LETO IV.
jMAROČNlNA-ZA-JVCiOSLA-Vlio ČETRTLETNO DIN 15-
CELOLETNO- DIM- 6©/Z A-BNOZSHSTVO IE DODATI MTNJNO/OGLASI PO ;eNiKV/ posamezna TEVSLK& PO’ D8N • 8 50
LJUBLJANA, S. JANUARJA 1926.
f
POŠT. ČEK. RA*. ‘3.183
4l
M
ma
STEV. 2.
VftEDNSlTVO IN VPJIAVA* V* VČITEL7SK8‘TISKARN!/
ROKOPISI SE NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-k 'PlSl-SE Ne PRIOBČV-Sk lElO/POjTNlNAPLA-^ VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906,
Vodstvu SDS.
Ko čitamo zadnje dni različne časopise samostojne demokratske stranke (»Reč«. »Riječ«. »Jutro« itd.), se z začudenjem vprašujemo, kai ie pravzaprav vzrok tej silni ofenzivi na Orjuno. jz vseh člankov sklepamo, da so se pojmi o sporu med g. Priblčevičem in dr. Leontičein v vrstah SDS popolnoma pomešali. Da je temu tako. bo vsakemu objektivnemu presojevalcu razvidno iz sledečih dejanskih navedb.
Dne 6. decembra ie ir Pribice-vič kot predsednik SDS javno, na kongresu žalil predsednika Orjune brata dr. Ljubo Leontiča. Očital mu je v glavnem, da je Leontič sazivač zagrebškega kongresa intelektualcev. da ga vodijo osebne koristi v Orjutii in da ie bil brez vednosti Direktorija pri gosp. N. Pašiču kot predsednik Orjune. Na te očitke, ki tvorijo osobito za predsednika Orjune Kotovo težko žalitev, ie brat i-eontič t>o svojih zastopnikih pozval g. Prlbičeviča. Ja mu da viteško zadoščenje.
Vzemimo, da način, kako je iskal brat Leontič zadoščenja, ni umesten, Vendar ga ne bo nihče vsled tega dolžil, da ie s tem žalil g. Pribičeviča Da se ie pa pred svojim lastnim članstvom opral, je nastopil javno v svojem listu »Po-bedi«. Tu ie br. Leontič dokazal jasno in točno, da on v obče ni bil sazivač zagrebškega kongresa, da ga tam sploh ni bilo. Članstvo, ki pozna prihod brata Leontiča v Orjuno je dokazalo, da o kakih osebnih koristih glede njegove osebe ne more biti govora. Končno ie Direktorij sam z lastno izjavo dokazal, da je šel brat Leontič z njegovo vednostjo kot predsednik Orjune k g. Nikoli Pašiču kot predsedniku vlade, brez vsake posebne misije, kakor si ■io ie zamislil g. Pribičevič. Tudi na seji Glavnega odbora dne 28. decembra 1925 ie bilo vse to točno ustanovljeno.
bjxIz.yse!Ka tega sledi, da je g. Pri-
cevič 'popolnoma brez vzroka, Vzemimo samo na podlagi krivih informacij, žalil brata Leontiča. Vsakdo bi v tem slučaju pričakoval in
tudi mi smo to pričakovali, da bo g. Pribičevič kot poštenjak uvidel svoio zmoto in podal javnosti odgovarjajočo izjavo. Kaj še. zaman smo čakali! Pa še več, g. Pribičevič molči, tudi njegovo časopisje se zaganja v Orjuno in njenega predsednika ter igra z vso odločnostjo ulogo kruto žaljenega. To časopisje ne zahteva nič manj, kakor da treba br. Leontiča vsled tega. ker je branil svojo osebno čast. odstaviti kot predsednika Orjune. Kje ie tu logika, kje trezen razum? Organizacija mora svojega predsednika zatajiti, ker ga ie g. Pribičevič dolžil dejanj, ki niso resnična. In sedaj pride vesoljna SDS in zahteva sklicanje kongresa Orjune, ki nai odloči proti lastnemu predsedniku v prid predsedniku SDS.
Kongres tako velike organizacije kakor je Orjuna ni malo delo. On potroši silne energije in stane mnogo denarja, ki ga Orjuna nima. Tak kongres pretrese temelje vse organizacije. In čemu nai vse to Orjuna stori? Da opere laži g. Svetozarja Pribičeviča napram njenemu lastnemu predsedniku.
Izgloda. da gospodje samostojni demokratje zamenjujejo Orjuno z »Srnao«. »Hanao«. »Munao« in »Slonao«. Moramo Hm še enkrat odločno povedati, da ie Orjuna organizacija Naciie ne Pa SDS. Njeno delo za Nacijo jo ravno razlikuje od vseh partij in te;di od SDS. ki dela v prvi vrsti za koristi partije in po-ediiica v nlcjj. Delo v Grkmi Pa ie dalo žrtve za Nacijo iti državo, brez vsakih osebnih koristi. Borba ie čred nami in kri za nami. kri. ki nas le zvezala na življenje i« smrt. Takih vezi nima nobena stranka,
Mi smo že večkrat povdarjali, da nam je daleko prepir med naprednimi elementi. Tega smo se tudi dosledno držali napram vsem ju-goslovensko orientiranim strankam in organizacijam, dasi smo bili iz njih vrst večkrat žaljeni. Če se je zahotelo SDS prepira, svobodno ji, toda Orjuna ne bo odgovarjala. Prepričana pa nai bo SDS. da bo znala Orjuna vsakogar postaviti ored prag. kdor bo iskal prepira v njenih vrstah. To je naša zadnja besed;;.
trgovsko izobrazbo pa se je seznanil na Mahrovi šoli.
V trgovino ie vstopil v najkri^ tičnejšem času prvega, najnežnej-šega razvoja naše narodne trgovine. ki se je morala boriti z neštetimi ovirami šele za pravo obstoda. Kajti trgovina in industrija sta bili v tistih dneh v naši zemlji skoro edina domena Nemcev. Težko in naporno ie bilo delo peščice slovenskih trgovcev, ki so tedaj polagali temelje sedanjemu močnemu našemu gospodarstvu. Med niimi je stal vedno na prvem mestu preminuli.
Kot kandidat te grupe ie prišel leta 1884. na predsedniško mesto Trgovske zbornice, ki ga je upravljal vedno v dobro in prospeh gospodarske okrepitve in osamosvojitve svojega naroda. S tem svojim res neumornim delom ie pridobil splošno zaupanje slovenskega trgovstva In bil leta 1909. zopet izvoljen zborničnim predsednikom, kakor tudi leta 1911. Na tem mestu je ostal od tega leta pa do svoje prerane smrJJ. Poleg silnega dela, ki ga ie moral opravljati kot predsednik zbornice, se ie udejstvoval tudi še v celi vrsti gospodarskih in strokovnih institucij. Tako je bil dalje časa tudi podpredsednik »Kmetijske družbe«, načelnik »Trgovskega in bolniškega podpornega društva«, načelnik gremiia ljubljanskih trgovcev. Po znanih tragičnih dogodkih 20. aprila 1908 ie ustanovil tudi samostojno slovensko gre-mijalno šolo.
Poleg tega s? ie udejstvoval še pri celem nizu naših gospodarskih zavodov. Predsedoval je ravno 32
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM CEN J. NAROČNIKOM IN INSERENTOM PRAVOSLAVNE VERE ŽELITA
UREDNIŠTVO in UPRAVA
let »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico. Sodeloval je še pri »Zvezi slovenskih zadrug«, »Ljubljanski kreditni banki«, »Jadransko-podunavski banki«. Bil ie tudi cenzor »Narodne banke« in podpredsednik »Ljubljanske efektne in blagovne borze«.
Posedoval pa je tudi opekarno na Brdu. valjčni mlin na Beriče-vem. kisarno v Šiški in druga industrijska podjetja.
Predsedoval je poleg vsega tega še »Konzorciju ljubljanskega velesejma«, ki se ie baš po njegovi zaslugi tolikanj razvil.
Pokojni je bil vedno tako trden in dosleden nacionalist, kakor naprednjak. Primerno temu ie vzgojil tudi svojo rodbino v nacionalnem duhu. To mu le povzročilo pod Avstrijo marsikatero grenko uro. Posebno še tedaj, ko je z največjim naporom rešil izpod črnožoltih vislic svojega sina Sašo.
Pokojnik ie bil mož dela in svojih nazorov, katera ie uveljavljal pri. svoji veliki delavnosti in podjetnosti. Z delom si je pridobil ono spoštovanje, ki ga je užival in z delom ie vklesal v granitno stavbo našega gospodarstva svoje ime, ki bo Ostalo vedno vidno vsem oračem na našem gospodarskem polju.
INŽ. ROGLIČ STANISLAV:
IVAN KNEZ.
Zveza Slovenije z morjem.
V soboto je preminul na Dunaju K- Ivan Knez. predsednik zbornice za trgovino, industrijo in obrt in Veletrgovec ter industrijalec. Umrl Je po težki operaciji radi pljučnice, ki je Po operaciji izmučeno telo ni Moglo preboleti.
Pokojni Ivan Knez ie bil rojen dne 9. avgusta 1853. leta v prijazni Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. Svojo mladost ie prebil v Šiški v dobro poznani Ančnikovi hiši. V Ljubljani ie pohajal v ljudsko šolo, nato pa na realko. S teoretično-
V zadnjem času se je v naši javnosti precej razpravljalo o izpopolnitvi našega železniškega omrežja. Zgradile naj bi se razne proge v svrho cenejšega ' dohoda do morja. Razne pokrajine naj dobe železnice, obenem se pa nai ustvari konkurenčno progo za tranzitni promet iz alpskih in sudetskih dežel k morju. Vsekako so bile te razprave precej temeljitega značaja in vse kaže, da sc bo od predlaganih prog v doglednem času nekaj zgradilo.
Dovoljeno naj bo tudi men} spregovoriti o tej prevažni zadevi nekaj besedi.
Računam s tem, da bomo v nekaterih letih zvezali najsposobnejše obstoječe z ravno tako dobrimi novimi progami z morsko luko Sušak. S tem se bo razvil, s primerno tarifno politiko dobičkanosni lokalni in tranzitni promet, ki bo imel razno dobre posledice. Ena teh dobrih posledic bo ta. da se bo zaposlilo na
LISTEK.
JANEZ TRPIN:
Iz laskih jee,
(Trpljenje brata Frana Teglja.)
Nastanil] so me torej v sodnij-ske zapore. V koledarju zaznamuje-ni° mesec oktober. Prišel sem pač OJ. kakor nalašč na zimo pod okri-'ie dobre matere Italije, ki mi bo Preskrbela za dolge in mrzle zimske mesece, brezplačno stanovanje in hrano. Celica je še ostudnejša od one v financarski vojašnici. Smrad po odpadkih je tolik, da so Se mi zasolzile oči. Stene zelene od Plesnobe in gob, med katerimi se Prelivajo potočki umazane smrdeče vode. Po tleh polno odpadkov Podgan, tako da imam popolni mis bresta iz časov najtemnejšega srednjega veka. V kotu pod luknjo, ki Ilai bi bilo okno, leži kupček prepelje, umazane in ušive slame. Pobrskal sem po tem kupčku gnoja in ^gnal, da izhaja še izza časov pred tritfmfalno zmago pri Vitoriju Ve-
ncau, ko je rajnka Avstrija zapirala v to luknjo uboge hudiče — jugoslo-venske nacionaliste. Zgrabil sem ta gtioi na	kup in	ga	zmetal skozi ii-
nico na	hodnik,	za	kar sem bil	ka-
znovan z dvadnevnim postom. Nato sem	pregrnil	na	vlažni tlak.	polen luž.	mol suknjič, in si s tem	po-
stavil svoi šator za nedoločen čas.
Dnevi so tekli tako, kakor pač tečejo v ječi. Krajšal sem si jih z lovom domačih italijanskih deseto-parih živalic in razmišljavanjem o človeških pavicah in poseee.i Se o onih — jugoslovenskega nacionalista. Hrane so mi dajali enkrat m dan toliko, da nisem mogel od nje niti živeti niti umreti. Pozneje so m: prinašali v svoji dobrotljivosti cclo vode za umivanje. Na vprašanja, kdaj me bodo zaslišali, sem sprejel odgovor v besedah: »Moiči in vesel bodi brigante. da še živiš med našim neskončno donrirn narodom, ki v svoji neizmerni dobrotljivosti na mestu ne obračuna s takimi tipi, kot si Ti iugoslovenski pes!«
Preteklo je tako dvajset dolgih in mračnih jesenskih dni.-,.
Preiskovalni sodnik.
Dvajseti dan sta me prišla iskat dva karabinijerja. Ko sta stopila v celico, sem moral dvigniti reke v vis. Nakar mi je eden od njih oblekel jopič in mi zapovedal, da moram roke skriti popolnoma v rokave:. Ko sem to z ne baš malim naporom izvršil.* sta rokave zavezala z motvozom in me tako našemljenega odvedla pred Preiskovalnega sodnika. Radi sigurnosti sta spotoma še ves čas držala za zavezane okrajke suknjiča. Peljala bi me tu Ji lahko tedaj brez skrbi v proso kjer bi s svojo smešno figuro gotovo dobro služil kot strašilo vrabcem.
Gospod preiskovalni sodnik dr. Ilich je mojega prihoda že prav nestrpno pričakoval. Popravil si je očala, ko sem vstopil in nie pogledal tako, kot.da bi me hotel živega prebosti s svojim ^srepim italijanskim pogledom Možiček si je menda mislil, da bo pred njegovim jasnim obličjem, jugoslovenski svinjski pastir, kar padel na-kolena in ga pričel prositi milosti in prizanaša-
Vsebina „Orjune“ štev. 2:
Vodstvu SDS. — t Ivan Knez. — Zveza Slovenije z morjem. — Kronika. — Listek: Iz laških ječ.
novih progah precej ljudi kot želez-
niške uslužbence.
V poštev pridejo razne panoge. Kot običajno se bo rabilo strojno, progovzdrževalno,	prometno in
ostalo osobje. Vsekako bo prišlo mnogo ljudi do poštenega zaslužka, država kot podjetnik bo pa imela direktne in indirektne dobičke.
Iznesti hočem nekaj pomislekov glede strojne službe.
Razume se, da bo potrebno poleg pomnoženega izvršnega in de-lavniškega osobja,	pomnožiti tudi
stalež za službo sposobnih lokomotiv in vozov. Vsled tega bo nastala tudi potreba, da se bo delo v naših strojnih delavnicah in vzdrževahii-cah povečalo; obenem bo potrebno paziti tudi na to. da se množina ne bo večala na račun kakovosti dela. Ta slednja se mora po možnosti še izboljšati.
Dolžnost naša je. da skrbimo med mnogobrojnim tekočim delom za tem, da ne pridemo glede spo-
nja. Zmotil se ie pošteno! Pogledal sem ga in ga lepo vprašal, kaj da hoče izvedeti njegova gnada od mene — siromaka.
Srdito se je zadrl nad menoj in me imenoval največjim biigantom, kar jih je nosila od kdaj, zve ta odrešena zemlja Julijske Benečije. Podkrepil je to svojo izjavo z .obtožnico. v kateri se mi je očitale zločine in pregrehe, kar se jih je menda res izvršilo v »odrešenih pokrajinah« po letu 1918.. ko je zmagovita vojska italijanskega kralja primarširala z belimi zastavami v naše nič hudega sluteče kraje. Naravnost začudil sem se. da me tako visoko cenijo in da moji malenkostni osebici pripisujejo tako silno važnost. Po prečitanju obtožnice sem postal kar ponosen na čudeže junaštva, ki sem jih po njej še izvršil ali pa poizkušal izvršiti nad mirnimi in kulture prepolnimi italijanskimi pijonirji, ki so zanesli v te kraje pravo luč svobode in spoznanja veličine države,« kjer časte batine in odlikujejo morilce.
sobnega strojnega osobja, strojev in vozov v doglednem času v zadie-go. Stroje in vozove, ki stoje danes nepopravljeni na raznih postajnih tirih, se mora že sedai popravljati. Spraviti se iih mora v službo v sposobnem stanju. Ta zahteva ie toliko bolj upravičena, ker moremo iste s primerno uredbo naših delavnic in s primerno domovinsko ljubeznijo brez posebnih težlkoč sami v red spraviti.
Za primerno množino strojnega osobja se mora skrbeti tudi že v naprej. Strojevodje, kurjače, vozne preglednike, vodopostajno, delavni-ško in drugo osobje moramo izvež-bati in gledati pri tem na to. da se izbira izmed naših ljudi najsposobnejše za to službo. Že sedaj moramo imeti v mislih potrebe, ki nastopijo v bližnji bodočnosti, če si ne poskrbimo že sedaj primeren naraščaj in drugo potrebno, bomo stali zopet ob trenutku pred golim, suhim dejstvom, da za strojno Široko nimamo dovelj svojih izučenih ljudi in bomo morali .zopet zelo dobri državni kruh prepustiti tujcem, ki še našega službenega jezika ne bodo sposobni.
Napisal sem to, ker ml veleva tako nacionalni čut in dolžnost in ker Vidini, da sc v prid napredka naše narodne države ne stori tisto, kar ie mogoče. Ne stori se; kar zahtevajo tekoče potrebe, kamoli tisto, kar bo potrebno v bližnji bodočnosti.
Kronika.
Draga komisija Komisija za ureditev naših dolgov z Ameriko odhaja te dni preko Oceana. Po stari jugoslovenski navadi se bo vkrcala seveda na najdražfi parnik »Majestic«, kjer stane vožnja za vsakega delegata 50.000 Din. Čudit* se ni potem, zakaj nas davčna mora tako duši. Še mani pa temu, če bo stric Sam postopal z nami, kakor z bogatim in plačila zmožnim narodom.
Srebrno poroko ie obhajal v krogu svoje družine in prijateljev Or-junašev, vrli naš brat Ivan Bulc, stilničar td., oče predsednika mirn-ske Orjune Frana Bulca. Dragemu bratu iskreno čestitamo k njegovemu jubileju in mu želimo še zlate poroke.
iiiiiTni 11i«ini■■■	» i—n —.»«mi.i 1—1 ...»
V tej svoji namišljeni veličini se mi je zdel celo hudi gospod dr. Ilich naravftost nebogljeno revše. ki mu je pač potreba prizanesti, ker tako težko vrši svojo službo. Možak se je menda v resnici bal mojega maščevanja in čudežne moči. ki mi jo je pripisovala obtožnica. Zagotavljal mi ie. da je vse že dokazano in da naj nikar ne dajem možnosti, po-služiti se napram moji osebi ostrejših sredstev pri vršenju preiskave. V podkrepitev njegovih lamentacij je bil izrek; »Zakon ie zakon, treba ga ie spoštovati 'm sc po njem ravnati. Mi je nrav žal. ampak moram!«
Bilo je tudi meni prav žal njegovega truda. Spravil pa ni^ po triurnem zasliševanju prav ničesar iz mene. Povedal pa ie meni več on. Trdil mi ie. da bo kaznovan, če me ne pripravi do priznanja vseh zločinov. ki sem jih storil veliki Italiji. Ves čas je skakal, kakor da bi ple-. sal po žrjavici, me psoval, prosil, rotil, grozil, da naj se vendar ome-in priznam.
čim
(Dalje prihodnjič.)
IPFedgesfgtv® ljubljanskega ¥eleg@Iircia javlja pre-
tužno vest, da je preminul na Dunaju dne 2. januarja ob pol 10. uri dopoldne veimsifflffiTpretrsertlniK upravnega oa&ora Ih soustanovitelj Ljubljanskega velesejma, gospod
imejifelj reda Sv. Save Sil. raireda
Blagega in nadvse požrtvovalnega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Lahka mu zemlja 1
LJUBLJANA, dne 4. januarja 1926.
LiubSia^ski vžleseiesn
Upravni svet in ravnateljstvo Delniške družbe Združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem javljata, da je njiju velezaslužni predsednik, gospod
IVAN KNEZ
dne 2. januarja 1926 nenadoma na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, ohrani trajen, hvaležen spomin. V LJUBLJANI, 'dne 4, januarja 1926.
DeSnSSka zavarovalca dsraažba	javlja
pretužno vest, da je njen velezaslužni podpredsednik, gospod
Ivan Knez
dne 2. januarja preminul. Slava njegovemu spominu! LJUBLJANA, dne 4. januarja 1926.
Ravnateljstvo
»Vardar"
delniška zavarovalna družba.
Oijunaši! 6. jan. vsi na zabavni večer Orjune Vič!
Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave, gospod
Ivan Knez
veleftrzec i. t. d.
dne 2. januarja dopoldne preminul na Dunaju. Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spomin. LJUBLJANA, dne 4. januarja 1926.
Upravni svet
v Ljubljani
wwiuwwu/wwwwwwwwwwwu/w]uwu/www/wu/wwu/www\uu/www m/ u/ mmmi w u/ w
Čast mi je sporočiti cenjenemu občinstvu, da sem z novim letom prevzel
znano staro renomlrano mešfansko restavracijo in fcotel
LOVAČKI ROG
V ZAGREBU // ILICH
Moja dolgoletna praksa v gostilniški in kavarniški stroki kot kavarnar »Evrope® v Ljubljani in večletni restavrater kolodvorske restavracije v Zidanem mostu jamči p. n. gostom, da bom vodil prevzeto restavracijo in hotel v največjo zadovoljnost cenjenih gostov.
Priporočam se zato cenjenim dosedanjim gostom restavracije »Lovački rog“ ter zlasti potujočemu občinstvu za obilen obisk ter jim zagotavljam, da bodo v vsakem oziru najbolje in najceneje postreženi.
ANTON TONEJC
lastnik kavarne Evropa, Ljubljana
In bivši večletni restavrater kolodvorske restavracije vZidanem mostu.
Zahvala.
PAVLA TEPINA se z obema sinčkoma kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so njenemu soprogu
LOVRU TEPINI
izkazali ob priliki njegove smrti toliko sočutja, darovali vence in ga spremili na zadnji poti.
SELO-MOSTE, dne 31. decembra 1925.
+ G. BESEDNIK in DRUG
Telefon 439.	prej HLAVKA	Telefon 439.	S
LJUBLJANA, Prešernova ulica 5.
Trgovina in industrija zdravniškega orodja, ortopedičnih aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaz, trebušnih in kilnih pasov, obvez, vložkov za plošcnate noge, ravnodržalcev, kakor tudi vse higijenicne priprave za postrežbo bolnikov, priprave za ordinacije in operacije v bolnišnicah, sanatorijih in drugih ostalih zavodih itd.
Za dame damska postrežba 1	Za	dame damska postrežba!
NIKLANJE.	POPRAVILA.	BRUŠENJE.
'•' *'uT
mm
Vsem prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je gospod
IVAN KNEZ
predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo 1.1. d
dne 2. januarja 1.1. ob pol 10. uri po kratki bolezni na Dunaju v 73. letu preminul V Ljubljani, dne 5. januarja 1926.
Žalujoči ostali
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo javlja prežalostno vest, da je nje soustanovitelj in dolgoletni, za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod
KNEZ
veletržec, posestnik i. t. d.,
dne 2. januarja 1.1. na Dunaju preminul.
Za blagor našega zavoda vsikdar vnetemu pokojniku ohranimo trajno hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1926.
Upravni svet
Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in in dustrijo v Ljubljani javljata pretužuo vest o smrti svojega velezasluž nega predsednika, gospoda
ki je dne 2. januarja 1926 na Dunaju preminul.
Blagopokojnik je načeloval zavodu od obstoja in si je pridobil zanj, kakor tudi sploh za našo industrijo, nevenljivih zaslug. Zato mu ohrani zavod trajen in hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 4. januarja 1926
Upravni svet in ravnateljstvo pivovarne „Union“ d. d. v Ljubljani javljata tužno vest o smrti svojega velezaslužnega predsednika, gospoda
ki je dne 2. januarja 1926 ns Dunaju preminul.
Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pri dobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1926.
Odgovorni- urednik: Jože Span,
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj,
Lastnik in izdajateH Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani,