januš Golec: } Guzaj 25 Konja sta žo bila prodana ter kupljena, ko je odložil vaj&ti in izroCil vozniku kuverto, v kateri jje bilo izplačilo za v pismu določeno zadnjo ceno. Hotel js ko^nja takoj prevzeti, radi tega ga je prosil, naij zavozi na povratku v koraku jdo njegovih. tilevov, kj&r bo pu_til voz in on sam 6© odpelj© lahko z vlakom do Rajbenburga, odkoder rd več tako daleč pe_ v Kozje. Logar j& bil zadovoljen v dno _rca, ker je prišlo tako naglo do skl&pa kupčlje, pustil konja stopati korakoma In gledal žvedavo na desno ter levo stran ceste. Vra.ala sta se od vasi Pesje pr.ti Brežicam. C&sta med zgornjim Obr.ežem in Zverinjakom pelje sko_l hrastov gaj in je samotna. Srečala nista nobenega voznika. Glavar je gle_al ves zaljubljen v konjiča, ki se ni.ta ptitila kljub diru, ampak le hrzala nestrpno in prosila za liitrejši tek v jutranjem hladu. Baš sta vozila skozi omenjeni gajček, ko je prosil gozdar visokega gospoda, naj podrži vajeti, mora pogledati k zadnjemu kolesu, ki nekod neprijetno brusi po lesu. Ustavil js konja, oddal vajeti, skočil z voza in glavar je pokorno čakal, dokler ne bo odstranjen nedostatek. Presneto kratko je stal voz, ko mu je priletel od zadaj po glavi udarec s krepelorn, da mu jo zablisnilo v možganih, mu zazvonelo po ebeb ušesih, se zavrtelo, da je izpustil vajeti, omabnil v brczzavesti in bi bil padel z voza, da ga niso prcstregle voznikove ::oke. Slcdila sta še dva udarca s pestjo po levem ter desuem sencu, streslo ga js parkrat po celem telesu, zahropel je bolestno in obledel kot stena. Voznik mu jc otipal srce, ki je bilo, dibanje sex mu je umirilo, ni bil ubit, le globoko onesveščen. — Ko je bila žrtev nagnana v prisiljeno spanje, jej je pretaknil logar še vse žcpe, kimal zadovoljno ter shi_njeval precej pitano listnico, zl_to uro ter verižico. Me.to oropanega denarja ter zlatega plena mu j. porinil v notranji žep suknje zalepljeno pismo, ga dvignil z voza in skotalil v obcestni jarek tako, da ga je moral zapaziti vsakdo od mimoidočih. Po izvršenem zločinu na voz, nazaj proti Vidmu in š!o je nekaj časa do Vidma ne v navadnem trabu, v galopu. Mimo Vidma ter Rajhenburga v naglem trabu, od tod ne proti Kozjem, ampak Sevnici, Jurkloštru in do krčme pri Leskovšeku pod Planino ob že znanem cestnem križišču. Od Sevnice do Leskovšeka je vozil Guzaj skoraj vedno v koraku in se krohotal, da se je pokal z desnico po obeh kolenih. Tako sijajno in na lahko ter na hitro roko se mu Se ni bil posrečil zlahka kak obračun, kakor z grofovskim glavarjem. Trikrat ga je birmal z udarci do nezavesti. V kuverti na Dietricha je bilo 1200 goldinarjev za oba konja, ki sta bila sedaj tukajle v njegovib rokah s krasnim gosposkim vozom vred. Povrh je še naletel pri preiskavi v glavai-jevi Hstnici na 500 goldinarjev in kot napitnina za posredovanje prodaje neprodanih kornj mu je bila dragocena zlata ura z verižico. Kaj ho.e človek še več, ako ima opravka z omejenim glavarjem, ki hoče ustrahovati Guzaja, bo lahko sam razmišljal na bolniški postelji a tolovajskih žegnih. Posebno ga je š© veselilo, da je opravil z glavarjem brez prelivanja krvi, na kar je bil pripravljen le v skrajni sili samo« obrambe. Če bo grofu šumelo nekaj dni po plemeniti glavi, to nič ne de, bo vsaj pomnil, kedaj je ščuval žandarje na Guzaja. Kedaj In kedo bo naletel na onesveščenega v obcestnem jarku, mu je bilo vseeno. Kedo je potipal grofa, bo povedal že sam, ko bo odprl oči in sploh mu je vtaknil v žep na suknji lastnoročno pismo, v katerem mu razlaga, zakaj ga je tokrat le poplašil z omedlevico; pri drugem srečanju ter obračunu ga bo ubil, ako ga ne bo pustil v miru. Da js pri tej priliki oskrbnik Dietrich ob najboljše lahke konje ta skoro nov lovski voz, se mu zgodi prav, j© tudi eden lz vrst proklete bogate gospode, ki bi najraje videla ter vohala, kako bi peMi Guzaja živega na razbeljenem ražnju. Tokrat je zadel kar dve muhi z enim zamahljajem in to je bil in Se bo teater, ko se bo zvedelo, kako je osmešil grofovskega glavarja in nemškega oskrbnika priprosti Guzaj, ki obračunava le z oniml, kl ga preganjajo In zabavljajo na njegova dela ter oznanila pravice. Takele so plesale samotnemu vozniku po glavi, ko se j© vraftal s sijajnim plenom iz rok dveh bogatašev ter dolgoletnih ljudskih pijavk. Pri prijatelju Leskovšeku je naročil konja dirkača, kl sta prestala ©no najlepšib dirk v Gurajevem življenju, pošteno odrgniti in n.al.r__lti 1 ovsom. Sam j© ve.eirjal pečene plščance, vino pa je teklo od mize za vse, ki _o 811 taistega večera mimo Leskovše>kove krčme. Drugo jutro ee je odpeljal kot grof in nikdar ni ve5 vldel kozjanski Dietrich ne mladih konj dirkačev, ne skoro novega lovskega voza; tudi tolikanj zgovornega žusemskega gozdarja ni bilo nikdar ve. na spregled. Lip.inetov Nace Iz Zverinjaka, ki ]© peljal gramoz i_ jame pri Pesjem v Staro vas pri Vidmu, je zadel na glavarja v obcestnem janku. Pri prvem pogledu Je bil uverjen, da se je gospod ponesrečil s konji, ker je rad sam ko.iral ter naravnost divjal po cestah. Voza ni bilo ni- kjer, konj še manj — moralo se je pripetiti nekaj drugega. Sklonil s© je k ponesrečenemu, ki je glob.ko sopel, imel na prsib prekrižane roke, klobuk je ležal nekolilio vstran in glava pač je bila zatekla in v obraz je bil črno zabruhel. Nič ni razmišljal dobri Nace, gramoz Je raztovoril na licu mesta, podložal dno kripe s kocama, dvignil ponesre.enega glavarja, ga položil poCez na voz in tiba-ho nazaj proti Brežicam do najbližje .lovešk© pomo .i. J© bilo poznati Nacetu, da Je bil že l&ta in leta pri t©žkih konjih in gramoznem vozu. Z glavarjem ni divjal v mesto, ampak campasti kooiji so stopali korakoma, Nacc Je vlekel iz pipe In razmišljal prav pocasi, kaj neki se 1]1© moglo pripetiti tako mogočnemu goapodu in še na vse zgodaj zjutraj. Se nl mogel prav razpukšati glede vzroka težk© nezgode, ko j© že tibahotal mimo prvih obcestnib. hi_. Pred vsako je postal in razkladal ženskemu spolu, koga pelje, kje ga Je pobral ln hotel zvedetl od prestrašenih žens;k, kaj neki se j© moralo prlp©tetl grofu na ravni cesti v hrastovein ga]u. Marsikdo je hotel vrnlti glavarju zavest z mrzli- mi obkladki, ni pustil, ker za gospodo je dolitar, ne pa v vodo namočeno babje capje! V Brežicah so zaali mnogo prej, kakega potnika prevaža Lipšinetov Nace, predno je ta sploh prifural v mesto. Ustavil je pred zdravnikom in predal lastnoročno težko ponesreeenega kljub navalu Ijudstva in gospode zdravniku. Pod zdravniškimi obkladki si je glavar, grof Attems kmalu cpomogel do zavesti. TJganko z udarci in nezavestjo je znal razvozljati skraja le toliko, da ga je moral lopniti po glavi oni Dietrichov koikjski mešetar, ki je utekel s kupljenimi konji, z izkupičkom zanje in z njegovo zlato uro ter ver!_ico. Ko je nekolik-o okreval, da je labko sedel na postelji, mu je pokazala soproga pism«, katero je našla po prepeljavi na dom v njegovi suknji. Pismo je bilo pisano v nemščini in se glasi v slovenskem prevadu takole: »Ljubi glavar ia grof Attems! Nisva se poznala do sinoči, ko sem s© vam ponudil za Doguedovalca Drodaie Dietricbovih konj dirkačev. Zaupali ste mi na prvi pogled, lahko bi vas bil odpeljal, kamorkoli bi bil h.t&L Zakaj vleči na dolgo, kar &© stori laJiko in bitro. Poslovila sva se danes bolj na krepko na sredl cests in upam, da vas ne _O treba več gladiiti po glavi, saj zaenkrat sem poravnal račun z vami, ki mi gonite orožnike na vrat, ne da bi ma poznali. Hotel sem se vam osebno predstaviti, da boste znali, da Guzaj ne tiči za plotom kakor kak grof. Posebno vizitko seon vam pustil na vaši glavi i_ upam, da ja n© bo treba izro.iti drugič, ke>r tedaj je ne bom položil 1© po vrhu glave, ampak skozi in takrat bo moj zadnji obisl. pri vas, ako ne boste opustili gonj© za menoj« Ko se boste pozdravill, pornnlt©, da je Guzaj —* Guzaj, grof pa grof, ki bo sedel tudi drugič na limanice, a takrat ne bo odfrčal več žlv! S spoštovanjem ter z zahvalo za obilne d»« narne in zlate darove. Franc Guzaj, 1. r.« (Dalje ale'dLj