CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELTSggGil OKRRTfl CELJE, PETEK, 21. DECEMBRA I^ETO VII. — ST. 51 — CENA 15 DIN Urejuje uredmški odbor — Odgovorni lu^hmT Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 - Telefon: uredništTO 24-23, uprava 2^5-23 — Tek. ruč. 620-30>-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- »•čnina 500, polletna 230, četrtletna 123 din — Izhaja Tsak petek — Poštnina phifana T rotovini — Rokopisov ne vračamo. PETNAJST LET JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Letos na dan 22. decembra slavimo petnasjsitletnico obstoja naše Jugoslo- vanske ljudske armade — oborožene •ile naše socialistične domovine. Zgo- dovina rasti in izgradnje nove Jugo<^la- ▼ij* beleži mnogo pomembnih datu- mov, med temi pa zavzema 22. decem- ber svoje dostojno mesto. Na ta dan je biU ored petnaj^ti-mi leti ustanovljena vojaška sila ljudske revolucije, s po- močjo katere je revolucija zmagovito tlomila sile okupatorjev in njihovih so- delavcev — istočasno pa ustvarila po- goje za rast in razvoj novih družbenih odnosov pri nas. Obdobje ljudske revolucije je oz;ko vezano na obntoj in herojsko bo-bo na- ie Armade. Kot takrat, tako j'^ tudi povojni razvoj FLRJ najožje povezan i razvojem in krepitvijo njpne obo o- žene sile. Naši na^rodi so imeli opravtti z velikimi težavami. To niso bile samo težkoče ,pri izgradnji socializma in od- P' avljanju zaostalosti. Predvsem je mo- rala naša domovina kljubovati težko- čam, ki so prihajale izven naših meja. Vsi se spominjamo težkega povojnega stanja, mnogih spornih vprašanj, nape- te poli-ike velikih sil, ustanavljanja vojaških blokov in zvez... Vse to je vplivalo, da smo morali še posebej ču- vati našo neodvisnost in svobodo. To nalogo so mo;ali naši delovni ljudje, naš delavski razred. Zveza komuni- stov, prvenstveno pa pripadnid naše ljudske armade, sprejeti na svoja pleča. Vprašanje svobode in neodvisnosti pa pri nas nismo reševali po principih pa- sivne obrambe, temveč na osnovi ži- vahnega ?p! ovajanja nevt'^alivtične po- litike. Naše vodstvo je v smislu aktiv- ne koeksistenee vložilo veliko t'uda in odigialo veliko vlogo pri učvislitvi miru in sodelovanju vseh narodov v svetu. Tako politiko pa so lahko vodili z vsestransko podpo-o jiugoslovanskih narodov, na temeljih notranje enotno- sti ter op-ti na močno in politično čvr- sto armado. Jugoslovanska ljudska ar- mada je nudila varno zavetje na odom Jugoslavije pri njihovi požrtvovalni borbi za izgradnjo socializma. Naša ar- mada je onemogočila vse agresivne po- izkuse od zunaj, bila je vseskozi čvrsta opora našemu državnemu vodstvu in vodstvu Zveze komunistov s tov. Titom na čelu. * > > i ..u ,., i >i Da pa je JLA zmogla doseči vse te velike uspehe v svojem razvoju, je mo- rala prispevati ogiomno naporov. Svojo petnajstletnico obstoja proslavlja na visoki stopnji. Po tehnični opremi in sposobnosti starešinskega kadra in iz- vežbanosti enot je na višini najbolj so- dobnih armad. Toda to ni vse. Naša ljudska armada daleč presega druge armade v svetu zaradi visoke stopnje svoje notranje moralno-politične enot- nosti in zavesti. Ta njena notranja enotnost je plod nerazdružljive poveza- nosti z Ijudsitvom, izhaja iz skupnih interesov najširših narodnih slojev na- še socialistične skupnosti. Pogoji nagle učvrstitve naše armade so plod uspehov vse naše jugoslovan- ske sikupnosti pri izgradnji industrije. JLA je v pogledu vojne tehnike posta- la neodvisna od kakršne koli pomoči od zunaj. Novozgrajena podjetja težke in- dustrije lahko danes nudijo armadi vs« kar potrebuje, od lahkega o'.a- novili organizacijo Zveze komunistov itd. Rezultat teh naporov je bil, da je kljub velikem padcu proizvodnje v pr- vem četrtletju kolektiv 14. decembra v celoti izpolnil le, ni proizvodni plan. To je uspel doseči navklju'b zastarelim strojnim napravam in slabim prosto- rom, pa s toliko večjo požrtvovalnostjo in voljo. Vsekakor ima pri tem zasluge ves kolektiv, ki je postal notranje čvrst. Tudi mlad; organizaciji Zveze komu- nistov, sindikalni organizaciji, delav- skemu svetu in upravnemu odboru, ka- kor tudi silrokovnjakom in direktorju tov. Kokolju ne gre odrekati ogromnih zaslug, da je tovarna, katere bodočnost je bila v začetku leta še zelo nejasna, prva v okraju, ki je izpolnila letni proizvodni plan. Tadi v celishi občin! pripravliajo praznovanje novoletne felke Pionirska komisija pri Obč. odboru Društva prijateljev mladine v Celju je pred časom pripravila načrt za prazno- vanje novoletne jelke v celjski občini. Praznovanje pripravljajo v petnajstih odredih, katerih delo marljivo vodijo starešinski pionirski sveti, inštruktorji in učiteljstvo, pa tudi šolski odbori. Pri- pravljajo veselo rajanje in primeren spored pod Novoletno jelko, nato pa skromne pogostitve. Nekatere terenske organizacije pri- pravljajo ponekod novoletno jelko za Cicibane. Občinska pionirska, komisija pa bo tem in pionirjem I. gimnazije podarila tri predstave Gogoljeve »Ubo- ge Ančke« v Celjskem gledališču in osem kinopredstav. Pri vseh predsta- vah bo zbrane pozdravil Dedek Mraz. Obiskal pa bo tudi celjske otroške vrt- ce, kjer so priprave že skoraj pri kra- ju. Posebno veselje pa bodo medse- bojni obiski in gostovanja Cicibanov posameznih vrtcev. Pionirskim odredom v obrobnih va- seh celjske občine bo Dedek Mraz po- slal vedre filme, ki jih bo požrtvovalno predvajal sindikat Celjske cinkarne. Iz vseh priprav se zrcali želja, da bi naši Cicibani in pionirji praznovali novoletno jeliko čim bolj prisrčno in prijetno. Proslava 22. decembra na Dolgem polju Pred dnevi je terenska organizacija SZDL Dolgo polje v Celju pripravila v dvorani AD Kladi var j a proslavo na čast Dneva JLA. Pred nabito polno dvorano je o pomenu praznika usta- novitve Jugoslovanske ljudske armade spregovoril major Josip Soštaršič, za tem pa so pripadniki JLA predvajali zanimiv film iz življenja neke enote JLA »Na slavnih tradicijah«. Prvih pel slo proslovoljnih delov- nih ur za celjski plovalni bazen Dolgoletna želja Celjanov, predvsem pa celjske mladine, se je te dni začela uresničevati. Pretekli teden so se pri- čela dela pri izgradnji celjskega ko- pališča. Dva dni pred nedeljo je vo- jaški buldožer odstranjeval humus na terenu, kjer bo stalo celjsko ljudsko kopališče in športni bazen na prostem. Lepo decembrsko vreme pa je omogo- čilo, da so v nedeljo prišli na gradbišče prvi prostovoljci. Prišlo jih je okoli 120. V mehek teren so začeli vgrajevati vozno pot od Ljubljanske ceste skozi sredino bodočega kopališča. Del pro- stovoljcev je gradil vozno pot, drugi del pa je v gramoznici ob Savinji na- kladal na avtomobile gramoz. Delali so od desetih do dvanajstih in pri tem naložili, prevozili in vzgradili okoli 100 m^ gramoza. Prve »udarniške nedelje« se je udele- žilo torej 120 ljudi. 50 prostovoljcev je dala vajenska šola, 15 plavalni klub »Neptun«, 6 Cinkarna, 10 »Beton«, 15 »Prevozništvo«, ki je dalo na razpolago- tudi deset avtomobilov, poleg teh pa je prišlo tudi veliko drugih posamez- nikov. Skupaj so opravil okoli 500 prostovoljnih delovnih ur. To je bi lep start v gradbeno dejav- nost celjskih »udarnikov« sredi zime, če pomislimo, da je ta čas zelo nepri- kladen za taka dela. Videti je, da bodo prostovoljci izkoristil vsak prost čas tu- di sedaj, dokler jim vreme ne bo po- kvarilo vneme. stran 21. DECEMBRA — Stev. 51 POGLED PO Znana je trditev, da je pisano življe- nje neizčrpen vir in obenem temelj prave modrosti, spoznanja in ravnanja. Vsak ga živi, pozna le redkokdo in, kjer ga zgrabiš, zmerom je novo, kakor pravi Faust. Pisano življenje medna- rodnih odnosov ima toliko sprememb, toliko sijajnih in bleščečih podob pa tu- di toliko zmot in napak, da je le težko ujeti iskrico resnice, kajti ne gre samo za stvari in za stanovitne silnice, ki uravnavajo tok dogodkov, marveč tudi za ljudi, za njihove osebne sposobnosti, nazore in simpatije, gre za najbolj za- pleteno stvar na svetu, za duha, zavest in duhovnost posameznikov in mno- žic. S človekom pa je večkrat tako, kakor spet pravi Faust, da išče resnico, pa po laži hrepeni, posebno mlad člo- vek, ki ima vse, čeprav je brez vsega. V preteklem tednu je naše časo- pisje z vnemo sledilo zasedanju atlant- skega tabora v Parizu. Prišli so sem zunanji ministri, finančniki in načel- niki štabov, prišel je Dulles, čeprav je komaj vstal iz operacijske mize, prišli trije »kralji z Jutrovega«, Norvežan Lange, Italijan Martino in Kanadčan Pearson, ki so lani svetovali, naj bi atlantska tovarišija mislila tudi na go- spodarsko in kulturno sodelovanje, skratka palača Chaillot je sprejela Dulles, minister za zunanje zadeve ZDA predstavnike Zapada, Zahodnoevropske zveze, »svobodnega sveta«, vsega ti- stega, kar se je zedinilo v znamenju boja zoper Vzhod in zoper napredek socializma. Vsakteri je prišel na ta ime- nitni shod s sinjimi željami, idejami in namerami, zastopnik najmočnejšega in dejanskega glavarja te družbe pa je to pot bolj molčal in poslušal in nič preveč miril in glasil nesoglasja, do katerih je v zadnjem času v tem taboru prišlo, čeprav je pri prihodu v Pariz dejal, da je treba nesoglasja odpraviti za novo plodno sodelovanje med tremi velikimi na zapadu. Amerika je pri- pravljena kakor doslej pomagati z do- larji in na »grožnje z vzhoda« odgo- varjati s hladno vojno in atomskimi grožnjami proti Rusom. Ne smemo pa pretiravati. Kljub vsem nesoglasjem drži Dullesova beseda, da je Zapad »v stvareh življenjskega po- mena« vedno enoten. V znamenju te enotnosti so v palači Chaillot prouče- vali Madžarsko in kopičenje orožja v Siriji, Egipt in Suez, v znamennju var- nosti in koristi Zapada so skušali re- šiti krizo, ki je nastala predvsem za- radi anglo-francoske intervencije, v drugi vrsti pa zaradi Cipra, gospodar- skih težav in zaradi počasnega oboro- ževanja Nemčije. Teh vprašanj seveda niso mogli re- iiti tako, kakor so si nekateri želeli. Francozi so prišli z željo, da bi NATO pakt vzel pod svoje okrilje tudi uredi- tev alžirskega vprašanja, čeprav na drugi strani trdijo, da je to notranji francoski problem. Niti Ameriki niti marsikomu drugemu, na primer Itali- janom in Nemcem, ki so Francozom močno očitali njihovo sodelovanje v intervenciji, ne gre v račun, da bi se Arabcem in drugim azijsko-afriškim ljudstvom krvavo zameril z besedo, še manj pa z dejanjem. Francozi so sku- Sali prepričati atlantski vojaški kon- cilj, da je invazija v Egipt koristila Zapadu in da je več stomilijardski pri- manjkljaj v jrancoskem proračunu žr- tev za skupno atlantsko korist. Dulles pa je na te stvari odgovarjal, da so Rusi kljub temu močno intervenirali na Madžarskem, Zapad pa v diplomat- ski ofenzivi proti SZ prav zaradi agre- sije v Egiptu nima čistih rok. Angleži so skušali zmanjšati stroške za atlantsko vojsko, za katero oni sami plačujejo 1500 milij(mov funtov, več ka- kor vse druge članice ZEZ skupaj; obenem pa utrditi angloameriško zve- zo, ki trpi zaradi ameriške politike z Nemčijo. ZDA igrajo na nemško karto in Brentano, nemški zunanji minister, je imel na tem shodu veliko besedo, s katero je kazal obenem s Skandinav- ci na »drastično oslabelost« sovjetskega bloka. Angleži se hočejo znebiti stro- škov za vojsko v Nemčiji, hočejo jo »atomizirati« in s tem poceniti, Nem- cem pa se je spet posrečUo te stroške odbiti od sebe. Oni bodo torej na račun angleških in francoskih financ gospo- darsko še rastu in razvijali srwjo voi- - sko zase, ne pa. kakor so Angleži pri- čakovali, da bodo že v letu 1.937 dali 12 divizij v skupni atlantski »logor«. Mnono je Angležem tudi na tem, da bi napredovalo skupno evropsko trži- šče: čeprav se nič ne navdušujejo za evrovsko m^-egracijo, kakor si jo za- mišlja Adenauer. In sklepi- Glede Cipra — da ne pri- de pred OZN, da se bo rešila ta stvcCt doma z novo ciprsko ustavo. Sploh naj velja, naj se nesoglasja ne obravnavajo na glas in odkrito, ker to da preveč izrablja sovjetska propaga.nda. Glede Sueza — vse pride v roke OZN, čiščenje prekopa in vzpostavitev režima na pre- kopu. Anglija in Francija brezpogojno pristajata na umik iz Egipta. Za no- vega generalnega sekretarja NATO pa je izvolien Belgijec Spaak, ki bo za- menjal lorda Ismaya. Na Madžarskem se gode še vedno čudne stvari, ki položaj na svetu za- pletajo in omogočajo, da se na hori- contih pobliskavajo eksplozije hladne vojne. Skoda raste iz dneva v dan, pro- dukcija se ne vzpostavlja, delavski sve- ti se ne uveljavljajo, Kadarjeva vlada je celo zaprla dva vidna člana delavske centrale, vršila se je generalna stavka in tako dalje. Madžarsko zastopstvo v OZN je odšlo z razlogom, da debata v OZN škodi suverenosti Madžarske, iz- glasovana je bila resolucija, s katero se SZ obtožuje, da se je pregrešila nad suverenostjo Madžarske, da se mora umakniti iz Madžarske pod nadzor- stvom OZN. Hammarskjold ne dobi po- vabila, celo Romunija ne dovoli, da bi opazovalci OZN študirali dogodke na Ogrskem na romunskih mejah. SZ ob- tožuje pred OZN ZDA, da se vmešava- jo v vzhodne države s propagando, de- narjpm, diverzanti in z radio-emisijami »Svobodne Evrope«, ZDA pa očitajo SZ, da nekaj podobnega dela tu in tam, predvsem pa tam, kjer ZDA kujejo svoj obrambni sistem z NATO, SEATO in MEDO paktom pa tudi na Dew-li- niji od Labradorja preko Grenlandije in Islandije do severnega rta kraljice Evrope. Sovjetska intervencija na Mad- žarskem je za zapadno propagando iz- redno masten zalogaj. Kompromitacijo vzhodnega bloka izrabljajo veliki in majhni, na debelo in na drobno. In še nekaj na robi V Sčečinu so demonstranti napadli sovjetsko posla- ništvo. Majhna pega sicer, v danem položaju pa je seveda vzbudila veliko senzacijo. — Cu En Laj je uredil za- devo z Burmo. Kitajci se umikajo. — Laoski parlament je izglasoval, da Laos ne bo več ud Francoske unije. — Nehru pa gre k Eisenhowerju, da se pogovori o marsičem: Nehru je odločno zoper bloke in zoper kolonializem. Eisenhoioer je sicer zoper njegove na- zore, upošteva pa silo 400 milijonskega indijskega naroda in Nehrujevo popu- larnost. — V zvezi z azijsko politiko je tudi svrejem Japonske v OZN, kar je podprla SZ, medtem ko z Mongo- lijo ni prodrla, čeprav ta država že 10 let prosi za sprejem v mednarodno skupno hišo. T. O. Stanovanjsko vprašanje je brez dvoma najbolj pereči problem celishe občine Na zadnji seji ObLO Celje so ljudski odborniki zelo podrobno in kritično obravnavali stanovanjski problem v našem mestu. Izčrpno po- ročilo predsednika občine, tov. Andreja Svetka. Poročilo sekretarja ob- činskega komiteja ZKS Celje, tov. Cveta Pelka razgalilo vrsto nepra- vilnosti, ki so jih zakrivili uslužbenci Stanovanjske uprave. Trenutno je na Stanovanjski upravi okrog 2000 prošennj za dodelitev in zameno stanovanj. Celjska občina, ki ateje danes že 37.100 prebivalcev, ima trenutno 7800 stanovanj, med katerimi so mnoga v zelo slabem stanju. Ce bi hoteli Celjani v povojnih letih graditi vsaj v istem obsegu kot pred vojno, bi morali v zad- njih 12 letih zgraditi 1104 stanovanj. Ce pa upoštevamo še velik porast pre- bivalstva, spričo večjega razmaha go- spodarstva, pa bi v teh letih morali zgraditi vsaj 1655 stanovanj. V 12. po- vojnih letih pa smo v Celju zgradili vsega komaj 608 stanovanj. Številka sama pove dovolj jasno, kako kritično je v našem mestu stanovanjsko vpra- šanje. Vedeti in priznati je treba, da pri reševanju pereče stanovanjske proble- matike ljudski odbor ni držal križem rok in je zlasti v zadnjih dveh letih mnogo storil za načrtno, pospešeno in cenejšo gradnjo. 2e v letu 1955 je bila pri LO celjske občine imenovana posebna komisija, ki je proučevala pocenitev in smotrnost stanovanjske izgradnje. Komisijo je osebno vodil predsednik občine, tov. Svetek. Zaradi izrednega obsega dela so za sodelovanje zaprosili tudi Dru- štvo inženirjev in tehnikov, da se je lotilo izdelave cenejšega tipa vrstnih hiš. USPEHI SKUPNIH NAPOROV SO BILI HVALEVREDNI Pri vrstnih hišah je prej eno sta- novanje stalo povprečno 3 milijone 500.000 dinarjev. To ceno so znižali na 2 milijona 300.000, pri blokih pa na 1 milijon 500.000 din (2 sobi, kuhinjska niša, sanitarije s prho). Pozneje je ko- misiji uspelo oskrbeti še načrte zsC manjša dvosobna stanovanja, ki bodo stala 1 milijon 700.000 dinarjev, v vrst- nih hišah pa 1 milijon 600.000 din. Le- tos so že po teh načrtih gradili vrstne hiše na Otoku, pričeli pa so tudi že z gradnjo blokov. Poleg tega pa so v več primerih dokončavali gradnje iz prejšnjih let, kar bodo nadaljevali tudi v prihodnji gradbeni sezoni. 12 ZAZIDALNIH OKOLIŠEV . V CELJSKI OBČINI Svet za gradnje in komunalne za- deve pri celjski občini je predlagal otvoritev štirih novih zazidalnih oko- lišev — na Polulah in v Smarjeti, v mestu pa med Ljubljansko cesto in savinjsko železnico ter Ulico 29. no- vembra in Drapšinovo ulico. Nadalje se bodo zamejila še naselja Otrožno, Lopata in Škof j a vas. Tako bi bilo poleg že obstoječih 5 gradbenih okolišev še 7 novih — skup- no torej 12 zazidalnih okolišev. ALI IMAMO V CELJU RES LUKSUZNA STANOVANJA? Med celjskim prebivalstvom se često slišijo kritike, da smo v mestu zadnje čase gradili draga, luksuzna stanovanja (6 milijonov din). Tovrstne pripombe so vsekakor pretirane, saj ne moremo smatrati parketa, kopalnic, plinskih in električnih štedilnikov za luksuz! Celj- ski urbanisti pa so mnenja, da z ozi- rom na daljšo perspektivo, gradimo ce- lo preskromna stanovanja. Res pa je, da imamo v mestu nekaj dražjih gra- denj, ki pa so jih narekovale lokacije v središču mesta glede na nadaljnjo perspektivo. DELO STANOVANJSKE UPRAVE Z vidno pozornostjo so ljudski od- borniki sledili poročilu sekretarja Obč. komiteja ZKS, Celje, tov. Cveta Pelka, ki je govoril o pomanjkljivostih pri upravljanju stanovanjskega fonda, o slabostih pri delitvi stanovanj ter na osnovi konkretnih primerov grajal delo nekaterih uslužbencev Stanovanjske uprave. Eno perečih in resnih vprašanj je vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, ki predstavlja v občini več mi- li j ardno vrednost. Ce pogledamo stro- ške, ki jih to vzdrževanje zahteva, vi- dimo, da so najemnine v nesorazmerju z vzdrževalnimi stroški in da mora za vzdrževanje LO prispevati gotova sred- stva iz svojega proračuna. Dejstvo je, da se s sredstvi, ki redno prihajajo od na^pmnin nesmotrno gospodari. Re- montno podjetje pri Stanovanjski upra- vi vrši razne, dostikrat neupravičene prezidave, razna drobna popravila, ki pa zaradi slabe organizacije dela in nekontrole dosežejo odločno previsoke cene in stroške. Primer: predno se za- čne s popravilom, je ce^a vrsta nepo- trebnih pregledov in sprehaianja, po- pravljanje je nekvalitetno, dostikrat pa se majhna ukvara na neki instalaciji namesto da bi se popravila, zamenja v celoti z novimi napravami. Postavlja se vprašanje, ali ne bi ka- zalo podjetje reorganizirati in sprejeti potrebne ukrepe za izboljšanje in poce- nitev teh del. Podjetje pri Stanovanjski upravi vodi kot direstor tov. Presinger, ki kot šef Stanovanjske uprave tako sam sebi daje naročila in sam sebi odgovarja za storjeno delo. V interesu samega podjetja hi bilo, da bi direk- torske posle tega podjetja prevzela druga oseba. Pa tudi hišni sveti in stanovanjska skupnost bi morali poleg ostalega skr- beti, da čim bolj pocenijo stroške za vzdrževanje. Da bi bilo delo v tem pogledu bolj uspešno in čim ceneje, naj bi vsa popravila poleg vodstva pod- jetja nadzirali tudi hišni sveti. ŠTEVILNE PRITOŽBE GLEDE RAZDELJEVANJA STANOVANJ SO CESTO UPRAVIČENE Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj določa, da se pri svetih za stanovanjske zadeve formira komisija za dodelitev stanovanj, ki ima z uredbo precizno določene pristojnosti. Ta ko- misija obstoja tudi pri nas. Komisija po uredbi določa vsakega pol leta iz seznama prosilcev prioritetni red, ki mora biti potrjen tudi od Sveta za sta- novanjske zadeve. Na osnovi sklepov te komisije mora Stanovanjska uprava, ki je samo administrativni organ, iz- dajati zakonite odločbe. Tu pa se do- gajajo često primeri samovoljnega kr- šenja uredbe po organih Stanovanjske uprave. Primer: nedavno se je na Sta- novanjski upravi zglasil neki tovariš pri tov. Stibriču po nekih vprašanjih. Ko ga je opazil šef Stanovanjske upra- (Nadaljevanje na 4. strani) KonfekcijsM izdelki zavzimrj^^ na tržiicu vedno lidnejse mesto o tradiciji konfekcije perila pri nas- še ne moremo govorJIi. Po osvoboditvi je ostalo pri nas samo neikaj renomi- ranih tovarn za izdelovanje perila, ki pa niso mogle zadovoljiti potreb po- trošnikov. Poleg večjih tovarn so bile manjše šiviljske delavn'ce. kjer so pe- rico izdelovali na obriniški način. Ved- no večje potrebe pa so narekovale združitev manjših šivalnic v podjetja •:n doseči večjo proizvodnjo. Vsa nova podjetja so bila večidel brez visoko- kvalificiranega kadra ter brez izku- šeni Kolektivi so sicer dosegali po- stavljene plane, ni p3 bilo zadostnega pouda-^ika na kvaliteto proizvodov in na pester asortiment. Prodaja je bila enostavna in potrošnik ni mogel dajati nasvetov za izpopnlnjevanje. Zaradi tega je ti"d' rn-7um''iivo d^ so potrošni- ki v prvih letih po osvoboditvi izgubili zaupanje v izdelke konfekcijske indu- st-iie. Z normalizacijo naše trgovine in pre- hodom iz d'si'ribucije v prosto trgovi- no pa je bil položaj popolnoma spre- menjen. Ekonomsike cene izdelkov so zmanjšale povpraševanje in nastala je borba za iplasiran-'e proizvodov. Nuja je narpikovala i^knnie novih vzorcev, novih kro'ev. izboljšanje kvalitete in znižanje proizvodnih stroškov. Z v^+-^aj- nim de'om kolektivov se je kvaliteta izdelave in krojev p'-ibližala kvaliteti napredne, moderne industrije. Potroš- niki danes vedno z večjim zadovolj- stvom Vupuje'o moško perilo, ki gre vzporedno z modo, pole? tega pa je mn-'-To ceneiše. Res je, da gotove to- varne še izko-^i.ščaio potrošnika in na račim cene zmanjšujejo porabo mate- riala in izdelujejo neOcnmnletne izdel- ke. Vendar bo tudi temu konec, saj je po<:tavila več'na konfekcijskih tovarn zahtevo po stanđard'zaciji no'-mat'vov moškega perila in gornje konfekcije. Knnfekcij-ika industrija ne'-ila je v stalnem porastu, saj je proizvodnja od 10 m'lijenov m' v letu 19.'i2 porasla letos že na 17 mil"jonov m'. Kl'ub po- rasi'u Vonfp'i^cii&ke industrije pa po- trebe še daleč niso pokrite, saj pride le 1 m- konfekcijskega perila na eno osebo, kar je globoko pod srednjeev- ropskim povprečjem. S konfekcioniranjem perila prihra- nmo pri nas mnogo družbenih sred- stev. Že sam način krojenja in serij- ska i7delava omogočata ogromen pri- hranek materiala napram obrtnemu na- činu izdelovanja. Razlika med eno in drugo izdelavo znaša povprečno 8% v korist industrijskega načina izdelova- nja. Tako smo na primer letos pri 17 milijonih m- blaga beležili 1,360.000 m prihranka ali 194 t bombaža, za katere- ga bi morali plačati 120,500.000 deviz- ^ nih dinarjev. V nedeljo otvoritev šoštanjslie tepmoelehtrarne v POIZKUSNEM OBRATOVANJU DAJE POTROŠNIKOM ŽE SKORAJ 150 kWh — KAJ BO Z NADALJEVANJEM GRADNJE? Delovni kolektiv Šoštanjske termo- elektrarne se že dalj časa pripravlja na svoj veliki praznik, ko bo s po- nosom izročil svojemu namenu naj- večjo po osvoboditvi zgrajeno termo- elektrarno v sklopu Elektrogospodar- ske skupnosti Slovenije. Pa ne samo kolektiv, vsi prebivalci Šoštanja, Ša- leške doline in naši delovni ljudje se vesele tega dogodka. Nova termoelek- trarna, ki leži v središču s premogom bogate Šaleške doline bo precej pripo- mogla, da bo naša industrija laže de- lala, saj ne bo toliko prizadeta zaradi redukcij električne energije. Slovesnost bo v nedeljo ob 10 do- poldne, ko se bodo okrog okrašene elektrarne zbrali mnogi, ki so poma- gali pri gradnji. Kolektiv je na otvo- ritev povabil tudi ugledne goste iz vse države. V Šoštanju jih z veseljem pri- čakujejo, saj bi jim radi pokazali delo svojih rok za svojo domovino. OD PUSTEGA POLJA DO ELEKTRARNE Kdo bi si mislil, da bo termoelektrar- na zrasla tako hitro. Se pred nekaj leti je bilo na prostoru, kjer sedaj sto- jijo objekti elektrarne, pusto, zamočvir- jeno polje, kjer je lenobno tekla Paka. Tu je bilo posejanih nekaj hiš. Z leti je vse to izginilo, na tem mestu stoji danes ponosen objekt termoelektrarne, iz katere po daljnovodih teče drago- cena kri naši industriji — električna energija. Za ilustracijo le nekaj podatkov. S pripravljalnimi deli so pričeli leta 1947, vendar so zaradi raznih težav zastala. Pozneje so izdelavo projektov nadalje- vali, v januarju 1952 pa je gradbišče ponovno oživelo. Od tedaj je šlo delo naprej noč in dan brez zastoja. Naj- važnejša so bila gradbena dela vse do leta 1954, je pričela prihajati opre- ma. Monterji in gradbinci so potem kar tekmovali ter drug drugega prehite- vali. V kratki dobi dveh let je bilo najvaž- nejše za njimi in 16. maja letos je šel v pogon prvi agregat s 30 MW, nekoli- ko pozneje, 20. septembra pa še drugi. Tako znaša sedaj skupno instalirana moč obeh agregatov 60 MW. Od tedaj je elektrarna v poizkusnem obratova- nju skoraj ves čas pod polno obtežbo ter je oddala potrošnikom že okrog 150 milijonov kilovatnih ur. Vse opreme za elektrarno je okrog 7.000 ton. Od tega odpade na domačo industrijo 4000 ton. Pri gradnji je so- delovalo 192 dobaviteljev, podietij, to- (Nadaljevanje na 4. strani) 21. DECEMBRA — Stev. 51 3 STRAN Svečane proslave fs. obletnice ustanovitve M Za letošnjo obletnico ustanovitve Ju- Ifoslovanske armade so bile tudi v na- jem okraju ves mesec živahne pripra- ve, pri katerih so sodelovale vse mno- žične organizacije, Združennje rezerv- nih oficirjev, vsi kolektivi in šole. v celju Ta teden pa so bile v Celju že na programu slavnostne prireditve in aka- demije. V torek, 8. decembra je v počastitev Dneva armije organiziralo društvo Par- tizan Gaberje, SZDL in ZB ob sodelo- vnju Svobode Celja in Gaberja pester kulturni in telovadni program. Pred iz- vajanjem programa je govoril major Radišič Lovro. V sredo zvečer je bila prireditev v Narodnem domu. Lep program je pri- pravilo TD Partizan Celje-mesto ob so- delovanju Partizana Gaberje in Polul. Prireditve se je v lepem številu ude- ležilo prebivalstvo mesta Celja in voj- ska. V Četrtek zvečer pa je bil v Narod- nem domu »Večer partizanskih pesmi«, kjer so sodelovali pevski zbori DPD Svobode ter Komorni pevski zbor. To so bile doslej osrednje prireditve v počastitev obletnice JLA v Celju. Po- leg teh pa so bile innterne proslave tudi po celjskih kolektivih in šolah. Posebno slavnostno pa bo 15. obletni- co usianovitve JLA praznovala celjska garnizija, ki je pripravila poseben pro- gram za soboto. Na sobotnem progra- mu bodo sodelovali tudi mladinci celj- skega učiteljišča in Vajenske šole I. Celje, ki so pripravili poseben kulturni spored izključno za vojsko. dijaki i. celjske gimnazije pri vojakih Med tednom so imeli v vojaškem klubu Titove kasarne v Celju prisrčno slovesnost. Oficirje, podoficirje in vo- jake celjske garnizije JLA so obiskali dijaki in dijakinje prve celjske gimna- zije. Najprej je pripadnikom naše Ar- made čestital prof. Belak v imenu pro- fesorskega zbora I. gimnazije, za tem pa je dijakinja Zdenka Lah izročila podpolkovniku in narodnemu heroju Jožetu Ožboltu lep šopek rdečih nagelj- nov hkrati s čestitkami za praznik 22. decembra. V drugem delu obiska so dijaki in di- jakinje pripravile za pripadnike JLA lep program, v katerem so sodelovali: osmošolski oktet ter recitator j i Fanika Kugler, Jože Rutar, tretješolec Kome- rički, Zupančičeva in ciciban Danica Belak. Celoten program so pripadniki gar- nizije sprejeli z velikim navdušenjem. Prav gotovo pa sta bila deležna naj- večjega odobravanja najmlajša, in to Komerički s »Soldaško« in Belakova z »Domovino«. v šmarju pri JELSAH Tudi v šmarski občini se pripravljajo na dostojno proslavo 15. obletnice JLA. Svečanosti bodo od 22. do 31. decembra. Na dan 22. decembra zvečer bodo v Šmarju priredile vse množične organi- zacije baklado, nakar bo sledila sve- čana akadmeija, kjer bo govoril pred- sednik občnine tov. Anderluh. Ob tej priliki bodo sprejeli najboljši mladinci pred vojaške vzgoje tudi nagrade. V ne- deljo pa bodo podobne proslave tudi v Pristavi in Podčetrtku. Razen tega bodo v prihodnjih dneh manjše pro- slave v osnovnih šolah. Ljudska uni- verza v Šmarju pa bo pripravila pre- davanje o pohodu XIV. divizije na Šta- jersko. za praznik jla bodo solčavski pionirji obiskali granicarje Tudi v Solčavi hočejo 15. obletnico ustanovitve Jugoslovanske armade pro- slaviti kar se da lepo. Svoj program pripravljajo pevci, KUD bo ponovil »Korajža velja«, šola pa bo poleg in- terne proslave, kjer bodo na programu ustrezne pevske in recitacijske točke, organizirala še obisk pri naših čuvar- jih meje. Pionirji bodo graničar jem v znak ljubezni in hvaležnosti poklonili skromno daril®. v Šentjurski obCini Tudi na področju šentjurske občine se množične organizacije pridno pri- pravljajo na svečano počastitev 15. ob- letnice JLA. V ta namen so pripravili vrsto prireditev. Centralna svečana akademija bo v Šentjurju v soboto v veliki dvorani za- družnega doma. Slavnostni govor bo imel rez. oficir inž. Dolfe Cizej. Ob za- klj'uoku akademije bodo predstavniki občine in predvojaške vzgoje podelili odlikovanja, diplome, nagrade in znač- ke obveznikom predvojaške vzgoje, ki so pri vajah dosegli najboljše uspehe. Proslave bodo tudi v drugih krajih kot v Ponikvi, Slivnici pri Celju, 2us- mu in drugje. v Storah Na pobudo pododbora UROJ v Sto- rah bodo v počastitev 15. obletnice JLA priredili v petek zvečer v veliki dvo- rani Doma kulture slavnostno akademi- jo. Pri organizaci:i proslave sodelujejo člani UROJ, člani ZB, obvezniki pred- vojaške vzgo'e, člani SZDL ter ostala društva. Poleg slavnostnega govora bo tudi lep kulturno zabavni program. Na akademiji bodo prejeli najboljši mla- dinci predvojaške vzgoje odlikovanja, pohvale in knjižne nagrade. Predavanja o JLA bodo imeli po vseh podjetjih in šolah. Vojna industrija proizvoda vedno vec za široko potrošnjo Poleg proizvodnje za JLA to- varne vojne industrije proizva- jajo zadnja leta vedno več pro- izvodov za trg. Od tega odpade veliki del na proizvode za širo- ko potrošnjo. Prihodnje leto bo vojna industrija poleg vojne proizvodnje dala prostemu trgu za okoli 30 % več proizvodov kot letos. Razumljivo, da ni to posledica zmanjšanja potreb na- rodne obrambe, temveč rezultat večjih proizvodnih zmogljivosti in večjega koriščenja kapacitet vojnih tovarn. Krepitev narodne obrambe bo še nadalje ena prvo- razrednih nedog, kot je nedavno povedal predsednik Tito v svo- jem govoru v Pulju. Ali kljub temu bodo posamezne vojne to- varne lahko predvsem glede asortimenta presegle vojne po- trebe, medtem ko nekaterim od teh tovarn ostanejo nekatere ka- pacitete proste. Pa ne samo to. Ko smo utrjevali obrambno moč — svoiječasno edini pogoj nezavisnosti in -mirne izgradnje socializma — so pri nas tako rekoč kar čez noč rasle desetine vojnih tovarn In drugih objek- tov. To so skoraj vse velike in moderrie tovarne^ opremljene s sodobno tehniko. Res je, tovar- ne so še mlade, ali začetne sla- bosti so že premagane. Izboljša- la se je organizacija proizvodnje, kar je hkrati Imelo za posledico, da se bolj izkoristijo kapacitete in ustvarijo možnosti za proiz- vodnjo, ki ne bo korisitila samo axmadl, temveč tudi tržišču. Čeprav so zmožnosti teh to- varn za proizvodnjo blaga široke potrošnje velike, so največji iz- gledi teh tovarn v sodelovanju z ostalimi podjetji, kajti to naj- 'bolj odgovarja strukturi strojne- ga parka in osnovni proizvodni dejavnosti vojne -industrije. Ta- ko sodelovanje je že doslej dalo dobre rezultate. Enajst vojnih tovarn dela za iproizvodnjo ka- mionov, osebnih avtomobilov in avtobusov. Mariborska tovarna avtomobilov, nato priboj sika in kragujevsika imajo v vojnih to- varnah zelo prikladne sodelavce za skupno proizvodnjo. »Prva proleterka« pa že dalj časa pre- skrbuje skoraj vso niotoino in- dustrijo s pnevmatičnimi in hi- dravličnimi instalacijami. Ravno tako vojno podjetje »Teleoplik« proizvaja za tržišče razne in- strumente kot so brzinomeri, bencinomeri itd. Zavodi za pro- izvodnjo traktorjev in strojev v Zemunu so prav tako našli med vojnimi podjetji dobre koope- rante. Takih primerov je veliko, čeprav jih bo prihodnje leto še več. Končno, vojna industrija pro- izvaja tudi že precej za široko potrošnjo. Za prihodnje leto pa je ta industrija napovedala nove proizvode, med katerimi je tre- ba zlasti omeniti: šivalne stroje, električne vžigalnike, rudarske svetilke, motorje od 20 do 120 konjskih sil, steklenice za visoki pritisk, emajlirano in alumini- jasto iKisodo ter reizne električne in druge aparate za gosipodinj- stvo. Vojna tovarna »Rudi Cajevec« se loteva zelo resnega dela — proizvodnje televizijskih spre- jemnikov. Pravijo, da bodo imeli Iti televizijski aparati dostopno ceno, cenejši bodo od tistih, ki jih uvažamo. Tovarna »Krušiik« je napovedala proizvodnjo ru- darskih instalacij, manjših stro- jev itd. Tovarna »Crvena zasta- va« obljublja v prihodnjem letu okoli 30.000 športnih pušk, to- varna »Prvi partizan« pa dobre vžigalnike za kadilce. Podjetje »Zrak« bo proizvajalo olkoli dvaj- set raznih opiičnih predmetov (med njimi tudi naočnike), in- dustrijske mikroskope ter foto- grafske aparate za ozki film. Proizvodnja vojne industrije za široko potrošnjo, prav poseb- no pa njeno sodelovanje v ko- operaciji, bo prinesla dosti kori- sti. Obogatila bo tržišče z novi- mi proizvodi ter z novimi koli- činami blaga, ki bo glede asor- timenta in kvalitete dobrodošlo, saj so vojni proizvajalci vsaj do- slej vedno dajali solidne proiz- vode na tržišče. Obsotelska proga - darilo enot JLA vrhovnemu komandantu Enote JLA, ki so sodelovale pri gradnji železniške proge Savski Marof—Kumrovec, bodo praznik 15-letnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade proslavile z velikimi delovnimi uspehi. Na sam praznik bo proga od Kumrovca do Savskega Marofa izročena prometu, zato bo otvoritev te proge ena izmed najmogočnejših proslav 15-letnice ustano- vitve naše armade v državi. Na ta dan se bodo zbrali vzdolž nove želez- nice njeni graditelji, prebivalci z obeh strani, s hrvaške in slovenske. Omenjeno železniško progo so večji del gradile enote JLA. Med temi enotami je bila tudi večja skupina vojakov, podoficirjev in oficir- jev celjske enote majorja Samardjlča. Pripadniki JLA so to delo opra- vili s posebno navdušenostjo in požrtvovalnostjo, ker so rojstni kraj predsednika republike in svojega Vrhovnega komandanta z železno cesto povezali s svetom, ker so z izgraditvijo proge omogočili obsoteljskim in zagorskim prebivalcem veliko hitrejši razvoj iz zaostalosti k blagostanju. Na sliki, ki je bila posneta poleti v Obsotelju, vidimo pripadnike enote majorja Samardjlča pri gradbenih delih obsoteljske železnice. Naša armada ni samo oborožena sila - temveč tudi graditelj socializma Naša Armada je najbolj množična šola za prevzgojo naših držav- življenju, marveč daje tudi bogat prispevek s svojo udeležbo v gospodar- stvu pri raznih delovnih akcijah. V razdobju obnove je opravila pri upo- stavljanju prometa, graditvi mostov in drugih delih 2.800.000 delovnih dni. V raznih delovnih akcijah za izpolnitev petletnega plana je Armada doslej dala več kot 9,600.000 delovnih dni. Armada je usposobila in dala od leta 1945 do 1951 za naše gospo- darstvo 340.413 šoferjev, mehanikov, traktoristov, električarjev, zidarjev, strojnih ključavničarjev, telegrafistov, bolničarjev itd. Naša Armada je najbolj množična šola za prevzgojo naših držav- ljanov v duhu socializma. Zategadelj je resnično ljudska in revolucio- narna armada. To je lik naše Armade. Iz govora vrhovnega poveljnika oboroženih sil, maršala Josipa Broza-Tita ob desetletnici naše ljudske Armade. " anezu je odleglo Med borci Tretje prekomorske udarne brigade je bilo tudi mnogo Slovencev. Brigada je na svojem zmagoslavnem pohodu sodelovala v bitkah za Split, Knin, Bihać, Reko in Trst. Odlomek spominja na res- ničen dogodek partizana Janeza v Kaštelu pri Splitu. (Nadaljevanje in konec) To je Janeza tako razburilo, da prvi hip nI niti vedel, kaj naj odgovori. Ogledoval je ustašiko uniformo in pred njegovimi očmi so vs^aja^ll strašni pri- zori ustaških zločinov. Spomnil se je dogodkov, ko so ustaši klali In pobijali nedolžne ljudi v njegovi vasi. In zdaj naj bi sedel ustaš z njim na vozu? Ne! Preveč je to žalilo Janezova ču- stva in ponos. Zato Janez zaustavi ko- mje in vpraša: »Kako je mogoče, da se ta ustaški oficir tako prosto sprehaja tod okoli?« »Veš, tovariš, dober človek je. Na- pravil je veliko dobrega za partizane. Ne bo nikamor zibežal, saj se sam želi j'aviiti pri partizanskemu poveljstvu.« Končno se je Janez udal. Naj bo, če je bil tak dobrotnik. Toda na voz ga ni hotel sprejeti. Pritegnil je puško še bolj k sebi, pognal konje, ustaš pa se je pozibaval poleg voza. Domačini so z mržnjo gledali to bedno ustaško figuro in govorili: »Tako, tako, tovariš, prišel je konec tem razbojnikom, vse treba pobiti!« Prišli so že do prvih his v Kaštelu, ko nenadoma zaslišijo žvižganje, ki na- znanja smrt. ter kmalu za tem trušč eksplozije. Nemci so začeli obstrelje- vati cesto Iz topov. Poskakall so v cest- ni jarek ter počakali, da je obstrelje- vanje prenehalo. Janezu je vzbudila pozornost gruča ljudi, ki so se zbirali ob cesti. Pribli- žal se je tudi on In ostrmel. Zagledal je kose razitrgane ženske in otroka, ki so jih objokani svojci in sosedje zbi- rali ob cesti in zavijali v plahto. To- povska granata je maloprej raztrgala ženo In otroka, ki sta šla k vodnjaku po vodo. »Poglej«, se je obrnil Janez k usta- šu, :— »to so nedolžne žrtve, za katere tudi ti nosiš del odgovornosti. Kdaj bi se že Nemci povlekli iz dežele, če jih ne bi podpirali taki izdajalci kot si ti.« Ustaša je Janez v Kaštelu predal IX)veljstvu. municijo pa odpeljal na po- ložaj. Strelivo ni bilo več potrebno, saj so borci med tem časom v močnem naletu že uničili sovražnika. Janez pa je še dolgo razmišlj'al o ne- pričakovanem srečanju z ustaškim oficirjem. Kar stisnilo ga je pri srcu od jeze kadar se je spomnil na to nena- vadno srečanje. kaznovani zločinci Minila sta dva meseca. Bitka za Knin je bila že zmagoslavno končana, ko se je Janez ranjen vračal v Kaštel ter askal svojo edinico, ki je bila tam na počitku. Ko je taval po trgu, je začul od daleč bobnenje in kričanje. Spo- minjalo ga je na otroška le+a, ko so v njegovo vas prišli cigani ter ob zvo'-Ih bobna silili medveda k plesu. Starejši človek z bobnom stopi na sredo trga. Udarci na boben prenehajo, iz bobnar- jevega grla pa zadoni kakor iz zvoč- nika: »Na-ro-de! Jutri ob treh popoldan bo pred ljudskim sodiščem razp-ava zoper uslaške zločince. Pridite v čim večjem številu!« Drugi dan pohiti tudi Janez na trg. Rad bi prisostvoval razpravi. Na trgu se je zbralo že mnogo ljudi. Janez se je komaj prerinil skozi množice, stopil v bližnjo hišo in Iz okna opazoval. kmalu je zagledal, kako straža pelje pet ljudi, okrog katerih se je gnetla gnjča maščevanja željnih nestrpnežev, ki so vpili in preklinjali ustaške zlo- čince. Komaj so stražarji p'-eprečili, da jih ni razjarjena množica linčala. Med njimi je Janez zapazil tudi usta- škoga oficirja, ki je še pred dvema mesecema tako svobodno korakal po- leg njegovega voza. Pričela se je razprava. Začnejo čitati otrložnico. Obtoženi so za težke zločine, ki so jih imeli na vesti. Nato spregovorijo številne priče. Ne- kateri so prišli celo Iz zelo oddaljenih kraljev, samo do bi mogli pričati o zlo- 6nih, ki so jih obtoženi storili nad njihovimi najbližjimi. Na oder prihajajo matere, očetje, sestre in žene žrtev teh zločincev. Zločine dokazujejo tudi s fotograf I jami. , Po kratkem posvetu sodišča nastane grobna tišina. Predsednik senata čita sodbo vsem petim obtožencem: Smrtna kazen z ustrelitvi j o. Tako je ustaški oficir, slučajni Jane- zov spremljevalec, sprejel pravično ka- zen. V tem trenutku je Janezu odlegla. Bojazen, da ne bi sprejeli pravična kazni tisti, ki so v najtežjih dneh de- lali proti svojemu ljudstvu, je izginila iz Janezovih misli. Pomiril se je ob spoznanju, da se pred ljudstvom ne da nič prikriti. -ma- STRAIf 4 21. DECEMBRA — StcT. il ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Plodno delo Aktiva mladih ZEdruznikov v Zrečah Aktiv mladih zadružnikov pri Kme- tijski zadrugi v Zrečah je v devetih mesecih svojega obstoja dosegel dokaj lepe uspehe. Vanj je vključenih okoli tO kmečkih fantov in deklet Vodstvo aktiva je predvsem sikrbelo ca strokovno in splošno izobraževanje svojih članov. V ta namen so prirejali •trokovna predavanja, ki so bila dokaj 4lobro obiskana. Spomladi so mladi za- družniki ustanovili sadno drevesnico ma zadružnem zemljišču. V drevesnici 60 posadili akodi 700 sadik, zasledovali »jihovo ras^, sikrbeli za pravilno ne- govanje in jih tudi cepili. Za to delo pa so pokazala največ zanimanja de- kleta, kar je čudno, vendar pa resnič- no. Fantje pa so imeli dovolj dela na drugih podroojih. Ukvarjali so se z umetnimi gnojili in ugotavli>li, kakšen |e njihov učinek na posameznih zem- ljiščih. Vse te poskuse so delali na kmetijah svojih staršev. Razen tega so poskušali g sušenjem sena na suSilih ter ugotovili, da se s tem načinom ohra- nijo mnoge hranilne snovi v krmi. Aktiv je pripravil za svoje člane tudi eksikur- zijo na kmetijska posestva v okolici Maribora. Vodstvo Icrožlka meni, da bi bilo ko- ristno za mlade zadružnike, da bi dobili več vpogleda v zadružno organizacijo, njene proizvajalne in druge odseke ter se tako seznanili z nalogami, ki jih ča- ka(jo, ko bodo odrasli. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV ▼ GRI2AH Pred kratkim so v Grižah ustanovili »Ak:iv mladih zadnižnikov«. Čeprav je aktiv prepuščen samemu sebi, je vendar že pričel uspešno delovati. Usta- novili so malo igralsiko družino, ki va- di »Poslednjega moža«. Mnogo članov aiktiva je vključenih v Kmetijsko go- spodarsko šolo, toda žal je med temi le občutno premalo fantov. Člani ak- t va si močno želijo, da bi jih kdo obi- skal in jim v pogovoru nakazal smer- nice kako naj delajo, kakšne naj bodo njih dolžnosti 'in pravice. Erna Tritedenski kmetiisho-gospodarski tečai v Solčavi Za okoliš Luč in Solčave bodo v ho- telu Rogovilec v letošnjih semestralnih počitnicah organizirali tritedenski kme- tij sko-gospodarski tečaj intematskega značaja. Tečaj bo trajal od 15. januar- ja do 6. februarja. Podoben tečaj bo- do organizirali tudi v Smihelu nad Mo- zirjem. V sklopu tega tečaja bo tudi gospodin-đki tečaj, ki ga bodo obisiko- vala kmečka dekleta. ■ Za tečaj, za katerega so prispevala iz- datna sredstva zadruge, je precejšnje za- nimanje tako med lučko kot med sol- čavsko mladino. Učiteljstvo, ki bo v glavnem vodilo te tečaje in domačim se mnogo bolj navdušujejo za tak str- njeni pouk kot pa za oblLko dvoletne kmetijsko-gospodarske šole, ki spričo neobveznosti pouika ponekod ne dose- ga zadovoljivih rezultatov. Drugo leto bo verjetno tudi v takem času še en tritedenski tečaj te vrste — in potem bodo tečajniki dobili izkaze, kot da so končali dvoletno kmetijsko gospodarsko šolo. Organizacija ZB v Štorah ena najboljših v okraju Obvezniki predvojaške vzgoje iz Stor odhajajo na praktične vaje Preteklo soboto je bil v Storah občni zbor organizacije ZB. Ta organizacija je ena izmed na'jbolj delavnih organi- zacij v Storah. Lani so člani te organi- zacije posvetili na^i večjo sikrb otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega te-, rorja. Socialno šibke člane so redno obiskovali, skrbeli so tudi za grobove padlih bo'^cev in odk'-ili nekaj spomin- skih plošč. Se posebej so se zanimali tudi za učni uspeh otrok padlih bor- cev, preskrbeli so jim štipendije in in- štruktorje, v počitnicah pa so jih po- slaii na letovanje. Ker je ta organizacija Zveze borcev že več let ena najboljših v okraju, je v znak priznanja sprejela od Glavnega odbora ZB NOV Jugoslavije diplomo. Podobna priznanja so v vsej Sloveniji sprejele samo štiri organizacije ZB. Za uispehe ima največ zaslug predsednik organizacije tov. Ra'jko Maikovič, ki že nad šest let nadvse požrtvovalno vodi to organizacijo. Člani so kritizirali odgovorne ljudi T Što'-ah, ki jim po enajstih letih osvo- boditve še ni uspelo zgraditi v Storak spomenik, kljub temu, da so prebivalci zanj dali nekaj prispevkov, člani ko- lektivov enodnevni zaslužek, medtem ko je železarna prispevala za spomenik že 3 milijone din. Najbolj žalos'no pa je pri tem to, da neizgo'ovijen spome- nih leži že dve leti v sikladišču' Umetni- šike zadruge v Ljubljani. Med sklepi za prihodnje leto je zla- sti pomemben ta, da bodo ustanovili komisijo za borce, razširili in poživeli komisijo za izvenarmadno vzgojo in iz^ dali kroniko Stor in okolice. V nedeljo otvoritev šoštanjske termoelektrarne (Nadaljevanje z druge strani) vam in delavnic. Veliko opreme so iz- delali tudi v lastnih delavnicah elek- trarne. V glavnem pa so sodelovala na- slednja podjetja: Gradiš in Gradbenik iz Šoštanja, Gradbeno podjetje Dravo- grad, Metalna Maribor, Fabrika samota Arandjelovac, Železarna Jesenice in Store, Strojne tovarne Trbovlje, Izolir- ka Ljubljana, Rade Končar Zagreb, Elektrosignal Ljubljana, Hidromontaža Maribor, Munja Zagreb, Iskra Kranj, Telekomunikacije Ljubljana, 15. sep- tember Anhovo, Jugomontaža Zagreb in še vrsta drugih. Od tujih pa so sodelovali: Sulzer (kotlovske naprave), Escher Wyss (tur- binske naprave), Oerlikon (generatorji in transform.atorji), Siemens (transfor- matorji, električne naprave za visoko in nizko napetost), Siemens & Halske (merilne naprave). Omenimo naj še sodelovanje raznih projektivnih podjetij in ustanov, ki so zbirali osnovne podatke, študije ter iz- delovali načrte. S sodelovanjem vseh pa je nastala sedanja termoelektrarna, ki je res ponos graditeljem in prebi- valcem Šaleške doline, posebno pa še kolektivu. POTREBNO BO NADALJEVATI Sedaj je dovršena šele prva etapa Šoštanj ske termoelektrarne. Vendar se že sfedaj postavlja vprašanje, kaj bo z drugim delom, ki je prav tako predvi- den. Vse naprave so namreč grajene ta- ko, da je možno kapacitete povečati, to je postaviti še en agregat z močjo 65 MW. Ze sedaj so potrebe velike ter Trsta razlogov narekuje nadaljevati gradnjo, to je postaviti še termoelek- trarno Šoštanj II, ki bi bila tesno po- vezana z že obstoječo. Za nadaljevanje ne govorijo samo dejanske potrebe in gospodarska ško- da, ki nastaja v industriji zaradi re- dukcij, ki so občutne posebno v času, ko imajo hidroe^ektrame premalo vo- de. Ce bi že prihodnje leto nadaljevali z gradnjo, bi se občutno tudi zmanjšali stroški, saj so si pridobili graditelji že precej bogate izkušnje pa tudi gradnja bi bila veliko cenejša, ker je gradbišče Se vedno organizirano. Vsi ti razlogi in seveda še vrsta dru- gih jasno narekujejo, da kaže nadalje- vati gradnjo ter postaviti še en agre- gat. V Šoštanju so prepričani, da bodo odgovorni činitelji spoznali prednosti nadaljevanja del ter odobrili potrebna finančna sredstva za nadaljnjo gradnjo Šoštanj ske termoelektrarne. (t) V konjiški občini bi bilo treba osušiti okoli 2000 ha zemljišč Na področju konj'iške občine je okoli 20COha zemljišč, ki jih bo potrebno čimprej osušili. Na njih raste sedaj le slaba živinska krma. Ponekod so ,s pri- pravami že začeli. Izgleda pa, da je za to delo ponekod premalo iniciative in dob-ega vcds'va. Pretekli teden je bil sestanek lastnikov močvirnatih zem- ljišč na S'ranicah, kjer namerava Kme- tijska zadruga Zreče osušiti 40 ha zem- lje. V ta namen bo zadruga najela po- seben kredit. Prav tako je na področju konj'iške občine še kakih 700 ha gozdov, ki bi jih lahko brez šikode posekali in tam uredili sadovnjake. Tako bi bila ta zemljišča dobro izkoriščena, saj v ko- njiški okoiiici sadje dcbro uspeva. Samo ta dva primera kažeta, da bo imela novo ustanovljena kmetijska pro- izvajalna zveza dosti dela. Rezglos Prebivalstvo območja občine Šentjur pri Celju, kakor tudi vse druge interesente izven tega ob- močja obveščamo, da so na gospo- darskem odseku Občinskega ljud- skega odbora Šentjur pri Celju na vpogled predvideni zazidalni okoliši za naslednje kraje: ŠENTJUR PRI CELJU IN PODGRAD, GROBELNO (DEL) IN STOPCE, SLIVNICA PRI CELJU IN VOGLAJNA, GORICA PRI SLIVNICI, DRAMLJE ŠENTILJ PRI DRAMLJAH, PONIKVA, HOTUNJE. Priporočamo gradbenim intere- sentom, kakor tudi drugim za n- teresiranim, da te predloge pre- gledajo in podajo svoje morebit- ne pripombe, ker po izdaji odloka o osvojenih gradbenih okoliših iz- ven teh ne bo mogoče graditi. Rok za ta ogled je od 15. de- cembra 1956 do 30. decembra 1956. Gozdarsko podjetje Prebold razpisuje mesto RAČUNOVODJE z ustrezno šolsko izobrazbo in večletno prakso v računovodstvu. Plača za razpisano delovno me- sto po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Lastnoročno na- pisano prošnjo s kratkim živ- ljenjepisom ter navedbo doseda- nje zaposlitve pošljite na gornji naslov ali oddajte osebno pri upravi podjetja. RasEpor^d novoletnih prireditev v Celju SREDA, 26. DECEMBRA 1. Lutkovna igra y domu Tončke Cečeve za predšolsko mladino »Ujeti potepmk« PETEK, 28. DECEMBRA 1. Kino Metropol — zaključena predstava za I. osnovno šolo ob 8. uri 2. Kino Metropol — predstava za I. in II. osnovno šolo ob 10. uri 3. Kino Metropol — predstava za II. osnovno šolo in za šolo Polule ob 14. ari 4. Kino Union — predstava za I. in II. gimnazijo ob 10. uri 5. Kino Union — predstava za II. gimnazijo ob 8. uri t. Kino Union — predstava za I. gimnazijo ob U. uri 7. Osnovna šola v Smartnem v Rož. dol. — filmska predstava v osnovni Soli ob 15. »ri 8, Osnovna šola Ljubečna — filmska predstava v osnovni šoli ob 18. uri SOBOTA, 29. DECEMBRA 1. Kino Metropol — predstava za predšolske otroke ob !•. uri (tereni: Medlo^, Lisce, Lokrovec, Ostrožno, Lopata, Pečovnik, Zagrad, Polule, Ig. lludinja, Sp. Trnovlje in vrtci) 2. Kino Metropol — predstava za predšolske otroke in Pomožno šolo ob 14. uri 3. Gledališče: »UBOGA ANČKA« — predstava za predšolske otroke ob 15. uri (tereni: Medlog Poli'le. Lisce, Ig. Hndinja, Lokrovec, Ostrožno, Lopata, Pečovnik, Zagrad in Sp. Trnovlje) NEDELJA, 50. DECEMBRA 1. Gledališče: »UBOGA ANČKA« — zaključena predstava za predšolske otroke in vrtce ob 10. uri (in vsi tereni, ki niso navedeni pri predstavi 29. decembra) Pripomba: Vstopnice za zgoraj navedene predstave za predšolske otroke bodo delila predstavnice Zveze ženskih društev na terenu. OBČINSKA PIONIRSKA KOMISIJA CELJE Stanovanjsko vppošiinje-naibolj pereči problem (Nadaljevanje z druge strani) ve, je pristopil k njemu in mu vljudno ponudil sobo. Omenjeni pa je sobo od- klonil s pripombo, da je ne rabi. Za to sobo, ki je v resnici prazna, je pro- sila neka tovarišica, ki ima že dalj ča- sa vloženo prošnjo in je s svojim sta- rim očetom brez stanovanja. Znano je tudi, da so bili organi Sta- novanjske uprave s strankami v mno- gih primerih zelo nevljudni in neko- rektni. Zavise^o je pač od tega, kakšna je bila stranka. Niso redki primeri, da je šef stanovanjske uprave prosilca že kar pri vratih nadrl z »nimamo sta- novanj« ali »nimam časa«. PODKUPNINE, GARANCIJSKA PISMA IN ŠIROKO OBLJUBLJANJE STANOVANJ PRI CASI VINA Dokazano je, da sta uslužbenca Sta- novanjske uprave, Lah Ivan in Cebu- lar Jože, sprejemala od strank podkup- nine za »uspešne intervencije« pri do- deljevanju stanovanj. (Javno tožilstvo jo proti njima uvedlo kazenski posto- pek in se bosta v kratkem zagovarjala pred sodiščem.) Omenjena uslužbenca Stanovanjske uprave sta se med uradnimi urami rada zadržala v gostilnah, ko sta hodila na ogled stanovanj. Ob takih prilikah sta se srečavala z raznimi prosilci stano- vanj, ki so jima dajali za pijačo in jedačo. Pri čaši vina sta na široko ob- ljubljala stanovanja, čeprav sta vedela, da stanovanj ni na razpolago. Nezakonitost Stanovanjske uprave se odraža tudi v tem, da je posameznim strankam, ki so prosile za stanovanje, izdajala neka garancijska pisma in jim zagotavljala, da bodo dobili stanovanje v doglednom času. To so delali samo zaradi tega, da bi se iznebili strank. NEPRAVIČNO RAZDELJEVANJE STANOVANJ JE POVZROČILO UPRAVIČENO RAZBURJANJE Pri razdeljevanju stanovanj šef Sta- novanjske uprave ni upošteval potreb prosilcev po prioritetnem planu. Tako je med drugim znan primer, da je dobil komfortno dvosobno stanovanje pri- vatnik, ki je bil samec s samsko hčer- ko, ki mu vodi gospodinjstvo. Stanovanjska uprava je v nekaj pri- merih dodelila stanovanje tudi posa- meznikom, ki sploh niso vložili prošnje. Mnogo prosilcev je, ki imajo vložene prošnje že več let, a jim še ni bilo dodeljeno stanovanje. So pa primeri, da je prosilec v začetku januarja leta 1955 vložil prošnja in je stanovanje do- bil že krajem istega meseca. KER STANOVANJSKE STISKE SE NE MOREMO RESITI, MORAMO DOSEČI VSAJ PRAVIČNEJŠE. RAZDELJEVANJE STANOVANJ Ko je sekretar tov. Pelko s konkret- nimi primeri seznanil ljudske odbornike o nepravilnem poslovanju Stanovanj- ske uprave, je priporočil ljudskemu od- boru, naj to vprašanje v podrobnosti prouči in podvzame potrebne ukrepe za odpravo nedostatkov. Za zaključek pa je dejal: , »Mi kritiziramo razmere v dodelje- vanju stanovanj, pri tem pa moramo vedeti, da še tako pravilno razdeljeva- nje stanovanj ne more rešiti stano- vanjske stiske v Celju. Dosežemo pa lahko večjo solidnost pri dodeljevanju stanovanj in s tem večje zaupanje dr- žavljanov do organov, ki so za stano- vanjsko politiko pristojni. S tem bi od- padle tudi neštete prošnje in interven- cijo na razne vodilne ljudi v naših or- ganizacijah. Spričo tako obširnega področja, ki ga mora obvladati Stanovanjska komisija je razumljivo, da le-ta ni mogla imeti točnega pregleda nad upravičenimi in najbolj potrebnimi prosilci stanovanj. Zato je tudi to eden od vzrokov, ki s* omogočali organom Stanovanjske upra- ve samovoljno poslovanje. Vse to pa nam narekuje, da nadalje utrjujemo in usposabljamo vse družbene organe, ki, de^aio na tem področju, to je Svet za stanovanjske zadeve. Svet stanovanj- ske skupnosti in hišne svete. Hišni sveti kakor ostaM organi lahko mnogv pripomorejo pri čuvanju, kakor tudt pri pravilni zasedbi stanovanj. Da hm lažje in pravilneje de^o ter večji nad- zor družbe pri dodeljevanju stanovanj in čuvanju stanovanjskega fonda, b» potrebno reorganizirati sedanjo stano- vanjsko skupnost v več stanovanjskih skupnosti, katere bodo lahko obvladale svoj delokrog. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE USPEŠNA POSVETOVALNA KONFERENCA O GOSPODINJSKEM IZOBRAŽEVANJU V dvorani Okrajne zadružne zveze v Celju je bilo preteklo, sredo širše po- svetovanje o problematiki gosipodnj- skega izobraževanja v nažem okraju. Poleg celo nega okrajnega odbora Zve- re ženskah društev, zastopnikov kmetij- Bko-g03podarsikih šol, RK, gospodinj- skih učitelcic, medicinskih sester in za- družnic, ki vodijo gospodinjske tečaje na terenu, so se sestanka udeležili še tovarišica Angela Ocepkova, predscd- n.ca ženskih društev Slovenije, Živa Beitiran, članica Glavnega odbora žen- skih društev ter Mira Majcen, repub- liški inšpektor za gospodinjstvo. Kon- ferenci pa so prisostvovali tudi moški tovariši — predsednik sveta za šolstvo prof. Anton Aikerc, načelnik sveita za prosveto in kulturo pri OLO Celje tov. Tojko Simončič ter zastopniki občin- skih svetov za prosveto a področja ce- lotnega cedjfikega okraja. Referat o oblikah in razvoju gaapo- dinjsikega izobraževanja je podala to- varišica Helena Borovšak, predsednica zveze ženskih društev za okraj Celje. Upravnica Zavoda za pospeševanje go- spodinjstva, tov. Milica Zabavnik pa je govorila o vsebini gospodinjskega iz- obraževanja ter o koordiniranem delu med posameznimi oblikami v tečajih in šoljah. Njeno iz^^ajanje je osvetlilo tudi nekatere praktične prijeme glede pra- vilne in zdrave prehrane v splošno go- spodinjsikih kuharskih tečajih, katere vodijo večidel praktiki. V zvezi z re- formo šolstva je bilo govora tudi o na- činu, kako bi pristopili k uvedbi go- spodinjskega pouka v bodočih osem- letkah. Tajnica okrajne zveze ženskih dru- štev, tov. Anica Pirnatova je govorila o pomenu gospodinjske literature in • vzpostavitvi poverjeniške mreže. Po- datki s terenov kažejo, da si naše žene zelo želijo tovrstne literature, gamo ni- so vedele, kje bi jo nabaril«. Po referatih se je razvila zelo živah- na razprava. Da bi delo bolje potekalo, bodo po vseh dkrajnih in občinskih sin- dikalnih sve'dh osnovali komisije za ženska vprašanja, ki bodo reševale go- spodinjsko problematiko. Zveza žen- skih društev bo morala navezati tesne zveze s temi komisijami. V razpravi je bilo med drugim govo- ra tudi o tem, naj ženska društva pri organizaciji gospodinjsko kuharskih te- čajev ne pozablja'o tudi na naša na- rodna jedila (i>ečena kaša, gibanice, jo- ta itd.), ki spadajo k zdravi kmečki prehrani. Dobro bi bilo, da bi se s ta- kimi starimi, kmečkimi jedmi seznanile tudi mesitne kuharice. To potrebno gospodinjsko posvetova- nje, ki je trajalo ves dan, je v refe- ratih in disrominjatii slo'vekske o e- bivalce na socialno svobodo, so se znesli tudi nad fasado Narodnega doma. Le-to so po- polnoma demolirali in preure- dili. Vsak, ki vidi to sliko in se spominja kakšen je Narod- ni flnm p'-eđ vojno bil, bo kaj lahko ugotovil, da ta zgodo- vinska stavba ni več podobna sebi v tistih časih, ko so v njej vneti rođoi;.ibi vodili nacio- nalno prebujanje. To podobo pa bi Narodnem domu bUo treba vrniti mentov in petokolonašev ni izostala. Včasih je bilo videti kot da imajo nem- čurji v Celju pod plaščem bivše jugo- slovanske vlade večjo zaščito kot Slo- venci. Ko so nacisti okupirali Celje, so se najprej znesli nad Narodnim domom. Popolnoma so ga demolirali, mu spre- menili fasado ter preuredili notranjost. Med vojno je eno izmed kril zadela bomba in ga porušila. Po osvoboditvi je bil Narodni dom zaradi vsestranskih potreb samo zasil- no adaptiran. Porušeno krilo, kdo ve po čigavi krivdi, je dobilo popolnoma drugačno obliko od prejšnje, da ga bo zelo težko prilagoditi prejšnjemu iz- gledu. Zdaj, ko urejamo naše mesto, ko da- jemo za to ureditev tudi dokajšnja sredstva, bi se morali spomniti tudi Narodnega doma. Le-temu je treba vrniti nekdanji izgled. Pa ne samo to... Narodni dom je po vojni postal pri- zorišče vsega mogočega in nemogočega. Tu so sp vrstili sestanki, seje, konfe- rence, kulturne prireditve, koncerti, na drugi strani pa veselice, tradicionalne in netradicibnalne, dostojne in nedo- stojne itd. Dvorana je od leta do leta bila bolj zanemarjena. Mavčni reliefi na stenah, stropu in balkonih so za- čeli odpadati. Prebodeni so od tisočev žebljev, zaprašeni in poškodovani. Ka- dar so tu veselice, pa naj bodo še tako tradicionalne in v prvih urah dostojne, se po navadi sprevrnejo v prizorišče pijančevanja, nesnage, pretepov in po- dobnih incidentov, Id pod streho te stavbe, s tako svetlo preteklostjo, go- tovo ne spadajo. Pozdravljamo odločitev Okrajnega ljudskega odbora, da v bližnji bodoč- nosti začne urejevati Narodni dom. Dvorano bedo preuredili, odprli stran- ske prostore in balkone na desni stra- ni, jo opremili z novim pohištvom. Dvor-ana bo odslej na razpolago samo za važne konference, za zasedanja ljud- skega odbora, za koncerte In proslave. Za take namene je bila tudi zgrajena. Seveda bo s tem nastal problem, kje prirejati razne društvene zabavne pri- reditve. Jasno je, da so tudi le-te del društvenega življenja v našem mestu. V kateri od obeh kino dvoran bo ne- mogoče prirejati take prireditve. Toda čisto brez prostorov v Celju tudi nismo. Hotel »Savinja« je na primer čisto pri- kladen za razne veselice, ki jih pri- rejajo društva. Prostora je v niem rav- no toliko, če ne več kot v Narodnem domu. Po^eg tega ima na razpolago ku- hinje, potrebno strežno osdbje in konč- no, če že hočete, tudi sobe za tiste, ki bi ne mogli več po lastnih nogah do- mov. Razen tega je ta stavba nekoliko iz središča in okolica, ki bi jo neob- hoden hrup motil je mnogo manjša. Prej ali slej pa bi bilo treba v Celju zgraditi poslopje, ki bi služilo za vse- stranske prireditve. Spreten arhitekt bi lahko izdelal načrt za stavbo, ki bi v letnem času lahko služila za razne razstave, za zborovanja večjega obsega, za velike prireditve, tudi za športne nastope, v zimskem času pa bi v njih prirejali družabne večere, razne plese itd. Prepričani smo, da so Celjani v ve- čini enakega mišljenja, da je treba Na- rodni dom obnoviti, ga postaviti v vrsto naših kulturnih in zgodovinskih spo- menikov tako po njegovi zunanjosti, kot po vsebini in vlogi. VZPODBUDNI ZGLEDI — Paberki iz »Glasu Gorenjske« — Ni še dolgo tega, kar sem v radij- skem feljitonu povedal nekaj nevezanih misli o samostojni kulturni ustvarjal- nosti slovenskih — vobče jugoslovan- Bki'h — manjših mest, sklicujoč se zla- sti na naše domače izkušnje. Trdil sem tudi, da je ta kul'urna samosto'nost «n celo izvirna ustvarjalnost province bisivena značilnost našega socialistič- nega življenja. Vsekako" pa mislim, da se moramo drug od drugega učiti in koristne zglede tudi posnemati — pa nič ne de, če jh neposredno prenesemo (dokler so pri- merni tudi za naše prilike): posnemati dober zgled, to nikoli ne more škodo- vati. Nima smisla, da b' se bali pomi- sleka, češ: tega ne smemo, ker se tega nismo sami zmislili. O dmžbenem In kulturnem življenju JcaiVega kraia, komunalne nkiipnosU ali področja {ahko marsikaj izveš, če pre- gleduješ krajevne časn'ke. Tako se mi je te dni nam°^lo, da sem — prav oo naključju —dobil v roke nekaj številk »G'asu Goren'fke«. In ko sem tako li- stal po teh številkah, se mi je zazdelo, ■da bi se o nekaterih značilnostih kra- jevnega družbenega in kul'umega živ- ljenja v Kranju tudi m" v Celju morali zamisliti: bodisi, da bi jih prenesli na svoje področje, bodisi, da bi se vsaj prepustili delovanju plodnega zg'eda. Čeravno je namreč Kranj kot gospo- darska enota lin po številu prebivalcev pa t^ldi po moči zemljepisnega zaledja znatno šibkejši kot naše mesto, je ven- dar dosegel že nekatere opazne in spo- štovanje vzbujajoče prednosti. Kar se gledališkega življenja tiče, sta si po intenzivnosti m količini dela Kranj in 'Celje približno enaka. (O kvaliteti ne morem sodi'I, ker sem sam nepo^^cdno udeležen.) Glede koncer'ne- ga življenja, kolikor si ga manjše mesto lahko p-'ivošfi', nedvomno Celjani znat- no p'-ednjačlmo pred Kranjčani. PaČ pa docela E>ogrešamo nekaj, česar ima- jo v »gorenjski metropoli«, kot jI pra- vijo, več ko dovolj: rednih razstav. Kranjci mestni muzej prireja v pri- •tllčnih prostoriodilnega gibanja v tem kraju. Zato naj bi posegel po njej čim širši krog bralcev. Belo Svobode v Zrecoh ni bilo nniboljše Pretekli teden je tudi Svoboda v Zrečah polagala obračun svojega dela. Delo pa nI bilo najboljše, posebno še, če ga primerjamo s preteklimi leti. Na zboru so sicer skušali analizirati vzro- ke, vendar do kakšnih posebnih za- ključkov niso mogli priti. Kot nam zatrjujejo, je največja ovira boljšega društvenega dela predvsem pomanjkanje primernih prostorov pa tudi finančnih sredstev. Pri teh dveh problemih se v Zrečah običajno za- takne vse. Iz razgovorov pa smo tudi posneli, da manjka aktivnih društvenih delavcev. Teh je bUo včasih v Zrečah kar precej, vendar se jih je nekaj pre- selilo drugam, ali pa so zaposleni v drugih organizacijah ter društvih ali pa se morajo preveč posvetiti svojemu poklicnemu delu. Naj bo tako ali drugače, dejstvo vse- eno ostane, da v letošnjem letu Svo- boda ni kaj dosti napravila. Sicer pa, kar poglejmo število članstva. Skupaj jih je okrog 90, pa še ti niso vsi aktiv- ni. iNajveč jih je seveda iz Tovarne ko- vanega orodja, lahko pa bi jih bilo še več. Zato je bil eden prvih sklepov občnega zbora, poveča+i število član- stva tudi izven tovarniškega okvirja. Kot smo že omenili, delo ni bilo naj- boljše. Sekcije so sicer delovale po svo- jih močeh, vendar če ne bi bilo najraz- ličnejših ovir, bi bilo gotovo delo bolj- še. Dramska in pevska sekcija sta sicer imeli nekaj nastopov, vendar premalo. Prirejenih je bilo tudi več predavanj In to skupno z ostalimi organizacijami. Kino Izkazuje že dve leti izgubo. Za knjižnico pa ne vlada več tolikega za- nimanja kot nekoč, kar pa je razum- ljivo. Skupno šteje 683 knjig, ki so že vse tudi po večkart prečitane, novih pa so dobili le 39, kar je občutno pre- Med najuspešnejše pa lahko štejemo tamburaše, katerih se je zbralo sedaj že preko 20. Zbor, kjer so vključeni tako delavci, nameščenci kot mladina, se pod prizadevnim vodstvom tov. Mravljaka iz Zreč lepo razvija. Tako lahko rečemo, da so tamburaši za vzgled ostalim društvenim sekcijam. Občni zbor je temeljito pretresel ce- lotno delo. Sklenili so delo izboljšati, da se bo društvo v Zrečah zopet uvr- stilo med najboljše v celjskem okraju. REVIZIJA GLAVNE ZADR. ZVEZE LRS V CELJU sprejme REVIZORJE V poštev pridejo kandidati, ki imajo potrebno prakso za samo- stojno delo v finančni stroki. Plačilni pogoji: Osnovna plača po odločbi o plačah uslužbencev zadružnih zvez (enaka kot za dr- žavne uslužbence), dopolnilna plača in revizorski dodatek do 4000 din, plačilo nadur in dnev- nice po Uredbi. Pismene ponudbe z življenje- pisom sprejema Glavna zadruž- na zveza LRS, Revizija v Celju, Cankarjeva l/II. V Lesičnem nimafo prostorov za kulturno prosvetno delo V zimskih mesecih je tudi v Lesič- nem družbeno in kulturno prosvetno delo zaživelo. Zene-zcd'^užnice so usta- novile gospodinjski tečaj, ki ga je vo- dila tov. Prislanova. Da so se dekleta in žene naučile vkuhavati in šivali roč- na dela, je nazorno prikćizala preteklo nedeljo razstava na Pilš an.,u. i>edaj nameravajo organizirati žene In dekle- ta še en tečaj preko zime. Tudi tečaj Rdečega k iža obiskuje 25 deklet. Tečaj vodi tov. Ravterjeva. Mla- di zadružnijki pa so ustanovil že drugi letnik kmelijsko nadaljevalne šole, ki jo obiskuje nad 60 fantov in deklet. Mladina si posebej želi več kulturno prosvetnega Izživljanja. Potrebna j-im je le pomoč prosvetnih delavcev. Vse te želje po izobrazbi pa močno zavira dejstvo, da v Lesičnem ni pri- mernega prostora za to delo. Tudi v šoli, ki je stara okoli 20O let in zane- marjena, ni primernega prosto-a. Zato se vsi tečaji vršijo v privatnih pro- storih in še celo en razred osnovne šole se je moral zaradi pomanjkanja prostora v šoli zateči v privatno sobo. Nujno bi bilo, da bi Lesično dobilo novo šolsko poslopje. Priprave za grad- njo se že vlečejo baje trideset let in prostor za zgradbo je že določen. Učitelji in profesorji žalske občine 80 zborovali Nedavno so se zfcrali v Zalou člani društva učiteljev in profesorjev iz vse žalske občine. Razpravljali so o svojem delu -in problemih, s katerimi so se te- kom leta na terenu srečevali. Ugotovi- li so, da je zanje stanovanjsko vpra- šanj« ie vedno irredno pereče. Zato so v občinski stanovanjski svet Izvolili svojega zastopnika. Med drugimi skle- pi tega zborovanja je bi tudi ta, da bodo ob koncu šolskega leta organizi- rali poučno ekskurzijo po Jugoslaviji, da bi kot pedagoški delavci bolje spo- znali vsa naio domovino... Em« STRAN 21. DECEMBRA — Stev. 51 IZ CELJA ... Na I. 0iinnaziji v Celfu pripravljajo pestro NOVOLBTNO JELKO Ker proslava Novoletne jelke vpada pač v živčne ipredkonferenčne dni, v čas pisanja šolsikih nalog in zaključ- nega izpraševanja, je mladina na I. gimnaziji s svojimi razredniki vred te dni precej »napeta«, saj pripravljajo letos še posebno obširen in pester pro- gram proslave Novoletne jelke. Vsi nižji razredi pripravljajo s svojimi raz- redniki kulturne programe. Ker zaradi ves dan zasedenih razredov in drugih popoldanskih šolskih dolžnosti ne bi mogli drugače izpolniti svojih progra- mov, so si nekateri razredi zbrali za vaje zgodnje jutranje ure in se tako mladi pioninji zberejo že pred 6. uro v svojem razredu. Vse priprave za proslavo vodi pionir- ski starešinski svet, kulitome programe pa posamezni razredniki. Nastopili bo- do vsi nižji razredi, višjji pa organizi- rajo proslave v okviru organizacije LMS. O programih posamezni razredi no- čejo dosti govoriti in izgleda, da je med njim'i tiho tekmovanje in da drug dru- gemu pripravljajo presenečenja. V predpripravah za te proslave je starešinski pionirski svet posikrbel tu- di za to, da bodo socialno ogroženi pio- nirji ob letošnj'i Novoletni jelki obda- rovani. Predvidoma bo obdarovanih ka- kih lOO pionirjev. Hvale vredno je dej- stvo, da so za letošnjo proslavo Novolet- ne jelke na I. gimnaziji prispevala iz- datna sredstva nekatera celjska pod- jetja in ustanove. Tako so z denarjem ali blagom pomagale tovarne Metka, Volna, Cinkarna, Aero, Ljudski maga- zin. Okrajni in občinski sindikalni svet, Cementnine, Mestna hranilnica in Obrt- na zbornica. Nekatera trgovska podjet- ja pa so darovala živila. REŽISERJI AMATERSKIH IGRALSKIH SKUPIN SO SKLENILI!... Na nedavni konferenci režiserjev ama- terskih igralskih skupin, ki jo je orga- nizirala Okrajna zveza »Svobod« in prosvetnih društev v Celju, so obrav- navali problematiko igralskih družin. Na koncu so sprejeli nekatere sklepe: Med drugimi je vredno omeniti tele: Igralsike skupine smejo gositovati v dru- gih krajih le takrat in s takimi deli, ki bodo res dobro pripravljena. Ravno tako so sklenili, da bodo Okrajno ga- silsko zvezo obvestili o ravnanju ti- stih gasilskih drušitev, ki imajo nepra- vilne odnose do igralsikih družin. Skle- nili so tudi, da bo februarja v Celju nadaljevalni režiserski tečaj, združen s praktičnimi vajami na odru. S. K. 1000 PROSTOVOLJNIH UR ZA GRADNJO PLAVALNEGA BAZENA Člani sindikalne podružnice podjetja »Graditelj« v Celju so sklenili, da bodo prispevali 1000 prostovoljnih ur za gradnjo plavalnega bazena v Celju. V okviru p>odružnice bodo ustanovili tudi sekcijo Ldiuds!ke tehnike. Prihodnje leto pa bodo vključili v sindikalno organi- zacijo vse člane kolektiva, kar ne bo lahka naloga, saj ima podjetje gradbi- šča celo v sosednji republikL TOTI TEATER V CELJU V SOBOTO, 29. DECEMBRA — ZA SLOVO OD STAREGA LETA: NOVI SPORED ŠT. 7 — PRVIC V CELJU Popularni mariborski »Toti teater« bo svoj novi spored št. 7 najprej poka- zal Celjanom, in to v soboto, 29. de- cembra. (V nedeljo, na Silvestrovo ter 1. in 2. januarja 1957 pa ga bo predva- jal v Mariboru.) Zaradi velikega zanimanja bo »Toiti teater« imel v Celju tri predstave v kinu Union ob 17., 19. in 21. uri. Na predstavo ob 17. uri še posebej opozar- jamo okoličane! Rezervacije in prodaja vstopnic bo že od ponedeljka, 24. de- cembra, vsak dan pri blagajni kina Union. V novem sporedu nastopajo vsi stari znanci: Tijek, Stef, Božo Podkrajšek, Zlatko Zei, Angelca Jankova, Pavla Brunčkova, Janko Haberl, Jože Samec, Boris Brunčko (Hugo Florjančič) in kot gost — parodist »MAC« s točko »Pot po svetu«. Kri klavirju prof. Vlado Golob. PRIPRAVE "ZA USTANOVITEV MLADINSKEGA IN PIONIRSKEGA KINEMATOGRAFA V CELJU Okrajni odbor Ljudske tehnike Celje je dal pobudo za ustanovitev mladin- skega in pionirskega kinematografa v Celju in je v ta namen sklical te dni sestanek s predstavniki političnih or- ganizacij in zastopniki celjskih šol. V Celju že dolgo časa govorimo o potrebi rednih kino predstav za mla- dino, saj imata obstoječa kinemato- grafa v Celju le redko na programu mladinske in otroške filme. Čudno je zato, da povabljenci tega sestanka niso smatrali za dovolj važnega in so se ga udeležili le v neznatnem številu. Kot smo izvedeli iz poročila sekre- tarja tov. Pratnemerja, si je Okrajni odbor LT delovanje mladinskega kine- matografa zamišljal tako, da bi en te- den vrteli primeren film samo za mladince, drugi teden za pionirje, za tem pa bi prišli na vrsto tudi najmlaj- ši-cicibani. Glede programa filmov so bili na- vzoči mnenja, da bi Okrajni odbor LT sklical še en sestanek z zastopniki šol, ki bi podali svoje mnenje, kakšni po- učni in vzgojni filmi bi predvsem pri- šli v poštev. Zastopniki šol so bili mnenja, da bi ustanovitev mladinskega in pionirske- ga kinematografa v Celju bila vse- kakor potrebna, vendar bi se filmi za šole predvajali po možnosti v dopol- danskih urah. Posebna šolska komisija pa bi morala stremeti za tem, da bi se nabavili res samo kvalitetni filmi, ki bi mladino pritegnili in jo odvračali od razburkanih kowboyskih filmov. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepajih veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16); čebula 90—125 (130); česen 190—240 (200—240); fižol, vis. 80 (70—80); fižol, niz. 50 (45—60); solata 40—70 (60—80); cvetača 90 (—); špinača 120 (150—200); zelje, gl. 20—30 (25^0); zelje, rib 52 (40—50); repa, sv. — (18); repa, rib. —(30^0); redkev 20 (25^0); por 40 (50—60); hren 60 (100—150); pe- teržilj 50—60 (60—100); zelena 50 (60 do 80); pesa 24—28 (30—40); korenjček 40—50 (20—60); ohrovt 30—35 (30—40); koleraba — (20—25); radič 60 (200); mo- vilec — (150); gobe, suhe — (1400); slive, suhe — (100); sadje, suho 150 (80 do 100); limone 200 (—); rozine 400 (—); fige, suhe 220—300 (160); mleko — (32); skuta — (140); smetana — (200); maslo — (480—600); oves — (45); pšenica — (50); koruza — (50); ječmen — (45); ko- koši — (400—580); piščanci — (200—320); purani — (700); kostanj — (40); orehi, celi 240 (240); orehi, luščeni 850 (700 do 800); kaki 60 (—); jabolka 35—40 (30 do 50); hruške 46 (40—60); grozdje — (70); nešplji — (40); prosena kaša — (100); ješprenj — (80); jajca 26 (23—28); paradižnik, konser. 200 (—); kis— (35); pomaranče 190 (—). V Kapli pri Taboru je padel z vi- šine petih metrov Ivan Pustoslemšek. Dobil je notranje poškodbe. Nezavest- nega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri vožnji s kolesom je padel in si zlomil nogo Stanko Centrih iz Pirešice pri Žalcu. Napadena in z nožem zabodena sta bila Maks Kos iz Strmca pri Rogatcu in Anton Pavlin iz Košnice. Zdravita se v celjski bolnišnici. Pri delu je padel in se poškodoval po hrbtu in rebrih Matevž Senegačnik iz Prekorja pri Skofji vasi. V stanovanju na Mariborski cesti je bila napadena Ivana Glušič. Dobila je poškodbe na glavi. Z motorjem je padel in dobil po- škodbe na nogi Robi Mrak iz Pre- bolda. Z vrelo vodo se je opekla po rokah Štefanija Arzenšek iz Platinovca pri Grobelnem. Na železniški i)ostaji Rogatec je pa- del z lokomotive železničar Franc Ar- tič. Dobil je težje notranje poškodbe. Z gosipodarskega poslopja je padla posestnica Frančiška Lončar z Gomil- skega. Zlomila si je roko in nogo. Pil podiranju drevja si je zlomil no- go Viktor Zaje iz Zgornjega Pobrežja pri Nazarju. Pri podiranju drevja je padlo v goz- du drevo na Miho Koprivca iz Topo- lovega pri Pilštanju. Dobil je zlom no- ge ter poškodbe po prsnem košu in glavi. Petletna Nada Cakš iz Vrha pri Šmarju se je pri štedilniku poparila z vrelo vodo po nogah. S kozolca je padel posestnik Martin Lednik iz Lokrovca. Zlomil si je nogo dn rebra. 24 letna M. N. iz Vojnika si je v samomorilnem namenu z britvijo pre- rezala žile na roki. V pretepu so bili poškodovani: dela- vec Jože Kolar iz Megojnic, dobil je rano na glavi, Jože Hamžič iz Selc, po- škodbo na glavi in kmečki sia Jože Veber iz Šentvida pri Grobelnem. Tudi slednji je dobil rano na glavi. Pri klanju svinje si je z nožem pre- reza! žile na roki Jože Poklič iz Vi- tanja. V Paški vasi si je pri delu težje po- škodoval roko železničar Stanko Pisa- nec. Pri padcu si je poškodovala glavo učenka mestne vrtnarije Anka Zajbela, Pri padcu si je zlomila roko Kristina Arnšek iz Celja. V Gregorčičevi ulici so našli neza- vestnega s poškodbo na glavi upoko- jenca Franca Zupanca iz Celja. PLANINSKA TRANSVERZALA Planinska transverzala je gotovo ena najboljših domislic planinske organi- zacije po osvoboditvi. Namen ji je, da planinec, ki jo prehodi, sistematično spozna poglavitna gorstva lepe sloven- ske domovine. Za vzgojo in omiko člo- veka je tako potovanje po gorah iz- redno pomembno in koristno. Tudi v Celju 'je precej planincev, ki so dvig- nili Dnevnik planinske transverzale in ki bodo kmalu dovršili to prelepo pot čez hrib in dol od Maribora do Moj- strane, od Mojstrane do Postojne. Med njimi je tov. Rudi Margetič iz Celjske tiskarne že konec letošnjega poletja transverzalo opravil in prejel od Pla- ninske zveze Slovenije 24. oktobra spo- minski znak št. 6. Tovarišu Margetiču iskreno čestitamo! ŠB B^KRAT nediuiptind nc naših cestah ZARADI KRŠENJA PROMETNIH PREDPISOV NAJVEČ PRESTOPKOV V zadnji številki našega lista smo pisali, da se promet na javnih cestah v letošnjem letu ni izboljšal. Navajali smo tudi primere nezgod in dejanja, ki so vzrok nediscipline. Da to nedisci- plino še bolj ilustriramo, navajamo ne- kaj iz dela sodnika za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru v Celju. Po podatkih, ki zajemajo čas od za- četka leta do konca novembra, je sod- nik za prekrške obravnaval preko 600 primerov kršitve cestno-prometnih predpisov. Največ je seveda kolesar- jev, ki še vedno ne poznajo ali celo nočejo poznati predpisov, pa četudi gredo ti v korist njihove osebne var- nosti in sploh vzdrževanja reda na na- ših cestah. To našo trditev lahko podkrepimo z vrsto številk. V času, ki smo ga zgo- raj navedli, se je vozilo ponoči brez luči 458 kolesarjev, odrasle osebe na kolesu poleg kolesarja 71, v vinjenem stanju 43, po levi strani ceste 44, pro- storočno 14, predmete, ki so ovira pri vožnji 12, vzporedno (vštric) 42, brez zvonca in -refleksnega stekla 13 ko- lesarjev itd. Številke povedo dovolj. V kršenju teh predpisov niso izvzeti tudi šoferji motornih vozil, vozniki z vprežno ži- vino in pešci. Res je, da je teh pre- krškov manj, a še vseeno jih je pre- več. Zdi se, da bi morali biti prometni organi strožji tudi do prekrškov, ki jih povzročajo pešci, ki so v nekaterih pri- merih podobno kot kolesarji prav tako vzrok prometnih nesreč. Na splošno lahko trdimo, da navzlic sankcijam nepravilnosti na naših ce- stah ne prenehajo. Poleg potrebne vzgo- je vseh, ki uporabljajo javne cestne naprave, bo kazalo tudi poostriti ka- znovanje, ker drugače menda res ne bo reda na naših cestah. Promet se iz me- seca v mesec veča, prometne nesreče pa prav tako. Prekrški cestno promet- nih predpisov pa so mnogokrat usodni povod za nesrečo. PROMETNA NESREČA, KI JE ZAHTEVALA SMRTNO 2RTEV Dne 16. decembra ponoči je voznik tovornega avtomobila v Zičah pri Slov. Konjicah povozil 50 let starega Štefana Kačičnika in Draže vasi. Kačičnik je po ugotovitvah ležal na desni strani ceste v smeri vožnje tovornega vozila, katerega voznik je po dejanju po- begnil, ker se je ustrašil posledic tega dejanja. Vendar je organom Tajništva za notranje zadeve ob pomoči državlja- nov uspelo storilca izslediti. Storilec je Marcel Delinc, voznik C kategorje pri podjetju »Poljopromet« iz Zagreba. Štefan Kačičnik je dobil tako težke poškodbe, da je po 16 urah podlegel poškodbam v celjski bolnišnici. Čeprav se še preiskava nadaljuje, je vzrok ne- sreče že ugotovljen. Voznik je prepoz- no opazil Kačičnika, ki je ležal na ce- sti in zaradi slabih zavor ni mogel pra- vočasno zaustaviti vozila. Pri tem je obsojanja vredno zlasti to, da ni žrtvi nudil pomoči, čeprav je dobro vedel, da je povozil človeka. Tudi sovozač na avtomobilu je soodgovoren za dejanje, saj je bila tudi njegova dolžnost po- magati žrtvi. Voznik tovornega avto- mobila je do nadaljnjega priprt v za- poru. J. p. ... IN ZALEDJA Stanko Lorger med šmarskimi pionirii Pionirji v Šmarju pri Jelšah smo zelo srečni, da poznamo osebno slav- nega slovenskega športnika, Stanka Lorgerja, saj biva že 3 leta med nami. Ko se je pred nekaj dnevi vrnil z olimpijade, smo ga pionirji prosili, da bi nas obiskal in nam povedal nekaj o svojih doživljajih z olimpijade. Če- prav je bil od napornega potovanja še silno utrujen, se nam je rad odzval. Obiskal nas je v praznični olimpijski obleki, da je bil dogodek za nas še bolj svečan. Najprej nam je orisal po- tovanje z letalom do olimpijskega me- sta Melbourna, nato pa nam pokazal najrazličnejše slike z olimpijade. O tekmovanjih ni obširno govoril, stav- ljali pa smo mu vprašanja, ki so nas najbolj zanimala. Tov. Lorger je med drugim poudaril, da vsak športnik ne more nastopiti na olimpijadi, ker stane to državo mnogo denarja. Pa tudi dober športnik ne mo- re biti vsak človek, ker se je treba znati vzdržati v jedi in pijači, odpovedati al- koholu in nikotinu ter vztrajno utrje- vati svoje telo. Tov. Lorger nam je prikazal tudi na- čin življenja in posebnosti podnebja v tem delu sveta. Pozabil ni omeniti Slo- vencev, ki so se nedavno izselili v Av- stralijo in imajo veliko domotožje po domači grudi. Ob koncu smo si še ogledali slike najboljših športnikov sveta — odliko- vance z zlato medaljo. Načelnik naših pionirjev se je tov. Lorger j u zahvalil za odziv in mu česti- tal, da je našo domovino na XVI. olim- pijadi tako častno zastopal. VAŠKE ORGANIZACIJE SZDL BODO ZAKLJUČILE Z OBČNIMI ZBORI DO 15. JANUARJA V Mozirju je bilo pred dnevi posveto- vanje predsednikov in tajnikov vaških odborov SZDL. Razpravljali so o med- narodnih političnih vprašanjih in o smernicah družbenega plana za pri- hodnje leto. Sklenili so tudi, da bodo vaški odbori zaključili z občnimi zbori najkasneje do 15. januarja. Do takrat pa bodo od-, bori uredili vsa organizacijska vpra- šanja ter dvignili članstvo v SZDL zlasti iz vrst mladine. Doslej je na področju občine vključenih v članstvo komaj 47 odstotkov volivcev, kar meče na te od- bore dokaj slabo luč glede vključeva- nja novih članov. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL je na svoji zadnji seji sklenila, da bo predlagala Obč. LO, da ustanovi pri trgovskem podjetju »Resevna« potrošniški svet, ki bo nadziral in usmerjal delo omenje- nega podjetja. * Vsakdo, ki se vozi z vlakom ve, da je šentjurska železniška postaja pre- tesna, saj se od takrat, ko je bila po- stavljena — bilo je leta 1846 — ni nič razširila. Zato je čakalnica za številne potnike, dijake in delavce, ki jih je dnevno preko 500 premajhna. IZ SLOV. KONJIC Občinski svet zveze Svobod in pro- svetnih društev konjiške občine je na svoji zadnji seji analiziral delo društev na svojem področju. Ocena njihovega dela je izhajala v glavnem iz i)oročil na občnih zborih, ki so jih društva večji del že opravila. Svet je sprejel tudi predlog, da se najboljšim društvom da primerne na- grade za njihovo uspešno delovanje. Kot izgleda, bodo prostori v konji- škem zd':-avstvenem domu, ki so bili pridobljeni s povišanjem v eno nad- stropje, deloma urejeni že do meseca februarja prihodnjega leta. V nje se bo preselila tudi podružnica zavoda za so- oalno zavarovanje, ki je sedaj v mla- , dinsikem domu. Del sredstev za povi- šanje zdravstvenega doma je dal okraij- ni zavod za socialno zavarovanje v Ce- lju, nekaj pa je prispevala tudi obči- na. V kratkem bo urejena tudi zobna ambulanta v Vitanju, za katero je okrajni zavod tudi že obljubil nekaj fi- nančne pomoči za nabavo potrebnih in- štrumentov. Tako bo tudi ta kraj imel dvakrat na teden na razpolago zobo- zdravnika, ki je več kot potreben. Na vseh osnovnih šolah na področju konjiške občine je letošnje šolsiko leto vpisanih 2.552 učencev, kar je 48 več kot lansko leto. Na vseh šolah je sku- paj 72 oddelkov, nujno pa bi potrebo- vali še najmanj 5 moči. Na nižji; gim- naziji pa je v 10 oddelkih vpisanih 366 dijakov, prav tako pa tudi tu manjkajo še najmanj 3 učne moči. O vseh teh problemih je na zadnoi seji raizprav- Ijal tudi ljudski odbor občine. Spričo ustanovitve občine v Slov. Konjicah je bilo povečano tudi število uslužbencev. Večina uradnih prostorov je namreč v zgradbi nekdanjega sodi- šča, deloma pa v »stari občini«, kar j« seveda narekovalo precejšnjo utesnitev in je v eni pisarni delalo po več usluž- , bencev. V zadnjem času so preuredili več prostorov, ki so svoječasno služili za zapor. To je le zasilna rešitev, saj > bo prej ali slej potrebno misliti na novo ' upravno zgradbo, sedanjo pa prepustiti 1 zopet nazaj sodiišču, ki bi ga v Konji- i cah nujno potrebovali. POMAGATI HOČEJO DELAVCEM DO BOLJŠEGA ZASLU2KA Na sestanku predstavnikov množičnih organizacij v So:čavi so te dni med drugim razpravljali tudi o položaju gozdnih delavcev, ki nimajo potiebnih kvalifikacij in zato pri svojem težkem delu, ki ga opravljajo, le malo zaslu- žijo. Da bi tem delavcem pomagali do strokovne izobrazbe in s tem do bolj- šega zaslužka, bodo v kratkem v Sol- čavi organizirali seminar za gozdne de- lavce. Takoj po končanem seminarju bodo delavci delali izpite. USPEŠNO DELO KMETIJSKE ZADRUGE V SMARTNEM OC PAKI Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki je dosegla letos pri pospeševanju kmetijstva kar lepe uspehe. Skrbela je za nabavo potrebnih kmetijskih stro- jev, zaščitnih sredstev in umetnih gno- jil ter pomagala zadružnikom s stro- kovnimi nasveti. Zadruga je organizii- rala tudi več strokovnih predavanj in poskusov v gnojenju in škropljenju. Zadruga je ustanovila kmetijsko gospo- darsko šolo, kjer se vzgaja kmečka mladina, aktiv mladih zadružnikov pa je že pokazal zadovoljive uspehe, če- prav mu manjka dobro strokovno vod- stvo. Zene zadružnice so organizirale več tečajev za vlaganje in vkuhavanje sadja. Tudi na gospodarskem področju je zadruga dosegla lepe uspehe, saj je plan blagovnega prometa do 1. decem- bra dosegla s 97 odstotki, plan odkupa pa je že presegla. V MOZIRSKI OBČINI SO GASILCI RESILI NAD 2.5 MILIJONA DIN PREMOŽENJA Na področju mozirske občine je 15 gasilskih društev, v kaitere je vključeno 1 510 gasilcev, kar p>omeni, da je vsak deseti prebivalec občine gasilec. Da ga- silci skrbijo za svoj naraščaj, nam zgo- vorno povedo številke. V gasilska dru- štva je vključeno 678 mlajših članov in 70 pionirjev. Tudi žene so zastopane v društvih z 98 članicami. Najbolj delavno je društvo v Smart- nem ob Dreti, za njim ne zaostajata dosti društvi v Mozirju in Pobrežju. Najslabše društvo pa je v Grušovljah. Letos je bilo na področju občine vsega deset požarov, ki so nastali večinoma zaradi elementarnih nezgod. Ti požari so napravili preko 9 milijonov škode, gasilci pa so od tega rešili za 2,5 milijo- na din premoženja. Večina društev ima težave s tehnično opremo, tudi avtomobili so v zelo sla- bem stanju. Vsa gasilska društva imajo svoje domove, le gasilski dom v Rad- miirju je še v gradnji. Potrebno bo še precej denarnih sredstev preden bo ta zgrajen. Menimo, da se je tamkajšnje gasilsko društvo odločilo za prevelik gasilski dom, saj bi manjši bil verjetno že zdavnaj pod streho. V Mozirju že tretje leto deluje kme- tijsko gospodarska šola. Prvi lemik obi- skuje 27, d.ugi pa 20 kmečk.h fantov in deklet. Za tako veliko udeležbo ima- jo največ zaslug organizacije SZDL, kmetijska zadruga in aktiv mladih za- družnikov, ki so znali mladini prikaza- ti ko^ns..nost takih šol. IZ REČICE OB SAVINJI Pred kratkim so ustanovili kmetij- sko gospodarsko šolo, ki jo obiskuje 31 kmečkih fantov lin deklet. S poukom so že pričeli. SILlESniOVMJE PRIREDI OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUSTVO CELJE PRI MLIN AR JE VEM JANEZU, TEHARJE, DNE 31. 12. 1956 OB 20 IGRA RONNY ORKESTER — DANCI PESTOTNIK PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 24. t. m. DALJE OD 9—12 V DRUŠTVENI PISARNI, TITOV TRG 3 — TELEFON 26-31 21. DECEMBRA — Stev. 51 7 STRAN Ambasador Danny Kaye je Rus Poznan ameriški filmski komik Danny Kaye je postal »ambasador smeha« v službi Združenih narodov (Oddelka za mednarodni dečji fond). Pred meseci je bil gost jugoslovanskih Cicibanov, ki so se mu v Beo- gradu do solz nasmejali in jih ni motilo, če ta smešni striček ni znal ničesar povedati v njihovem jeziku. Nedavno se je Danny Kaye mudil med italijanskimi malčki v Rimu. Na sliki ga vidimo med najmlajšimi filmskimi igralci Italije. Srečanje, kot vidimo, je bilo polno odkritosrčnega in prešernega smeha. Danny Kaye ni pravo ime tega slovitega komika. Njegovo pravo ime je Danijel David Kaminski. Rojen je v Ameriki, toda njegovi starši so bili Rusi. Ker je bilo ime težko za angleško govoreče Američane, se je pri 25 letih preimenoval v Danny Kaya. Pod tem imenom se je pro- slavil, posebno pa med mladino. BREZ BESED zanimivosti churchill in fotoreporter Pred dnevi je slavil bivši angleški premier Churchill svoj 82. rojstni dan. Ob tej priliki so ga obiskali tudi fo- toreporterji. Eden med njimi mu je v pogovoru dejal: »Zelo bom srečen, če Vas bom drugo leto zopet lahko obiskal.« Churchill ga je premerU od nog do glave in mu odvrnil: »Izgledate zdrav in močan. Zato ni- mam nobenega razloga, da bi podvomil, da bi se Vaša želja ne mogla uresni- čiti.« maCek in televizija Nekemu dečku v Walthamstowu v Angliji je ušel ljubljenček — maček »"Whiskey«. Ko so ga našli v lokalnem vlaku vsega sestradanega in brez last- nika, ga je nek sprevodnik odnesel Združenju za zaščito živali. Ko je poz- neje zgodba o črnem potniku prispela na televizijo in s tem vred tudi maček »Whiskey«, je deček na domačem te- levizijskem sprejemniku spet zagledal svojega muca. Tako ga je deček spet dobil nazaj. KMETIJSKO PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA CELJE razpisuje mesto ŠOFERJA — MEHANIKA za osebni avto znamke -'Mercedes«. Pogoji: V poštev pridejo šoferji — mehaniki. Plača po uredbi. Na- stop službe takoj. Interesenti naj se osebno zglasijo pri podpisani zvezi v Celju, Cankarjeva ul. 1^1, soba št. 8. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO „Tkanina-Galanterija" Celje sprejme 1. TRGOVSKEGA POMOČNIKA TEKSTILNE STROKE 2. FINANČNO MOC ZA FAKTURNI ODDELEK Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja. 100 mrtvih na dan zaradi atitomobilskib nesreč v ZDA O avtomobilski produkciji, motoriza- ciji in nesrečah v ZDA bi lahko pisali dolge strani. Človek si niti ne more za- misliti, kakšne težave vse prinaša s se- boj motorizacija. Od leta 1900 do 1955 so v ZDA izdelali nad 140 milijonov osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Samo v letu 1955 so jih iz- delali 9 milijonov, kar znaša napram letu 1954 povečanje za 40 %. Ta revo- lucija pa prinaša s seboj tudi vrsto drugih skrbi. V ZDA so morali zgraditi moderne ceste, podvoze in nadvoze, av- tomatizirati črpalke in drugo servisno službo. Nemalo skrbi pa je tudi v avto- mobilski industriji. Domala vse je na ko- lesih. Ameriko prepleta 800.000 milj asfaltiranih in betonskih avtomobilskih cest, na katerih je dnevno nad 60 mi- lijonov vozil. Za 20 milijonov več kot pred vojno. V enem letu napravijo ta vozila nad 500.000 milj poti. In še to: 60.000 mest in vasi je dosegljivih z av- tomobili. 70 milijonov ljudi vozi motorna ■ vozila, od tega je tretjina žena, nad 40 ' milijonov družin, kar je tričetrt vseh družin v ZDA, poseduje lastne avtomo- bile in le-te prinesejo v zavarovalnice 4000 milijonov dolarjev zavarovalnine. Za uporabo cest plačujejo letno 6000 milijonov dolarjev. Dejstvo je, da porabi ameriška avto- mobilska industrija letno 20 % celotne proizvodnje jekla, 89 % proizvodnje olja, 42 % svinca, 75 % stekla, 68 % tapetni- škega usnja itd. Pri prodaji avtomobilov nudijo razni zastopniki kupcem vse mo- goče ugodnosti. Nekateri plačajo kupcu dobrega avtomobila enotedenske počit- nice v Parizu, drugi spet bencin za 1000 milj, akcije itd. 14.000 od 36.000 mihjo- nov dolarjev kreditnega dolga, ki ga imajo Američani, odpade na nakup av- tomobilov. Kljub temu ostane letno več kot milijon novih avtomobilov neproda- nih, kar spet predstavlja poseben pro- blem za ameriško gospodarstvo. In še o nesrečah. Na cestah ZDA je dnevno več tisoč avtomobilskih nesreč. Poškodbam pri avtomobilskih nesrečah podleže povprečno na dan 100 ljudi, nad 3000 ljudi pa dnevno prepeljejo poško- dovanih v bolnišnice. V zadnjih letih je bilo nad 300.000 Američanov u^Ditih pri avtomobilskih nesrečah, 8 milijonov ra- njenih, vtem ko znaša nastala škoda 3,5 milijarde dolarjev. Razen ugodnosti in napredka tudi številne, preštevilne žrtve. ZNAMKE NA BORZI Za poroko princa Reinerja iz Mona- ka in filmske igralke Grace Kelly so v Monaku izdali tudi jubilejne znam- ke. Nekateri ameriški in drugi »turi- sti« so se s temi znamkami dobro za- ložili. K temu jih je nedvomno vodila trgovska žilica. In ne zaman. Na bor- zi znamk v New Yorku je monaška po- ročna znamka dosegla ceno do 50 do- larjev (približno 15.000 dinarjev ko- mad). Različni potniki so si na ta na- čin povrnili vse stroške za drago po- tovanje v Monako, razen tega pa so še imeli s tem lep dobiček. te še niste nsročnik našega lista Ce še niste naročnik našega lista, izpolnite spodnjo naročilnico, jo v Vašem kraju. Ce ste že naš naročnik, pa Vas prosimo, da naročUnico ponudite Vašemu prijatelju, znancu ali sosedu. Prav gotovo je v vaši sredini še marsikdo, ki bi se rad naročil na naš lisit, saj stane naročnina za celo leto komaj 500 din. V listu boste našli dosti zanimivega branja in vse najvažnejše dogodke v okraju in Vašem lu-aju. Ker mnogi prihajajo v našo upravo, da bi se naročili na list, ne- kateri s podeželja pa niti ne vedo, kje bi se na list naročili, smo vsem novim naročnikom olai^ali delo. Potrebno je le, da izpolnijo naročilni- co ter jo odpošljejo. List jim bomo pričeli pošiljati takoj. Pohitite, da boste postali vsaj z novim letom stalni naročnik našega lista. Tako boste list plačali ceneje in ne bo Vam ga treba iskati po trafikah, kjer ga večkrat zmanjka. Uredništvo CELJSKEGA TEDNIKA ZAOKROŽENE BELEZKE S PREDAVANJA TOV. FRANCA SIMONICA Kltajsiia je čudovita dežela (Nadaljevanje) REVOLUCJA V PISAVI O dvatisočletni kulturi Kitajske pri nas v Evropi zelo malo vemo. Prav malo vemo o kitajski pisavi v stari do- bi, o kitajski svili iz te dobe in sploh o kitajski zgodovini. Zal je ta kultura kasneje zaradi izolacije, ki so jo po- vzročile razne vladajoče dinastije, na- zadovala. Danes je na Kitajskem okrog 60 od- -stotkov ljudi nepismenih. To niti ni čudno, če upoštevamo njihovo pisavo, ki sesetoji iz znakov in ne iz črk. Ce hoče človek bra' i samo časopis, men- ra poznati dva do tri tisoč znakov, vseh pa je neprimerno več. Pravijo, da je vseh znakov okrog 40.000. Sedaj pa pri- merjajmo z naš mi razmerami. Pri nas imamo le 25 črk in n kljub temu vsi ljudje ne znajo pisati. Na Kitajskem se zavedajo, da s sta- ro pisavo ljudstva ne bodo mogli iz- obraziti kot bi bilo želeti. Zato so skle- nili, da bodo tudi pri njih uvedii čr- kovni sisfiem. Odločili so se za latinico, ki jo bodo malce priredili za svoje raz- mere. Računajo, da bo uvajanje lati- nice trajalo 10 morda celo več let. Šolstvu posveča oblast zelo veliko pozornost. Med drugim imajo 30 kme- tijskih, 11 agronomskih in 50 tehničnih fakultet. Ogromnega pomena so tudi številni tečaji za izobraževanje sitarej- ših ljudi. OBLEKE SO ENOLIČNE PA SNAZNE Za Kitajsko so značilne enolične oble- ke, ki jih nosijo tako moški kot žen- ske. Primerjali bi jih lahko z našimi plavimi delovnimi oblekami — hlače in bluze. Vendar pa — tov. Simonič je posebej poudaril — so na Kitajskem F>ovsod videli red in snago, kakor sko- raj nikjer v Aziji. V novejšem času se oblast sama zavzema za to, da bi tudi na Kitajskem odpravili ali pa vsaj zmanjšali to enolično oblačenje, ki je sicer zelo poceni. Predvsem se zavze- majo za več kitajskih narodnih noš in druge pestrejše vzorce. VSAKO LETO 12 MILIJONOV VEC KITAJCEV Na Kitajskem imajo zelo veliki letni prirastek prebivalstva. Normalno ima družina pet do osem otrok. Računajo, da znaša letni prirastek prebivalstva okrog 12 milijonov ljudi. To ni ogrom- no samo po naših, temveč tudi po ki- tajskih merilih. Kitajska je že sedaj prenaseljena in znana po tem, da iz te dežele veliko ljudi hodi po svetu. Kitajcev je sedaj po svetu najmanj ka- kih 20 milijonov. Nekaj jih je y ZDA, veliko pa po južni oziroma jugovzhod- ni Aziji, zlasti še v Indokini, Mala ji, Singapuru in Indoneziji. Velik prirastek prebivalstva je v no- vi Kitajski, ko se je izseljevanje ome- jilo, če že ne prenehalo, znaten pro- blem. Saj je treba vsako leto preskr- beti za 12 milijonov več ljudi hrane, stanovanja in obleke. To tudi p>omeni, da mora dežela znatno povečati proiz- vodnjo vsako leto, če hoče obdržati živ- ljenjski standard na istem nivoju, kaj šele, da ga poveča. Zato so tudi na Kitajskem začeli razmišljati o zmanj- ševanju rojstev. Za ta namen poznajo na Kitajskem svoj star in preizkušen način. Eden glavnih trgov v Pekinfu UNIČEVANJE MUH, MiSl, VRABCEV IN PODGAN Za naše razmere je izredno zanim'va odločenost Kitajcev, da v svoji veliki deželi uničijo mrčes — muhe, miši, pod- gane in vrabce. Z akcijo so pričeli na pobudo od zgoraj, vendar pa zelo te- meljiito. Na videz je ta stvar nekoliko zaibavna, toda ima p>a tudi koristne ik>- sledice v higiensko-zdravstvenem pa tudi gospodarskem oziru. Pomembno je zlasti to, da so Kitajci v svoji akciji uspeli. Naša državna delegacija je imela — vsaj kar zadeva muhe — nekaj zani- mivih doživljajev. Ko so v nekem kraju v severnem delu Kitajske v dvorani razpravljali s kitajskimi kmetijskimi strokovnjaki, so se Kitajci nenadoma spogledali in utihnili. Eden izmed sta- rejšh strokovnjakov je vzel palico z usnjenim koncem, previdno stopil do stene, zamahnil — in se zmagoslavno obrnil pro+i omizju. Zadel je muho. Na- to se je posvetovanje nadaljevalo, ka-- kor da se ne bi ničesar zgodilo. Podoben primer je bil tudi pri slo- vesu delegacije. Med govorom vodje naše delegacije se je neopazno pripla- zil za hrbet našim poslancem streža(j — in lop enemu po hrbtu. Našim je šlo na smeh, Kitajcem pa je bilo nerodno. Ko se je strežaj opravičeval, ni poza- bil naglasiti, da je nesramno muho za- sledoval že več minuit in jo končno po- mandral. (Konec prihodnjič) STRAN 8 21, DECEMBRA — Stev. 51 Več pestrosti v Partizana! Pred dneri je bila v Celja pod rodstvon predsednika Okrajne zveze dmStcT Partizan tovariša Ančika širša konferenca o problemih društev Partizan v mest« Celju. Na konferenco so bili povabljeni celotni upravni odbori vseh društev, za- stopniki športnih organizacij, šol, oblasti in družbenih organizacij. Res, prav čudno je izzvenela odsotnost Partizana Celjc-Gaberje, ki se konference ni ude- ležilo niti z enim funkcionarjemi STAGNACIJA PARTIZANA V CELJU Tovariš Ančik je uvodoma načelno nakazal razpravo z dejansko ugotovitvijo trenutnega stanja ▼ obeh celjskih društvih Partizan, ki delujeta v ožjem mestu, dočim so pogoji dela in problemi ▼ ostalih treh društvih (Ljiibečna, Skofja vas in Polule) drugačni, zato tudi niso bili predmet razprave na tem sestanku. — >Težaye so objektivnega in subjektivnega zna- čaja. Da je stanje Partizana v Celju nezado- voljivo, je več ali manj krivda na celotni družbi, ki se premalo zanima za zdravo telesno TZgojo mladine. To je široko vprašanje, vred- ■o obravnave tndi na sestankih drugih družbe- nih organizacij. O zdravstveni potrebi telesne Tzgoje se danes vse premalo raz'-ravlja. Ce pogledamo statistike o zdravstvenem stanju mladine, ne moremo biti zadovoljni, navdaja ■as lahko zaskrbljenost. V Celju je preko 4509 mladine in 4»% mladine ni nikjer vključene t zdravo aktivjiost. Poglejmo številke ▼ Parti- zanu: Celje-mesto ima 215 aktivnih prinadni- kov s pionirji vred (leta 1955 270), Celje-Ga- borje vn 115 rieta 1955 255!). Le nekaj nad 5»» aktivnega članstva Partizana v Celju kaže na slabo situacijo v društvihi Kdo je kriv opadanja članstva? Ne moremo trditi, da je vzroke iskati v pomanjkanju prostorov, zlasti telovadnic — saj imata obe društvi na razpo- lago leni telovadnici. Slabša je situacija a igrišči. Večje so materialne težave, kjer kaže- ta društvi pri premagovanju istih premalo ini- ciative. Potrebno bi bilo or««nizir«M koordina- cijsko telo vseh društev, ki bi skrbelo za zbi- ranje potrebnih sredstev in bi jih nato smotr- no delilo po potrebah. Ena bistvenih slabosti pa je v pomanjkanju vad teljskega kadra. Moč- no ga primanjkuje Y obeh društvih in kar nas lahk« navdaja i laskrltljenostj« — Tedn* J* manj mladih ljudi, ki se oprijenljejo teh doli- nosti. Vaditeljsko delo je vsekakor odgovorno, v družbi pa doslej ti ljudje nise dobili nobe- nega priznanja! Celje kot center za iirok« področje bi moralo postati rezervoar pri vzgoji novega vaditeljskega kadra. Brez dvoma bi bilo koristno, če bi v Celju organizirali enotni prednjaški zbor iz vseh društev, ki bi koordi- niral delo, sestavljal programe in skrbel za strokovno izpopolnjevanje vodnikov in vodnic. Morda je krivdo v opadanju članstva iskati tudi v sistemu dela v društvih, v premajhni pestrosti vadbe, v forsiranju orodne telovadbe in podobno.« Razprava, ki je sledila tem nvodnim ugo- tovitvam in v kateri so bili aktivni vsi ude- leženci konference, je potrdila ugotovitve tov. Ančika. Tov. Vitanc je poudaril, da obe celj- ski društvi premalo skrbita za vzgojo novega vodniškega kadra, da pa tudi celjska podjetja ne kažejo razumevanja za razne tečaje, kate- rih bi se tu in tam udeležili ljudje iz raznih podjetij, ki jih veseli vodniški poklic in eno- stavno ne dobijo dopusta. Druga pomanklji- vost je v premajhni pestrosti vadbe. Društva se preveč omejujejo le na delo t telovadnicah. Treba bo težišče dela prenesti v prirodo, resneje misliti na organizacijo izletov, tabo- rjenj, iger in podobno. Kvaliteta orodne telo- vadbe pravtako močno opada v Celju. Uprave društev premalo skrbe za nadarjene posamez- nike. Tov, Pogačnik je poudaril, da moramo iskati vzroke za opadanje članstva v Partizanu ▼ splošnem forsiranju šnorla. Mladina se Je oprijela športa zaradi večje svobode, sprošče- nosti in ljubezni do te aktivnosti. V Partizan« je težje delo. Tn gre za določen duševni pro- ces, za vzgojo človeka! Za izboljšanje stanja ▼ Partizanu bi bilo treba najprej rešiti vpraša- nje sposobnih vaditeljev, vnesti v delo več sproščenosti in ustvariti v društvih boljše ma- terialne pogoje. VADITELJI SO POLITIČNI AKTIVISTI Tov Grgič, je v imenu Obč. komiteja ZK Celje'poudaril, da se člani ZK, zlasti pa mla- dinske organizacije, vse premalo zanimajo za delo Partizana. Doslej je prevladovala zsreseno mnenje, da delo v Partizanu ni politično, da vodniki ne opravljajo družbeno koristnega dela. V-aditelji pa zaslužijo vse priznanje. To so idealisti, ki žrtvujejo veliko svojega prostega časa Za zdravstveno in moralno vzgojo mla- dine in takšno delo ie politično! Zato lahko vsi celjski vaditelji pričaknjoio od Občinskega komiteja ZKS veliko moralno oporo. Treba bo razčistiti pri vseh družbenih organizacijah vlogo vseljudske organizacije Partizan in jo tudi v Celju pri razdeljevanju materialnih sredstev izenačiti z ostalimi šport- nimi drnštvi! V društva pa je treba vnesti vec soroščenosti in pestrosti, predvsem pa tiste oblike in metode dela. ki bodo mladino utrje- vale, zlasti pa pozitivno vplivale na živčevje. ŠPORTNA DRUŠTVA DELIJCTVEČERJE — PARTIZAN PA BERAČI ZA SREDSTVA! Kako se počutijo zapostavljene v Partizanu z vzporeditvijo športnih društev v Celju, je povedal večletni vaditelj tov. Kokot. V šport- nih društvih nudijo mladini vse mogoče ugod- nosti — trenerke, copate, potovanja, pa celo večerje po tekmah. V Partizanu je delo ama- tersko, na čistem idealizmu, saj si celo vadi- telji za svoje brezplačno delo sami kupujejo telovadno opremo! Takšno merilo tel. vzgoj- nega in športnega dola ni pravilno in tudi tu je iskati vzroke za beg mladine v športna dru- štva. Danes se v šnortnih društvih udejstvujejo rolo pionirji v velikem številu, kjer često brez strokovtiejra tin^'^orstvo nnhiiaro žogo po več ur. Takšna aktivnost je zdravju škodljiva in nič čudnega, če je vedno več deformitet in drugih napak pri mlndih ljudeh. Tudi v Par- tizanu si želimo vadbe na prostem, nimamo pa telovadišča s potrebnimi napravami. ZAKAJ NI DELAVCEV V PARTIZANU? Delavci si prav gotovo želijo telesne vzgoje in športa, je dejal tov. Štajner. Da jih ni v telovadnico, so kriva tudi društva Partizan. Treba bi bilo prisluhniti njihovim potrebam in za delavce organizirati specialno proiz- vodno telovadbo, takšno, ki bi donolnjevnla njihovo poklicno delo. Delavci ne gredo v telo- vadnice, kjer nimajo takšne telesne izobrazbe kot redni pripadniki Partizana. Tudi to dej- stvo kaže na potrebo po posebni vadbi z de- lavci. Ali je način dela za mladino privlačen? Tov. Gaspari je poudaril, da so mladinski aktivisti premalo ^ napravili za vključevanje mladine v Partizana. Da pa ni večjega števila mladine v teh društvih, pa se je treba tudi vprašati — ali je delo v Partizanu dovolj pri- vlačno, ali je vadba pestra in zanimiva, ali so ustvarili rrijetno družino in zdrav kolektiv. Ce bi izpolnili vse te pogoje, bi se mladina brez dvoma v večjem številu vključevala v parti- zanska društva. GRADITI BO TREBA NA TEMELJIH Pri naših ljudeh je še slabo razvita zavest o potrebi telesne vzgoje, tako je navezal raz- govor v razpravi tov. Jug. Trdimo lahko, da je telesna kultura pri nas v splošnem še na nizki stopnji. Da bodo krenila društva Partizan na- prej, je treba najprej postaviti šolsko telesno vzgojo na zdrave temelje. Mladina bi morala v teku osemletnega šolanja dobiti v šoli takš- no telesno izobrazbo, da bi se po šolanju iz potrebe in koristnosti tega zdravega ndejstvo- vanja sama vključevala v društva. Takšne iz- obrazbe pa mladina danes ni deležna v šoli. Tako n. pr. imajo otroci v osnovni šoli okrnjen pouk telesne vzgoje, ker pač ni na razpolago prostorov. Treba bo izboljšati materialne pogoje šolske telesne vzgoje. Iz slabih pogojev za šol- sko telesno vzgojo izvirajo tudi slabosti v Par- tizanu. V društvih ni mladine nad 18 let ali pa v zelo majhnem številu. V pretežni meri zajemajo društva Partizan le šolsko mladino. Z izboljšanjem materialnih pogojev za šolsko telesno vzgojo in izvajanjem pouka po pred- metniku (3 ure tedensko in športni dan), bi se morala društva Partizan predvsem orientirati na izvenšolsko mladino. Ob zaključku plodnega razpravljanja je tov. Ančik kot rezultat te konference še dejal: »Vse kaže, da nas mladina pri našem delu prehiteva. V preteklih letih je bilo v Parti- zanu precej krutosti in šablon, danes ,pa se je v Partizanu marsikaj izpremenilo. Uvajajo 5e moderne oblike dela. pestra vadba in med drugim tudi športne iJrre. Vrvenie. ,f„ i<„t^ mladina, bo treba pravilno zajeziti in usmeriti njene odvisne sile v zdravo aktivnost. Pri tem vsekakor ni bistveno, v katerem društvn se bo izživljala, važno je le, da jo bomo v čim večjem številu vključili v telesno vzgojno in športno življenje. V Celju opažamo pri športu pojave profesionalizma. Za Partizana lahko tr- dimo, da so delala na amaterskih načelih in da so bila doslej zelo prikrajšana pri dode- ljevanju družbenih sredstev. Večinoma so ži- vela le od skromnih podpor, ki so bile zago- tovljene v proračunih občine. Vemo, da je ▼ Celiu bilo razdeljenih mnogo sredstev, da pa ■o jih društva razmetavala. Za izboljšanje dela v Partizanu pa bo treba v bodoče več moralne pomoči vseh družbenih organizacij, dati vod- nikom več priznanja, organizirati mrežo vadi- teljskih tečajev, navezati stike s tovarnami, sklicati svete staršev — skratka oblik je ve- liko in se jih bo treba posluževati v večji meri kot doslej. Močno podporo bodo društva Par- tizan brez dvoma imela tudi v svetu za telesno vzgojo, ki v celjski občini dela prav dobro. S podrnžabljenjem telesno vzgojnih objektov bodo društva tudi rešena najtežjih materialnih problemov okroe vzdrževanja svojih društve- nih prostorov. Občni zbori Partizana, ki bodo v kratkem, naj analizirajo svoje delo in si postavijo smernice za prihodnje leto v skladu z razpravo na tej konferenci, ki je bila, do- bronamerna in J« razčistila marsikatere pro- bleme.« Praznovanie 15. obletnice JLA s Slov. Konjicah Tudi v SloT. Konj'icah se iiripravljajo na praznovanje 15. obletnice ustano- vitve JLA. Na večer pred dnevom bo v kulturnem domu slavnostna rfcad»- mija, ki jo pripravlja odfbor UROJ skupno z ostalimi množičnimi organi- zacijami in družtvi. Ob tej priliki b* nad iO pripadnifkov odreda predvojaSke vzgoje prejelo dip-ome in pohvale za svoje dedovanje. Odlikovanih bo tudi več predstavnikov odreda. Delavci pri KZ Pohorje pri Zrečak so pred kratkim ustanovili svojo last- no sindikalno podružnico. Pri LIP v Slov. Konjicah so pred kratkim dali v razpravo nova pravil« ix>djetja. Na sestankih so delavci i»- nesli več pripomb in dopolnil k pra- vilom. V nedeljo bo v Slov. Konjicah letna skupščina Občinskega sindikalnega sve- ta. Ta bo ocenila enoletno delovanje 20 sindiikailniih organizacij a okoli 2.50t člani. Na prihodnji seiji obč':ns(keiga odbora bo med drugim na dnevnem redu tudi poročilo predsednika o delu občine v letošnjem letu. V kratkem bodo tudfi zbori volivcev, kjer bodo odborniki se- znanili volivce o delu ljudskega odbo- ra. Plavanje NEPTUN PRED OBČNIM ZBOROM V nedeljo, 25. t. m. i začetkom ob 9. «ri b« t sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora v Celjn podal obračun enoletnega dela pla- valni klub celjskega Neptuna. To je prav go- tovo edino plavalno društvo pri nas, ki že pet let delu »na s"hen>«. Član; kluba, čigar sedež Je t Celjn, namreJi ie doslej niso uspeli dobiti primernega plavalnega bazena. NAMIZNI TENIS T tekmovanju Celjske namizno-teniške lige je T nadaljnjem tekmovanja nekaj presenečenj in sicer je Ljudski magazin premagal ekipo sBetona< z 8:2, presenetila pa je tudi »Volna« — Laško s porazom proti »Betonu« 1:9 tei neodločenim izidom s Tiskamo. RAZPIS III. TRADICIONALNEGA SILVESTROVEGA TEKA V 2ALCU TVD Partizan Žalec razpisuje na dan 31. de- cembra 195i »III. Silvestrov tek« s startom in ciljem na Žalskem trgu. Dolžina proge: člani 4*8 m in 2000 m, mladinci 1200 m, mlajš. mla- dinci 700 m, pionirji 400 m. Članice in mladin- ke 400 m. Pravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ, ki se izkažejo z zdravniškim potrdilom. Prijave je treba poslati na naslov: TVD Par- tizan Žalec. Vsebina prijave: priimek in ime, rojstno le- to, naziv organizacije, disciplina. Za zmagovalce so razpisni prehodni pokali ter praktična darila. TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« CELJE proda ali izvrši kot brezplačni prenos osnovnih sredstev (pisarniški inventar), ki je izločen iz uporabe. Prednost imajo gospodarske organizacije socia- lističnega sektorja. V kolikor pri teh ne bo interesentov, bomo omenjeni inventar prodali tudi fizičnim osebam. Informacije dobite na Upravi, tel. 22-18 in 24-97. NOVOLETNA JELKA NA L GIMNAZIJI »Ravnateljstvo I. gimnazije v Celju vljudno vabi starše učencev na novoletno jelko, ki jo prireja mladinska orgaiiizacij.i v soboto, 29. t.m. ob 19. uri. Prav tako so vabljeni starši, da se udeleže pionirske novoletne jelke istega dne od 17. do 19. ure in v nedeljo 30. t. m. ob 9, uri dopoldne in ob 15. uri popoldne.« POZIV Urarstvo - optika Celje, Tomšičev trg 4, po- ziva vse stranke, da dvignejo gotova očala, izdelana na predložen zdravniški recept za leto 1956. najkasneje do 24. decembra 1956. v nasprotnem primeru bo uprava podjetja vrnila recepte pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje. Upravni odbor OBVESTILO Osnovna organizacija Zveze borcev Dolgo po- lje — Nova vas v Celju, obvešča svoje član- stvo, da bo občni zbor dne 26. 12. 1956 ob 19. uri v dvorani Kladivar. Dvorana bo opre- vana! Zaželena je čim številnejša ndeležbal OPOZORILO CENJENIM STRANKAM Prosimo cenjene stranke, ki imajo pri nas že dlje časa izgotovliene obleke in perilo, da le-te dvignejo najkasneje do 15. januar- ja 1957. Po tem datumu bomo prisiljeni to predmete komisijsko prodati. Žensko krojaštvo in izdelovalniea perila »Lenart Nina« — Celje PRODAM dobro ohranjen velik kozolec na Te- hnrjih pri Coljii. Poizvedbe iz prijaznosti ▼ postilni LavriC; Teharje. PRODAM mlado kravco oribl. 500 kg in svinjo približno 50 kg. Mastnak, Gorica, Dobrna. PRODAM posestvo (2,31 ha), gospodarsko po- slopje in hišo ter nekaj vinograda na Zvod- nem — pol ure hoda iz Celja. Informacije Celje, Tomšičev trg 7 — pritličje, od 10. d* 12. ure. PRODAM lahkega konja (4 lefa) in zelo lepo telico (8 mesecev brejo) Rojnik Franc, Griže, p. Žalec. PRODAM ugodno kanarčke, kletke in kom- pletne parilnice. Tičar, Celje, Kovinska 4. PRODAM zelo dobro ohranjene moške in žen- ske obleke ter plašče. Celje, Gregorčičeva 7/1. PRODAM vseijivo hišo (za 700.000 din), dvodel- na in trodelna okna, nova. Naslov v upravi lisfa. PRODAMO dobro ohranjeno transportno kole. Naslov v upravi lisla. KUPIM enodružinsko stanovanje. NasloT v upravi lista. MALO POSESTVO pri Celju dam v najem b novim letom. Vprašati, Celje, Miklošičeva 9l SPREJMEM na hrano in stanovanje dva do tri solidne moške. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKA POMOČNICA išče službo. (Naj- raje k manjši družini.) Naslov v upravi listo. NEKAJ SOIGRALCEV (kompanjonov) za skup- no igranje na tisoč komadov »rečk »Novo- letne loterije« iščem. Prijavite se takoj prit Klančnik, Celje, Stanetova 9. PREKLICU JEM izjavo, katero sem podal t go- stilni >Ribič« o Pratneker Avgustu, Celje, Zidanškova 25. Jože Aman, Celje ZAHVALA Za uspešno zdravljenje moje bolezni se iskror no zahvaljujem primariju dr. Flajsu, dr. Lahu, sestram Angelci in Ljubici ter vsemu ostalemu osebju internega oddelka celjske bolnišnic«. Kaple Gizela ZAHVALA Ob izgubi moje dobre žene in mamic« REZIKE LAH izrekam prisrčno zahvalo vsem sorodnikom Im prijateljem, ki so jo spremljali v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Posebno se z*- hvaljujem Gasilskemu društvn — Babno, goikl in čč. duhovščini. Žalujoči mož ALBIN LAH im sin JANKO CELJSKO GLEDALIŠČI Petek, 21. dec. 1956 ob 16. uri - Potrč-Grnu ZLOČIN — I. srednješolski abonma Sobota 22. decembra ob 20. uri — Portč-Griint ZLOČIN — sobotni abonma in izven Nedelja, 23. decembra ob 15,30 - Portč-Grlat ZLOČIN — nedeljski abonma in izven Torek, 25. decembra ob 15,30 — Potrč-Grint ZLOČIN — III. srednješolski abonma in izven ob 20. uri - Potrč-Grun: ZLOČIN — tork«r abonma in izven Sreda, 26. decembra ob 16. uri — Potrč-Grttat ZLOČIN — II. srednješolski abonma Četrtek, 27. decembra ob 15. uri — Pavel Golint UBOGA ANČKA - Zaključena za H. osnorn« šolo Petek. 28, decembra ob 13,30 — Pavel Golias UBOGA ANČKA - Zaključena za L osnorn« šolo «b 16. nri - Pavel Golia: UBOGA ANČKA — L srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 21. do 25. XH. 1956. »ROBIN HOOD AT- STRAI.IJE«, angleški film Od 26. do 29. XII. 1956, »PODANIK«, nemiki KINO METROPOL, CELJE Od 24. do 26. XII. 1956. »ZENICA«, Jngoslovn*. ski film Od 27. d« 31. Xn. 1956, »LUKRECIJA BOB- GIAc, Iranceske-italijanski barvni film Nedelja, 23. decembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnitel 11,30 Polke in valčki 11,45 Plesna glasba, vmes pregled spo- reda za prihodnji teden in ob- jave Ponedeljek, 24. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,35 V plesnem ritmu 17,45 Igro Celj. instrumentalni kvintet Torek, 25. decembra 17,00 Domače novice, kmetijski nasveti in objave 17,15 Izbrali ste — prisluhnitel 17,30 Radijski feljton 17,40 Igra godba na pihala 2PD »Fr. Prešeren« p. v. Ivana Karlovčeca Sreda, 26. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra Celjski plesni orkester p. t. Vendija Videča 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Glasbena med'gra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 27. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklam« 17,15 Izbrali ste — prisluhnitel 17.30 5 minut za naše gospodinje 17,35 Neznani talenti 17,45 Plesno glasbo izvaja Celjski in- strumentaln; kvintet Petek, 28. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklam« 17,15 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17.30 Mladinska oddaja 17,40 Promenadni koncert Sobota, 28. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklam« 17,15 Izbrali ste — prisluhnitel 17,30 Za vsakogar nekaj Vse cenjene odjemalce obveščamo, da bo letni popis blaga v ČASU OD 3. DO VKLJUČNO 12. JANUARJA 1957 in v tem času ne bomo izdajali blaga. Od 14. januarja dalje bo trgovina zopet odprta. Priporoča se kolektiv ZELEZNINAR — CELJE TRGOVSKO PODJETJE AVTOMOTOR cei^e, mariborska 21 • OBVESCA cenjene odjemalce, da BO imelo letno in- venturo od 28. do vključno 31. decembra 1956 prosimo nase cenjene stranke, da si pravočasno preskrbijo potreben material. Želimo vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem SRECNO in uspehov polno novo leto 1957