-----    369   -----
Pregovori za kmetijske pa tudi druge ljudi.
1.   Kdor želi od plu^a dobička, mora sam orati; z g;o-llmi besedami ne spravi nihče mačka v žakelj.
2.   Davki so veliki, naša lenoba jih še dvakrat veče napravlja, nečimernost trikrat, nespametnost pa še ceI6 štirikrat.
3.   Postopanje nam krajša naše življenje, ker nam naše moči oslabi;   je   riji enako,   in   nas bolj razje,   kakor dela Bolj ko se ključ rabi, svitlejši je.
4.    Ce ti je življenje drago, ne kvari časa. Zaspana lesica ne ujame piščanca.
5.   Ako je čas najdražji reč med vsemi rečmi, tako je tadi potrata časa največa med vsemi potratami. Koliko časa potratimo že s tem, če delj časa spimo, kakor nam je treba, in koliko časa zanemarimo, če se z nepotrebnimi rečmi ukvarjamo!
6.    Nič ni bolj tihotno kakor stopinja časa! Lahkomiselni menijo: da je dan in ne doide nikdar noč. Zapravljeni čas se ne poverne nikdar več, in če imamo pri kaki reči časa dovelj, nam g:a pri drugi primanjkuje.
7.    Sramuj se samega sebe, ako brez dela postopaš, ker ga imaš dovelj za se, za hišo svojo in celo deželo. Lenemu je vse težko, marljivemu vse lahko. Brez potii ni medu.
8.    Kdor pozno ostaja, mu delo zastaja; preden se dela prav prime, mu pravi čas že preide. Kdor rad dela, mu ne manjka dela.
9.    Opravljaj pridno svoje opravila, da te opravila ne bodo dervila.   Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja.
10.    Lože je pridobiti, kakor ohraniti. S celo Indijo ni Španija obogatela, ker je več izdala, kakor nabrala.
11.   Kdor ne ve ravno tako varovati, kakor prislužiti, ne more na tem svetu lahko obogateti. Kdor pri delu medli, po  navadi  malo storži.
12.   Dovelj drobiža stori goldinar. Bodite tudi pri malih izdajkih pazljivi; tudi majhna rega potopi sčasoma barko.
13.   Sladkousten orač bo s časom berač; nespametni plačujejo dobre jedi, pametni ljudje jih pa jedo. Veliko jih pride po slabi kupčii na beraško palico, premisli dobro, preden kako kupčijo začneš. Ne kupuj, česar ne potrebuješ, ampak to, brez česa ne moreš biti.
14.    Kdor denar na posodo daja, si skerbi napravlja. Ce si napravljaš krošnjo, poglej poprej na svojo mošnjo; nečimernost je ravno taka beračica, kakor revšina  nesramna
v
krotovica.   Škerlat, »vila,   žamet iu atlas popihajo dostikrat ogenj z ognjišča.
15.    Lože se ubraniš pervemu poželjenju, kakor poslednjemu. Kdor je nečirnern pri obedu, dobi za večerjo zgolj objedi. Cernu je prazni lesk? ali se splača, da se toliko tvega in terpi?
16.   Marljivost poplača dolgove, brezserčnost jih pa pomnoži. Nemarnost tako počasi leze, da jo revšina kmali doleze. Delavnost je mati sreče, in pridnega Bog z bogastvom obdaruje.
17.    Delo vabi zložnost, bogastvo ia spoštovanje. Beži od razveseljevanj in za tabo bodo šle.
18.    Ne zidaj preveč na druge. Kdor preveč drugim zaupa , ga pripravijo dostikrat na beraško palico. Kdor za se skerbi, ta dobro živi. Ce hočeš zvestega sluga imeti služi sam sebi.
19.    Lenoba gnju8oba; malo zanemarjanje napravi veliko razgrajanje.
20.    Kdor se dvakrat seli, enkrat pogori.
21.   Ce hočeš, da ti pojde delo od rok, poprimi se ga sam; če ti ne gre, pospeši ga z večo močjo. Gospodarjeve oči več opravijo, kakor njegove roke.
22.    Lože je dvoje ognjišč zidati, kakor eno neprenehoma kuriti.
23.    Varuj se,   da   brez   pomislika   in potrebe   v dolge
ne zabredeš; idi raje brez večerje spat, kakor da bi z ne-potrebuirni dolgovi vstal. Se v dolge zakopati, je perva stopnja krivice, laž druga; dolgovi napravljajo laganje ia obrekovanje. Prostemu človeku so povsod vrata odperte.
24.    Pridobi si kolikor moreš, in presodi, kar si pridobil. To je tista skrivnost, da svinec spremeniš v zlato.
25.    Prevdari vse dobro, preden začneš; prej storjeno kakor   presojeno,  je   dostikrat   zamujeno.
26.    Poprašaj večkrat prebrisanih in zvedenih ljudi za svet, in kar ti nasvetvajo, stori. Komur ni svetovati, mu ni pomagati. Ničesa znati ni sramota; al nič učiti se, to je sramota.
27.   Privadi se o pravem času reda, delavnosti in zmernosti. Kar se Janezek navadi, Janez zna. Kar se ni Janezek naučil, ne bo Janez znal.
28.   Skušnja   je   najbolja   šola;   v   nji   se   tudi   bedaki aj  naučijo.
------   370    ------