITE NAS!
Pomenili sc bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 Wattletree Road,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
fo
DISKO za Sydney in okolico!
Kličite me z;i praznovanje zarok in porok, rojstnih obletnic ter drugih veselih prilik! Igram po želji vse vrste glasbe in imam lepo izbiro angleških, slovenskih, nemških ter drugih plošč za mlade in stare. Štiri ure najboljše glasbe za 85 dolarjev!
Priporoča se JOŽEF ROBAR, 61 Garfield St., VVentvvorthville, NSW, 2145
L.
Telefon: 636 7157
da čim več človek v življenju prenese v vdanosti v božjo voljo, manj se mu poznajo leta. Pa tudi svojo mladostno vedrino ohrani do poznih dni. Končno: čemernost ni še nikomur pomagala in ni rešila še nobenega problema. Tega se obe jubilantki dobro zavedata. Zlasti gospa Krista, ki tolikokrat z mogočnim smehom pripoveduje zgodbe iz povojnih zaporov, kjer je kljub krivicam in težkim okoliščinam vse žene in dekleta svoje celice držala pokonci.
9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
'I.a razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
•ZA POROKO: 75 razlifnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
E.Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih m starih pisalnih, računskih m podobnih strojev vseh /namk. l/v rtu jemo vse vrste popravil!
V	/alogi imamo slovenske črke Č$Ž, ki jih Va* pisalni stroj morda Sc nima.
EMIL ZAJC
lelefon: 544 8466
9 Tennvson Ave., ( LAVTON, Vic. 3169
Obema jubilantkama iz srca želim, da bi v zdravju m vedrosti šle novim jubilejem naproti. Gospe Kristi Golobovi pa obenem tudi iskrena zahvala za vso pomoč, ki J° je nudila slovenskemu duhovniku ob vsakem obisku Adelaide in zlasti po prevzemu gospodinjskih skrbi na Misijonu sv.Družine. Kolikim duhovnikom in raznim drugim obiskovalcem je in še postreže kot bi postregla samo mati. Škof dr. Stanislav Lenič se še zdaj skoraj ' vsakem pismu spomni njenih materinskih skrbi in polne mize dobrot. Bog Vam povrni za vse! — Urednik.
FAIRFIELD, N.S.VV. — Ste morali včeraj ali p[eC*' včerajšnjim dobiti moje pismo z rešeno aprilsko križan-ko. Te sem se po stari navadi nejprej lotila, potem sem se šele spravila k branju. Navadno čitam sama, potem pa še možu glasno, ker on težje bere zaradi slabih oči '' Zdaj pa Vam ponovno pišem. Boste vprašali, zakaj. Ker sva v zadnjih MISLIH brala veselo vest, da je gospod Lojze Turk postal nadškof v Beogradu. Solze ganotja m veselja so nama obema stopile v oči, ko sva zvedela, kako visoko čast je dosegel naš rojak in znanec, saj sva ga oba z možem dobro poznala. Lojze (po domače Korači' nov) je bil skoraj sosed mojega moža in v nižjih razredih sošolec. Vedno je bil veselega in nasmejanega obraz3 ter prijazen z vsemi. Novomašno podobico sem dobil
PRODAJAM hišo v Sloveniji: na Studencih ^ar'j bor) blizu železniške postaje. Kogar zanima nakup. . lahko podrobnejše informacije glede stanja in vredno* hiše pri lastnici. Pišite ali telefonirajte na naslov: VERONIKA ROBAR, 61 Garfield Street,
VVentvvorthville, N.S.VV. 21 Telfon: (3) 636 7157
Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZJNI MEMORLALS Verga Bros. Pty. Ltd.
9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN. VIC Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
°d njega in sem jo spoštljivo hranila med dragimi spojki, ki pa so se žal vsi izgubili. . .Zato pa nama je oema še bolj ostala v spominu njegova nova maša.Že akrat smo bili ponosni nanj, da je prišel do oltarja - kaj ele sadaj, ko je dosegel tako visoko in dostojanstveno st°pnjo. Zato rojaku - novemu beograjskemu nadškofu !udi midva iskreno čestitava ter sva z ostalimi ožjimi ro-Jaki ponosna na našega “Dolenjca”. Bog naj ga čuva na Vegovih težavnih potih, mi pa ga spremljajmo s svojo Molitvijo. Če nama posredujete naslov, bi mu tudi oseb n° Pisala in mu voščila. (Rade volje Vama in vsem Dole-j'|ceni, ki bi se ga radi osebno spomnili. Naslov se glasi: ^ost Rev. Alojzij Turk, nadbiskup beogradski, Sveto-2ara Markoviča 20, 11000 Beograd, Yugoslavia). Goto-'° bo vesel čestitk iz daljne Avstralije. Ur.)
. ^*aj je tukaj. Rada se spominjava šmarničnih večer-1,1 Pobožnosti v novomeški frančiškanski cerkvi. Tukaj J*arr|a žal zvečer ni mogoče iti, saj ni prevoza in bolezen
starost je z nama. Le ob nedeljah, ko so šmarnice v 0yenski cerkvi združene z mašo.
Prav danes (5.maja) je minilo 46 let, kar sva poroče-a' (Naše čestitke! Še štiri leta, pa Vaju bomo slavili v 5a[u! Le korajžno zlatemu jubileju naproti!—Ur.). V 'Jenju je bilo vsega, dobrega in slabega. Od petih ot-
živl
rok'
čke:
so še trije ostali, dva pa sta odšla zgodaj med angel-
e: hčerka desetletna, sinček dveletni. Ker je danes toli-
*Ia na svetu, se tolaživa, da jima je Bog prizanesel s
J Pokvarjenim svetom
Midva pa uživava
•uženi pokoj — sva ne le stara starša, ampak že tudi astarša — in vsaki mesec težko pričakujeva MISLI.
Melbournskim rojakom je na uslugo
^obni tehnik — dental technician
LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
Kot ste omenili v zadnji številki, nekateri naročniki dolgujejo že več let. človek bi mislil, da jih bo pri takem zastonjkarskem branju vsaka črka spominjala na dolg. Midva pa kljub temu, da sva upokojenca, rada priloživa še kak dolar za sklad, da tako poleg redne naročnine pomagava listu ohranjevati življenje. (K nam pa prihaja na obisk in branje MISLI prijatelj, ki še dela, lista pa si ne naroči. Pravi, da si bo MISLI naročil, ko bo penzionist in bo imel več časa za branje . . .)
Vdane slovenske pozdrave! Karla in Rihard Twrdy.
Rešitev aprilske KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. butara; 5. vzhod; 8. Anton; 9. ledina; 10. laket; 11. Albin; 12. zrno; 13. tkan; 15. Ksaver; 18. krotke; 20. Lojz; 21. miza; 22. ajdov; 24. otava; 25. vrtovi; 26. enaka; 27. jamči; 28. Ankara. — Navpično: 1. bolezen; 2. tedensko; 3. rana; 4. analist; 5. volitve; 6. znanke; 7. ocean; 14. artičoka; 15. Kozjani; 16. aktovka; 17. pravica; 19. rjaveč; 20. lutka; 23. vran.
Rešitev so poslali: Sr. Maksimiljana, Jože Grilj, Karla Twrdy, Francka Anžin in Marija Špilar, Angela Židan, Ivanka Študent, Lidija Čušin, Ivan Podlesnik, Emilija Šerek, Anton Šajn in Milan Prešeren. — Žreb je določil narado Antonu Šajn.
HORVATH SCHOOL OF MUSIČ
Poučujem harmoniko (slovenske pesmi!) na domu kjer koti v Melbournu (za A.S.A. in A.M.E.B. izpite in spričevala) Prodajam tudi harmonike.
PET KR HORVATH 23 SAIJSBURY RI)., ASHNVOOI), VIC. 3147 TELKFON: 277 6148
D0NVAL MR AVE L
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potViih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo
Obiščite našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje!  ______________________________________
KRI C GREGORICH
Temu se smejejo doma . . .
• Naredite nekaj za svoj narod: MOLČITE!
• Na papirju smo si vsi enaki, a kaj, ko papir prenese vse, tudi to debelo laž.
• Ni res, da ne vemo, kdo pije in kdo plača, saj v takih primerih plačujemo vsi.
• “Manjka praška, kave, limon, premoga. . . Česa sploh ne manjka?” — “Pojasnil ljudi, ki so krivi za to.”
• Če delaš kot konj, ne manjka jezdecev.
• Odločili smo se demokratično, zlasti nekateri.
KDO BI VEDEL POVEDATI . . .
. . . kje je STANKO PETEK, po poklicu mizar, doma iz okolice Mariboru. Njegova mati je izgubila sled za njim in je v velikih skrbeh zanj. Kdor Stanka pozna, naj mu sporoči to obvestilo. Morebitne informacije o njem lahko sporoči tudi sydneyskem uradu Rdečega križa (Red Cross Society, 159 Clarence Street, Sydney, 2000, N.S.W.), ki na materino prošnjo poizveduje za Stankom.
Med pogrešanimi je tudi JOŽE KOSMAČ. Njegov zadnji naslov je bil v Maroochydore, QLD. Kdor ga pozna, naj mu sporoči, naj se pglasi domačim; ali pa
KRIŽANKA
(Sestavila Ivanka Žabkar)
Vodoravno: I. slovenska reka; 4. poročena ženska; 8. začetni črki imena in priimka junaka-orjaka znane Levstikove povesti; 9. začimba; 11. afriška žival; 12. na poseben dan maja jih častimo; 14. kratica za danes najbolj razširjeno družinsko občilo; 16. iztrebljen gozd, jasa; 17 redka novozelandska brezrepa ptica; 19. kazalni zaimek; 21. “ali” v angleščini; 22. streha; 24. bla-gozvočje glasov; 27. nikalnica; 28. maska, pretveza; 29. ime osebe v stari zavezi; 30. žuželka; 32. kratica za Prešernovo knjižnico; 33. prihod v goste; 34. poljski sadež.
Navpično: l. cigara; 2. znana ameriška kratica za "vse prav"; 3. igralna karta: 4. zvok; 5. vrsta umetnikov; 6. gora v zvezi s pravljičnim kraljem Matjažem; 7. rimski pozdrav; 10. vrsta pralnega praška; 13. žensko ime; 15. osebni zaimek; 16. slovensko obmorsko mesto; 18. glasovati; 20. roža, cvetlica; 23. osebni zaimek; 24. zadnji zemski doni vsakega; 25. še več kot zelo nagel korak; 26. vrsta glasu pri zbornem petju; 28. kratica za Krajevni ljudski odbor; 31. površinska mera; 32. kratica za poštni predal.
Rešitev pošljite do 7. junija na uredništvo.
DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA!
“THE SAUSAGE MACHINE”
TAKE-AWAY SHOP
CENTRE PLAZA,
Cnr. Bourke and Swanston Sts.
Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Domače juhe: ječmenova, grahova, lečna.
Na razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote.
Priporočata se Valerija in Miha ROPRET
naj javi sydneyskemu slovenskemu verskemu središč"' ki bo vest posredovalo dalje.
ŠTEFAN DRAŠKOVIČ (doma iz Nedeljicc) naj sC takoj javi domačim. Zadeva je nujna zaradi zapuščin^' Lahko pa se javi tudi telefonsko Francu Horvatu v Sj ney: 02-709-1258.
DUŠAN MIKLIČ je nekje v Avstraliji, po sklep*0^ najbrž v VVollongongu, N.S.W. Njegov zadnji poki'1’; voznik taksija. Iščeta ga brat Stane Miklič in prijaj Matija Golob. Naj se oglasi bratu (Praproče 5, p. StrazS (68 351) pri Novem mestu.
*
»>
“Veš, moj pes me zavoha že na dvesto metrov-
“Ti, kaj pa, ko bi se spet enkrat skopal?”
i _	%		3a	■		c		r
%	/<			f		■	-	£
c					A	m	\	C
y<f) s J			/F t			r c	d	
ti	i		i		i	f	/V	
J	m		n	K		v		
■	%		t\			fs		£
	i	\			/\			
	o	‘T		te	£	m 1 \		
3*	K				■		p	f
-OVEMAN Ati ASSOCfAl
Melbournski Tojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Almc SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v El(hamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
;	Priporočam se Slovencem
•	vzhodnega dela velikega Melbourna
;	za vsakovrstna avtokleparska dela,
avtobarvanje in podobno.
■
! Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
i A. V. MOTOR BODY REPAIRS
:	1/117 LEWIS RD„ WANTIRNA SOUTH, 3152.
;	VIC. — Telefon delavnice 221 5536
!	TOWING SERVICE 24 ur dnevno
;	na	telefonu	221	5757
I	ali pa doma — 232-4314
!	Rojak	VOJKO	VOUK
■ Kaj pa NAROČNINA?
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.
Kličite čez dan: 311 63ob RAP1D TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vpraSajte za Maksa Hartmana!|
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
IMATE NAMEN POTOVATI?
Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki se odpravljajo na pot) bo uredil za Vas vse potrebno!
Čez dan:	Po urah:
^2 Smith Street,	1044 Doncaster Rd.,
Collingvvood, Vic.	3066	E. Doncaster, Vic.	9109
Tel. 419 2163 in 419	1584	Telefon: 842 1755
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače.
Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Kadar se mudite v canberri: dobrodošli v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
Ob
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TOB.IN BROTHERS funeral directors
Malvern 1382 High Street, 509 4720
Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
F T. A DM IN ISTRA TI V K SERVICES Pty Ltd. 182 Norton Slreel, Leichhardt, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prtv/cmamo registracijo.in popolno knjigovodstvo vsaki.vrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov Urejamo davčne obračune ("Incomc lax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom
V	FFRFOLJA J M. THAMF F.. WFINBFR(i Predvtavljanu. različna zavarovalna podjetja — "Tariff Oontpanics”
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah: zavarovanja nepremičnin itd (VVorkcrs’ Compensation, Public Kisk. Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYI)NEY 560-4766 in 560-4490
Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % D® vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajt* o ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard In Kristina ROBNIK
.J
SLOVENSKO	MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom	
za 'izdelavo kuhinjskih	omar
in drugega pohištva	
po zmemi ceni.	
	FRANC ARNUŠ
Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA, Vic.
Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127 — Tel. 836 3862
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE