RECICA LJUBNO POSLEDICE SUŠE GRADBENA PRILOGA NAZARSKA LEKARNA Z NOVICAMI NA IZLET SMREKA SE PREOBLIKUJE TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Trgovina Solčava Tel. (063) 846-014 Delovni čas: ob delavnikih 7.00-19.00, ob sobotah 7.00-12.00 Ponudba: - živila - krmila - tekstil - tehnično blago - plin - gradbeni material po naročilu ■ akcijska prodaja sirov, olja, toaletnega papirja, vložene paprike ■ prodaja vseh vrst blaga na kredit 1 + 4,8% obrestna mera na ostanek dolga, možen nakup z M - kartico in čeki - naročeno blago dobavimo v dveh dneh Poslovodkinja: Anica Prodnik ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Celje NIČ NI TAKO VARNO DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA N a p r i j e t n o s t i med gradnjo res niso potrebne Pa se vendarle le prehitro zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo in največkrat niti ne pomislimo nanje. Takrat je sicer prepozno spomniti se na zavarovalnico. Zato vam svetujemo - če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanja, adaptacije ...), vključite vanj tudi zavarovanje. Objekte v gradnji ali preurejanju velja v vsakem primeru zavarovati proti požaru. To zavarovanje vključuje tudi strelo, vihar, točo in nenazadnje lahko tudi zelo neprijetne demonstracije. V to zavarovanje je vključen tudi gradbeni material. Tudi o nenadni povodnji oziroma poplavi kaže razmisliti, pa o morebitnem plazu. Se bojite, da vam objestneži popackajo novo fasado? Gradite ali stanujete ob cesti? Lahko se zgodi, da vam vrtno ograjo ali celo hišo poškoduje motorno vozilo. Po posebnem dogovoru lahko v zavarovanje vključite tudi tovrstne nevarnosti. Ko je hiša dograjena, nastopi čas nakupovanja pohištva in raznih stanovanjskih predmetov. Tudi ti so izpostavljeni različnim nevarnostim od požara do vloma, izlitja vode in poplave. Za takšne in mnoge druge primere vam ponujamo rešitev. To je STANOVANJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV. Sicer pa tokrat naš namen ni do podrobnosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanj ob gradnji oziroma urejanju prostorov. Naš nasvet naj bo, da že ob načrtovanju takšnega ali drugačnega projekta oziroma pred gradnjo pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na zavarovalnici ali pri njenem zastopniku. če vas zanimajo podrobnosti, vam bo z veseljem svetoval vaš zastopnik, lahko pa se obrnete tudi na predstavništvo ali na sedež Zavarovalnice Triglav v Celju. Predstavljamo vam zastopnike, ki sklepajo zavarovanja na področju občine Mozirje: BORIS LAMUT - Bočna-Kropa 12, 63341 Šmartno ob Dreti BOŽO PLESEC - Šolska 12, 63330 Mozirje; tel. 831-207 IGOR FIRŠT - Bočna 57, 63341 Bočna MARIJA MAROLT - Ob Savinji 5, 63330 Mozirje; tel. 831-876 DUŠAN ŽUNTER - Zadrečka cesta 15, 63331 Nazarje MAKS SLATINŠEK- Radmirje 34, 63333 Ljubno; tel. 841-194 JANEZ PREPADNIK - Luče 2, 63334 Luče; tel. 844-092 IVAN SOVINŠEK - Rosuljska 5, 63333 Ljubno; tel. 841-405 NASLOVNICA Utrinek z letošnjega Ovčarskega praznika v Šmihelu foto: KF KAZALO STR. POMEN TELESNE KULTURE-ŠPORTA ZA OBČANA........................4 OBVESTILO V ZVEZI POSEBNIH OLAJŠAV ZA ELEMENTARNE NEZGODE-SUŠO.. ....... . .. ... ..... ...4 POSLEDICE SUŠE...................4 KAKO S(M)0 GOSPODARILI V I. POLLETJU ..................... ... ....5 MONTAŽNE GRADNJE SMREKA NI VEČ....................5 KAKŠEN BO LETOŠNJI PRIDELEK: ZELENEGA ZLATA...................6 • PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJALNO POLŽEK................6 OVČARSKI PRAZNIK........ .......7 "ŽIVETI MED CVETJEM"........... ..... . . .8 S SAVINJSKIMI NOVICAMI NA IZLET.:..8 TEKMOVANJE CONTEST ALPE-ADRIA VHF............................9 DRUŽABNO SREČANJE PRIZADETIH OBČANOV........................9 VESELO SLOVO IZ PLANINE.........10 NAZARSKA LEKARNA..........................10 GRADBENA PRILOGA............. .11-15 SAVINJA Z DRETO- NEKOČ IN DANES ?............. 16 V KRALJESTVU PASTIRJEVE DOMAČNOSTI...............................17 POČITNIŠKI PODVIG .......... 17 KRONIKA....................... .18 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ ...............18 KURATIVA ALI PREVENTIVA..........18 SETEV IN JESENSKA OSKRBA . OZIMNIH ŽIT............................ 19 PISMA BRALCEV.............1'....20 ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU........22 NAGRADNA KRIŽANKA...............22 Poletja je konec, temperaturne skoke okrog 20 stopinj dnevno, marsikdo težko prenaša. Vodne struge se počasi polnijo, jutranji mraz že leze v kosti, tako da se spomnimo tudi na kurjavo, ki jo bomo potrebovali. Težko pričakovani pouk v šolah seje tudi pričel, tako "da ste mlajši zopet brez skrbi kako prebiti prosti čas ". V tem tednu potekajo tudi prireditve v okviru republiške akcije "teden športa v Sloveniji ". Akcija je bila podrobno predstavljena tudi v Savinjskih novicah. Torej "migajmo", da bomo ohranili zdravje, kondicijo in boljše počutje. Pri tem pa moramo seveda paziti, kajti preveč "miganja " včasih doseže ravno nasprotni učinek. Prosimo, da se avtorji prispevkov zglasijo v uredništvu glede honorarjev. Prosimo tudi vse, ki še niste poravnali naročnine, da poskrbite za plačilo. Marko Lenarčič Avtor tega uvodnika si upa staviti, da prihaja čas, ko bo znanje tisti faktor, ki bo v največji meri odločal o napredovanju ljudi na njihovih mestih. Tega se zavedajo tudi mnogi starši in zato je vedno več tistih, ki veliko vlagajo v znanje svojih otrok. Šolstvo je gotovo del družbe, ki po eni strani odseva duhovno in materialno stanje v njej, po drugi strani pa je to gotovo tisti segment, ki družbo najbolj zanesljivo bogati in izboljšuje. Seveda pa se vedno znova postavlja vprašanje, kako izboljšati šolstvo v iztrošeni ekonomiji. Vendar pa kot že rečeno-dileme ne bi smelo biti. Za Slovenijo kot majhno državo pa bi moralo to še posebej veljati. In kaj je novega v šolstvu naše občine. Število otrok nam iz leta v leto pada. Zato pa raste število tistih, ki se odločajo za študij na fakultetah in visokih šolah. Zal pa se jih mnogo zaposli drugje, saj v našem obubožanem gospodarstvu ne vidijo perspektiv. Dejstvo je, da osmošolci, ki prihajajo iz šol v mozirski občini v nadaljevanju šolanja lepo uspevajo. To pomeni, da naše šole dovolj visoko kotirajo v slovenskem šolskem prostoru, kar so navsezadnje pokazali tudi razultati najrazličnejših preverjanj znanj,.kakor tudi uspehi na različnih tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije, slovenskega in tujega jezika, tehnike itd. V zadnjih letih smo tudi na naših šolah uvedli novejše pedagoške prijeme, metode in oblike dela. Uvajajo se tri ocenjevalna obdobja, diferenciran in nivojski pouk, projektno delo, pravočasno in vnaprej se napovedujejo preverjanja in ocenjevanja znanja in še bi lahko naštevali. Vse to z eno samo željo - da bi v mlade glave vlili čim več znanja in da bi hkrati naša šola postala prijazna šola. Rajko Pintar Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Pomen telesne kulture-športa za občana V sodobni, pretežno industrijsko -tehnološki družbi, človek cesto opravlja pretežno samo parcialne funkcije in uresničuje parcialne akcije, kar ga tudi vodi v odtujevanje. V vse bolj tehniziranem in avtomatiziranem življenju, ki ga s prodorom znanstveno -tehnološke in računalniške revolucije živimo tudi pri nas, se ruši razmerje med človekovo biološko naravo in okoljem. To se kaže tudi v vse večjem zmanjševanju človekovih telesnih sposobnosti in v povečevanju kardiovarkularnih / srce in ožilje /, respiratornih / dihala /, posebej psihičnih in drugih obolenj. Znanstveno - tehnološka revolucija in socialna stanja nas relativno hitro vodijo do odločilno drugačnih delovnih razmer in vsakdanjega življenja nasploh. Prvič v zgodovini se gibljejo zahteve ekonomike, tehnike, človeškega razvoja in odnosa v isti smeri. Tisto specifično človeštvo v človeku -sposobnost ustvarjati - postaja vse bolj pogoj ekonomike in tehnične rasti ter razvoja družbeno - političnih odnosov. Vse te spremembe že vodijo in bodo v prihodnosti tudi omogočile povečanje prostega časa, s tem pa kar se da smotrno, zdravo in učinkovito izkoriščanje le-tega. Upoštevati moramo, da je proizvodno delo postopoma vse bolj področje človekove ustvarjalnosti in tako njegov prosti čas ni več namenjen samo izravnavi negativnih vplivov dela, marveč človek v njem predvsem povečuje svojo ustvarjalnost in tudi torišče svojega izražanja. Telesna kultura je torej pomembna iz več razlogov - zato ker prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, ustvarjalnosti, vzgoji, kulturi, socializiranju, daljšemu življenju in navsezadnje osebnemu zadovoljstvu in tudi zato, ker pomembno prispeva k oblikovanju, izražanju in potrjevanju človekove celovite osebnosti. Slednje mu omogoča ustvarjalnost, ki je z gibalnim izrazom lastne dejavnosti v telesni kulturi in športu. S telesno kulturo razumemo sleherno redno .telesno, gibalno dejavnost, naj bo to t e I e s n o v z g oj n a , športna ali športnorekreativna. Telesna kultura oblikuje tudi take lastnosti in navade, ki prispevajo k aktivnosti, borbenosti, ustvarjalnosti in humanosti v družbi nasploh. Prispeva k preprečevanju ohranjevanja in uveljavljanja preživelih in nazadnjaških odnosov. Preprečuje lahko tudi različne oblike bega od resničnosti /alkohol, mamila/, apatijo, nacionalistične predsodke in šovinizem. Ob vsem naštetem resnično lahko zapišemo, da je telesna kultura fenomen današnje družbe in časa zaradi obojega samega. (se nadaljuje) Darko Repenšek, prof. gospodarstvo Posledice suše Občino Mozirje je suša prizadela na celotnem območju. Še posebej so vidne posledice na hribovskih in višinskih predelih, kjer je izpadel en odkos travin -otava. Komisija za ocenjevanje škode, ki jo je imenoval Izvršni svet SO Mozirje, je ocenila direktno škodo na poljščinah na 306.201.000 srr, kar pomeni 16,8% družbenega proizvoda naše občine za leto 1991. Indirektna škoda, ki se bo pojavila, bo prav tako ogromna in se bo odražala še v nekaj naslednjih letih, saj se bo zmanjšal stalež osnovne goveje črede. Zaradi tega bo nastal velik izpad pri proizvodnji mleka, ki je že sedaj manjša za več kot 1.000 litrov mleka dnevno. Ukrepi za ublažitev posledic suše tečejo preko svetovalne službe s strokovnimi nasveti in dobavo regresirane koruze preko M - ZKZ Mozirje. Cena regresirane koruze naj bi do konca leta ostala nespremenjena. Izvršni svet je za odpravo posledic suše iz proračuna namenil maksimalnih 3.000.000 SIT. Navedena sredstva so namenjena za regresiranje cene nadomestne krme, mineralnih gnojil in semen za dosevke. Občinska komisija bo zbirala prijave o škodi od posameznih oškodovancev v času od 10. do 17. septembra na zadružnih enotah in sedežih svetovalne službe. S tem v zvezi lahko navedemo tudi podatke o dovozu vode, ki so ga vršila gasilska društva. Do 31. avgusta je bilo opravljenih 367 voženj, pripeljano pa 1.172.000 litrov vode. Največ voženj je opravilo OD Mozirje 102, sledijo pa: GD Radmirje 67, GD Luče 52, GD Nazarje 42, GD Gornji Grad 38, GD Rečica 28, GD Ljubno 21, GD Šmartno 10 in GD Gorica 7 voženj. KF OBVESTILO V zvezi posebnih olajšav za elementarne nezgode - sušo, posredujemo sklepe republiške vlade in naše aktivnosti, ki se nanašajo na davek iz kmetijstva ter prispevke za socialno varnost: 1. Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Mozirje, bo znižala oz. odpisala davek iz kmetijstva za leto 1992, v kolikor bodo Izpolnjeni pogoji na podlagi 31. člena Zakona o dohodnini. Citirani člen priznava olajšavo - znižanje katastrskega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor se je na posamezni parceli zaradi elementarne nezgode zmanjšal katastrski dohodek. Minimalno zmanjšanje katastrskega dohodka od kmetijskih zemljišč zaradi suše, po kateri je kmet upravičen do olajšave, je 20%. V kolikor ne bo ugotovljene škode v skupnem odstotku nad 20%, bo Izpostava Mozirje odložila plačilo akontacije davka iz kmetijstva do največ 6 mesecev. 2. Po enakih merilih kot za znižanje oz. odpis davka iz kmetijstva, bo Izpostava Mozirje znižala, odpisala oz. odložila plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje. 3. Vlada Republike Slovenije je predlagala Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da do sprejema Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, odloži plačilo prispevkov kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so obvezno zavarovani, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ki so bili prizadeti zaradi suše. Izpostava Mozirje bo v sodelovanju s strokovnimi službami ZKZ Mozirje in pristojnimi upravnimi organi SO Mozirje, upoštevala ugotovljeno dejansko stanje na terenu in na podlagi pridobljenih podatkov po uradni dolžnosti vršila znižanje, odpis in odlog davčnih obveznosti iz kmetijske dejavnosti. VODJA IZPOSTAVE: Brane Strojanšek mrnmrnmmmmmmmmmmmmmmMi gospodarstvo mm W?MvmSimtMM. Kako s(m)o gospodarili v I. polletju V prvem polletju letošnjega leta so se nadaljevale posledice razpada jugoslovanskega trga in osamosvojitve Slovenije. Gospodarstvo išče nova tržišča pod skrajno neugodnimi pogoji poslovanja, spremljajo ga padanje proizvodnje in socialni pretresi ter padanje življenskega standarda. Dodatni zaviralni moment je zakasnela lastninska zakonodaja. V naši občini pada industrijska proizvodnja vse od začetka leta dalje. Tako je v prvem polletju padla za 22%. Z izgubo je v tem obdobju poslovalo sedem družbenih podjetij (Gorenje Glin, Gorenje MGA, Smreka, RTC Golte, Kovinarstvo, Turist, Savinja), v katerih je zaposleno 55% vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Celotna izguba v znesku 397 mio tolarjev je skoraj petkrat večja kot v I. polletju leta 1991. Izvoz je v prvem polletju ostal na enakem nivoju kot je bil v I. polletju leta 1991, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 35%. Povprečna neto plača zaposlenega v gospodarstvu je v tem obdobju znašala 19.359,00 SIT, kar je 14,5% pod slovenskim povprečjem. Število brezposelnih seje na račun zaposlovanja v zasebnem sektorju zmanjšalo za 5,7% (537 brezposelnih konec junija 1992). Subjekti negospodarstva so v prvem letošnjem polletju razen Vzgojno varstvenega zavoda in Centra za socialno delo poslovali pozitivno. Povprečna plača v tej dejavnosti je znašala 29.152,00 tolarjev. Bilančni prikaz polletnega poslovanja je Z obstoječimi knjigovodskimi predpisi sicer mogoče izdelati tako ali drugače, vendar je slika v celoti gledano vsekakor zaskrbljujoča. Informacija je resnici na ljubo tudi nepopolna, ker niso zajeti rezultati poslovanja zasebnih podjetij in obrtnikov. KF Montažne gradnje Smreka ni več Na podlagi določil statuta družbenega podjetja MG Smreka in na podlagi sklepa delavskega sveta se je družbeno podjetje MG Smreka preoblikovalo v kapitalsko družbo preko dokapitalizacije MG Smreka s konverzijo terjatev določenih upnikov. O tem in o situaciji, v kateri se Smreka nahaja,' smo se pogovorjali z direktorjem gospodom Kristjanom Pianovškom. SN: Gospod Planovšek, kako bi komentirali preoblikovanje MG Smreka p.o. v družbo vmešani lastnini? Planovšek: Splošna ocena je bila, da je neugodna situacija, ki pesti celotno lesno industrijo in v kateri tudi Smreka ni bila izjema, rezultat nastalih razmer. Celotna izguba trga na območju nekdanje Jugoslavije je dejstvo, mimo katerega ni mogoče. Vsled temu smo vse sile zastavili v iskanje novih trgov, predvsem na konvertibilnem področju. Z prodornejšim nastopom na tem tržišču vidim možnost preživetja, seveda z zmanjšano proizvodnjo v obsegu, ki bo zagotavljala tržnost in konkurenčnost naše ponudbe. Spričo razmer, v katerih se je Smreka znašla, so se bili pripravljeni vključiti v sanacijo podjetja naši dobavitelji surovin in Ljubljanska banka. SN: Smreka vendarle ni klasičen primer družbene lastnine. Delavci, ki so jo ustanovili so, kolikor nam je poznano, jamčili za obstoj podjetja s svojim premoženjem. Kako se bodo stvari razreševale po sprejetju lastninske zakonodaje? Planovšek: O ustanoviteljih in njihovem vložku obstoja dokumentacija. Sam poznam zadevo zgolj obrobno. Dejstvo pa je, da se bodo ustanovitelji, v kolikor bodo za to podani vsi pravni pogoji, lahko vključili v lastninjenje tistega dela, ki ga prinaša Smreka kot svoj delež v novoustanovljeno družbo. SN: Kakšne so smeri nadaljnjega razvoja Smreke d.o.o. (konkretni cilji)? Planovšek: Osnova nadaljnjega razvoja je v gradbenem programu. Ta dokaj široka paleta proizvodnje omogoča fleksibilno prilagajanje tržišču in nudi možnost povečanja, v kolikor se bo pokazala potreba. V tem delu je tudi največ znanja in izkušenj, to pa je kapital, ki zagotavlja največjo perspektivo. Manj ugodna je ocena za mizarski del. Ker nismo uspeli po izgubi južnega trga plasirati program Dalma (stavbno pohištvo) na druga tržišča, smo ga bili primorani v celoti ukiniti. Sedaj uvajamo nove programe predvsem z namenom, da popolnimo razpoložljive kapacitete manj strokovno usposobljenih ljudi. V glavnem pa je mizarski del dopolnitev gradbenemu. V tem delu imamo dovolj naročil, vse je izvozno usmerjeno. Največji problem se kaže v težavni oskrbi s surovino. Če bodo osnovni pogoji za proizvodnjo zagotovljeni, je zagotavljena tudi prodaja, v nasprotnem primeru lahko pride do prekinitve poslov z vsemi posledicami. SN: Ste se tudi pri vas vključili v akcijo 600 novih delovnih mest, ki poteka na pobudo IS SO Mozirje? Planovšek: Kadrovska služba aktivno spremlja, kaj se dogaja v okviru te akcije! SN: Gospod Planovšek, povsem osebno vprašanje. Ali smatrate, da se je Smreka morala neizogibno znajti v težavah, v katerih se trenutno nahaja in koliko se kot direktor čutite sokrivi nastale situacije? Planovšek: Resnica je, da nikoli vsi vplivi družbenih sprememb ne predstavljajo negativni predznak na obstoječe stanje. Dokaj realen pokazatelj pa so nedvomno kombinacije različnih dogodkov, ki so se zvrstili v sila kratkem času. Brez demagogije trdim, da je Smreka zaspala že davno prej. Vsi ti , predvsem negativni trendi so vsekakor pospešili razvoj dogodkov. Zavedam se, da je človek na mojem položaju že po naravi stvari sokriv ne glede na dejanski delež krivde. Individualni delež pa je navsezadnje sila relativna stvar. SN: Kakšne so torej možnosti Smreke, da se v času relativnega značaja normalno vključi v obstoječe, na tržni gospodarstvo zakonitosti bazirane gospodarske tokove? Planovšek: Na razvoj dogodkov gledam optimistično. Z novimi solastniki smo dobili dodatno strokovno pomoč. Aktivno se bodo vključevali v reševanje nastale problematike. S skupnimi močmi bomo, upam, uspeli postaviti stvari v normalno stanje. SN: Hvala lepa za razgovor. Edi Mavrič Kakšen bo letošnji pridelek zelenega zlata Odgovor na navedeno vprašanje smo poiskali pri vodji delovne enote Lastna proizvodnja M - ZKZ Mozirje, Francu Miklavcu. Povedal nam je, da letos obirajo hmelj na 58 ha površin na Rečici, v Radmirju in na Pobrežju. V času priprave tega prispevka ocenjujejo izpod pridelka na približno 35% kar je manj, kot so pričakovali sprva. Suša hmelja ni povsod enako prizadela, še najmanj v Radmirju, kjer je nasad v bolj globoki zemlji. Z obiranjem so pričeli 17. avgusta, kar je pet dni pred običajnim rakom. Dnevno oberejo približno 3 ha, odvisno od okvar na mehanizaciji. V dveh izmenah dela pri obiranju hmelja 72 delavcev. V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so imeli letos velike težave z zagotavljanjem delavcev za obiranje hmelja. Zakon o zaposlovanju tujcev jim je preprečil, da bi za to delo najeli skupino iz Hrvaške, s katero so že sodelovali. Delavce so zato iskali na velenjskem Zavodu za zaposlovanje. Na razgovor jih je prišlo 50, za delo se jih je odločilo 25, po pričetku dela jih je še nakaj odpadlo, ostalo jih je ie 14. Po urgenci so jim iz zavoda poslali le še tri delavce. Obiralni stroj Čez noč so tako rekoč ostali brez kadra za delo, ki mora biti opravljeno v relativno kratkem času. Problem so nekako rešili z angažiranjem domačinov, celo nekaj beguncev se je prostovoljno javilo. Franc Miklavc je pri tem poudaril, da so pri delu omagali predvsem brezposelni iz velenjske občine, "domačih" brezposelnih je osem in vsi dobro delajo. Problem delovne sile torej ni povsem kratkoročen ampak bi se lahko še stopnjeval. Tudi od tega bo odvisno, koliko hmeljnih nasadov bo imela zadruga v bodoče, pomembno vlogo pri tem bo igrala še denacionalizacija. Francu Miklavcu je letošnja obiralna sezona zadnja. Pred štiridesetimi leti se je kot traktorist zaposlil na posestvu v Gornjem Gradu, kjer je tudi doma. Po enem letu je postal upravnik posestva, to delo je opravljal do leta 1957, ko so se posestva v občini združila. Takrat je zasedel mesto tehničnega vodja. Leta 196 1 je sledila združitev z zadrugo, kije prineslo boljšo tehnologijo in boljše pogoje dela. Kot sam pravi, ko se ozira nazaj na svojo delovno dobo , sq bila najtežja zgodnja petdeseta leta; ko so kasneje pričeli s hmeljsko proizvodnjo, se je situacija precej izboljšala. Vseskozi pa se je kot vodja enote ubadal s tekočimi problemi, katere je uspešno reševal. Na vprašanje, če mu bo v pokoju dolgčas, se je le pomenljivo nasmehnil, rekel pa ni nič. Prav gotovo mu ne bo. Tekst in foto: KF Predstavljamo vam: PRODAJALNO POLŽEK Prodajalna Polžek v Mozirju praznuje prav v teh dneh drugo obletnico poslovanja. Razlog več, da smo jo obiskali in se z njeno lastnico, Aleksandro Fužirpogovorili o tem in onem. SN: Gospa Aleksandra, kaj je vas pripeljalo do tega, da ste se odločili za privatno trgovino? ALEKSANDRA FUŽIR: Kot farmacevtski tehnik sem po končani šoli delala nekaj časa v Velenju, kasneje v Celju. Ob delu sem obiskovala konfekcijsko šolo, ki je formalno sicer nisem zaključila, moje veselje do šivanja pa je bilo res veliko. Zelo sem si želela imeti butik z lastnimi izdelki. To je v sedanjih časih v našem okolju utopična ideja, zato sem začela razmišljati o prodajalni, kjer . , lili gospodarstvo gumbi, sukanci, zadrge itd., otroška konfekcija za starost do 14 let, perilo, plenice, nekaj je tudi igrač, v prodajalni so na voljo naši lastni izdelki, ukinili pa smo program otroške obutve. SN: Omenili ste lastne izdelke. Kaj ste mislili s tem nazivom? ALEKSANDRA FUŽIR: Zaposleno imam šiviljo, ki je v prodajalni strankam na voljo dvakrat tedensko: ob torkih in petkih od 15.00 do 17.00. Sprejemamo naročila za vse vrste oblačil, se pa te možnosti največ poslužujejo ženske. Otroška konfekcija je praviloma cenejša, zato so naročila predvsem za obleke ob prvem obhajilu in birmi. Poudariti moram, da delo opravimo kvalitetno in v kratkem času. SN: Kakšen je delovni čas vaše prodajalne? ALEKSANDRA FUŽIR: Odprto imamo vsak dan od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 18.30, ob sobotah od 8.00 do 12.00. V nujnih primerih smo strankam pripravljeni ustreči tudi mimo uradnega delovnega časa. SN: S kakšnimi težavami se ubadate pri poslovanju? ALEKSANDRA FUŽIR: Večjih problemov nimam. Seveda se tudi pri nas pozna padec kupne moči, pa tudi relacije do dobaviteljev so glede na plačilne roke vedno bolj zahtevne. Kljub temu si prizadevamo zadržati kvaliteto in pestrost ponudbe. SN: Pa vaši načrti za bližnjo bodočnost? ALEKSANDRA FUŽIR: Glede na obilico naročil bo slej kot prej potrebno zaposliti še eno šiviljo. Širitev lokala bi bila prav tako nujna pa žal ni mogoča. Morda se bo pojavila kakšna možnost za prestavitev lokala? Bomo videli. Res je prijetno vstopiti v prodajalno, kjer si ob primerni izbiri primemo postrežen. Ce si ob tem zadovoljen tudi s ceno, je občutek še boljši in tja se vedno znova vračaš. Obseg poslovanja prodajalne Polžek dokazuje natančno to. Prepričan sem, da bo pri tem dejstvu tudi ostalo. V zadovoljstvo kupcev in prodajalne. In prav je tako. Tekst in foto: KF bi ponudbo dopolnjevali tudi drugi konfekcijski izdelki za otroke ter metersko blago. SN: Je bila končna odločitev težka? ALEKSANDRA FUŽIR: Ja, bila je težka. Nič lažje pa ni bilo poiskati primeren lokal v Mozirju. V zgradbi na trgu, kjer je lokal sedaj, so bila potrebna temeljita adaptacijska dela, da je lokal primemo urejen. SN: S kakšno ponudbo je prodajalna odprla vrata svojim kupcem? ALEKSANDRA FUŽIR: Ponudba prodajalne ge v dveh letih ni bistveno spremenila. Kupcem je tako na voljo velika izbira metražnega blaga z dodatki: turizem Aktiv mladih zadružnikov iz Šmihela je tudi letos organiziral tradicionalno turistično prireditev Ovčarski praznik, ki je bila v soboto, 22. avgusta. Žal je nepredvidljivo vreme organizatorjem zagodlo prav v času, ko prej in pozneje ni bilo omembe vrednih padavin, prav to soboto pa so deževne kaplje skupaj z vetrom odgnale marsikaterega gosta. Prireditev se je zaradi nevihte začela z manjšo zamudo. Domačini so zbranim (maloštevilnim) gostom prikazali najbolj značilna ovčarska opravila: pranje in striženje ovc, krtačenje in predenje volne. Ob spremnem tekstu povezovalca si je bilo moč ogledati stare ročne spretnosti, ki jih res ne srečamo več pogosto. Pranje ovac ni tako enostavno kot se zdi. Ovčarski praznik Sledilo je tekmovanje med ekipami mladih iz Zgornje Savinjske doline, ki ga je motilo slabo vreme. Enako velja tudi za zabavni del prireditve, ko je nastopil ansambel Metalurgi. Sicer prizadevnim organizatorjem želimo več sreče z vremenom prihodnje leto, veljalo pa bi razmisliti tudi o pestrejšem programu "resnega" dela prireditve. Tekst in foto: KF turizem Krtačenje in predenje volne "Živeti med cvetjem" Kdo bi si novembra 1990 mislil, da bo Savinjski gaj po takratnem opustošenju še kdaj zelenel? Morda nepopravljivi optimisti. Toda danes, slabi dve leti po tem, Savinjski gaj dokazuje, kaj vse je mogoče v tako kratkem času storiti s pridnimi rokami. Krajani Mozirja, sekcija mlajevcev, pustnaki in vrtnar Jože Skornšek so gaj ne samo obnovili, pač pa so ga pod strokovnim vodstvom Miha Ogorevca naredili še lepšega kot je bil. Tako prenovljen pričakuje Savinjski gaj svoje obiskovalce pred mednarodno prireditvijo "Živeti med cvetjem / 92", ki bo v dneh od 11. do 14. septembra, v sklopu katere bodo v gaju poleg velike mednarodne vrtnarsko cvetlične razstave tudi etnografska razstava, čebelarska razstava, razstava malih živali, pustna razstava, razstava slik znanih slikarjev, zelo pester pa bo tudi zabavni program. Ogromno dela in truda je bilo v sušnih poletnih mesecih potrebno,da so gredice in travnate površine v gaju ostale zelene. V zadnjem trenutku so morali odstraniti tudi dvajset smrek, ki so jih uničili zajedalci. Sedanja podoba Savinjskega gaja pa seveda ni dokončna. V prihodnje bodo v njegovem zahodnem delu uredili rozarij, kjer bo naslednje leto zacvetelo na tisoče vrtnic, poskušali bodo tudi z akcijo "Vsak Slovenec - ena vrtnica". Ob gradnji rozarija bodo dogradili kapelico sv. Valentina, katere temelji bodo posvečeni med sveto mašo v nedeljo, 13. septembra ob 10.00 uri. Gaj se bo tako razširil dlje od Delejevega jezu, v tem prostoru bodo uredili tudi aqualand. Lovci bodo v gaju zgradili lovski dom in naselili divje živali. S tem bo končna podoba Savinjskega gaja zaključena. Gaj bo prihodnje leto svojo 15 - letnico praznoval v najlepši izdaji. Organizatorji pričakujejo ob lepem vremenu veliko število obiskovalcev. Gneča na prometnicah v in okrog Mozirja je torej neizbežna, zato bo organizirana redarska služba, posebej bo urejen režim parkiranja. Mozirska obvoznica ne bo zaprta. Vse obiskovalce prosijo za strpnost in na svidenje v Savinjskem gaju! KF Vabimo Vas na mednarodno razstavo cvetja znrEnnEDCVGTJEin etnografsko razstavo in razstavo malih živali v Savinjskem gaju Mozirje od 11.9.1992 do 14.9.1992 PETEK: 11.9.92 ob 17. uri otvoritev razstave z gosti in povezovalcem Mitom TREFALTOM, gosti: Vera PEROVA, Toni SOTOŠEK, Jani JAŠOVEC, Damjana GOLAVŠEK, MePZ ENAKOST Mozirje, Godba na pihala občine Mozirje, Ansambel GAJ. ob 19. uri zabava z ansamblom GAJ SOBOTA: 12.9.92 v dopoldanskem času promenadni koncert Godbe na pihala ob 17. uri nastop pevskih zborov v gaju ob 19. uri zabava z ansamblom SLOVENSKIH PET ob 22. uri veliki cvetni ognjemet NEDELJA: 13.9.92 ob 11. uh modna revija pri ribiškem domu ob 16. uri zabava z ansamblom VESNA in Ireno VRČKOVNIK S Savinjskimi novicami na izlet $***j$&& organizirajo 17.10.1992 IZLET NA GORIŠKO Skupaj se bomo odpravili v italijansko Gorico, kjer boste imeli dovolj časa za nakupe, nato pa si bomo ogledali Sveto Goro, ki je že 450 let romarska pot. Na samem vrhu (682 m) stojijo veličastna bazilika, samostan, muzejska zbirka Soške fronte in restavracija, kjer bomo ob čudovitem razgledu imeli kosilo. Odpravili se bomo do samostana iz 17. stoletja Kostanjevica, si ogledali grobnico Burbonov, grad Kromberk in Goriški muzej v njem (arheološka, etnološka, umetnostno zgodovinska zbirka). Nato se bomo odpeljali še v Goriška Brda v vinsko klet na degustacijo njihovih izbornih vin. Cena izleta je 2.200 SIT, za NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC In njihove ožje družinske člane pa 15% popusta -SAMO 1.950 SIT. INFORMACIJE In PRIJAVE: E PSI Nazarje, tel. 832-363 (Polona Cesar) Tekmovanje Contest Alpe - Adria VHF Člani radiokluba Mozirje smo se v nedeljo, dne 2.8.92 udeležili tekmovanja Contest Alpe - Adria VHF. V letošnjem letu je to tekmovanje organizirala hrvaška radioamaterska organizacija. Nosilec organizacije naše ekipe je bila radioamaterska sekcija Gornji Grad, ki smo jo ojačali s člani iz Mozirja. Tako smo se v nedeljo zjutraj z veliko opreme povzpeli na 1425 m visoki vrh Lepenatka nad Gornjim Gradom - v spodnjem delu doline poznan kot "mrtvi menih". Postavili smo yagi anteno, ki nam je omogočala čim boljši sprejem in oddajanje. Cilj takšnega tekmovanja je vzpostavljanje čim več in čim daljše zveze. Z radioamatersko postajo ICOM 201 E moči 10 W smo v lepem sončnem vremenu pod sončnikom vzpostavljali zveze 12 ur (od 7. do 19. ure). Zveze smo vzpostavili z veliko sosednjih držav: Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Češka... Najdaljša zveza je bila dolga okrog 500 km in je bila vzpostavljena z radioamaterji z južnega konca Italije. Tudi zveze z Madžarsko in Češko so bile precej dolge. Razen napada letečih mravelj, ki so nam povzročile veliko skrbi, nam je tekmovanje zelo lepo uspelo, saj domov nismo odšli ne lačni ne žejni. Akcije so se udeležili: Marija, Nuša, Jože, Blaž, Miro, Rajko, Ferdo, Toni in Zdravko. 3FPZ Družabno srečanje prizadetih občanov Konec meseca avgusta je Društvo za pomoč prizadetim občanom občine Mozirje organiziralo družabno srečanje v Zekovcu nad Mozirjem. Predsednica društva ga. Darinka Marolt je vse prisotne lepo pozdravila, obenem pa izrazila veliko presenečenje nad tako visoko udeležbo. Potihem je dodala, da so to občani - starši jih imenujejo kar "naši večni otroci" - ki so potrebni permanentne skrbi. Pri reševanju težav zaradi njihove specifičnosti nemalokrat naletijo na težave. Poudarila je pomembnost takega srečanja, saj se na njem izmenjujejo mnenja, se pogovarjajo o različnih načinih reševanja problemov, usklajujejo mnenja in si nenazadnje stojijo ob strani. Družabnega srečanja sta se udeležila tudi predsednik IS SO Mozirje g. Alfred Božič ter sekretar IS SO za občo upravo in družbene dejavnosti g. Darko Repenšek. G. Božič je med drugim povedal, "da si želimo še več takšnih srečanj." Dodal je, da bodo kljub finančnim težavam, s katerimi se ukvarjajo, po najboljših močeh NOVI TEDNIK t) A IVTA /~»T7T Tr IvAL/lO (~ELJ E Da se bo vaš glas slišal dlje Oglase in male oglase lahko za NT In RC z 10 % popustom naročite v u r e d n i š t v u Savinjskih novic pomagali društvu. Družbena pomoč v končni fazi pomeni razbremenitev teh ljudi, s tem pa posredno tudi njihovih staršev. Darko Repenšek pa je povedal, da je pri svojem delu z duševno prizadetimi občani naletel na prav zgrožujoče podatke, ki so kar sami klicali po podrobnejšemu analiziranju. Ker je po njegovem mnenju in prepričanju družba dolžna nekaj storiti za lažje, zmerno in težko prizadete občane, so se že pred časom odločili za Delavnico pod posebnimi pogoji. Odprli naj bi delovni center s kapaciteto od 15 do 20 mest, določena pa naj bi bila že tudi lokacija. Z odprtjem takšnega delovnega centra bi se tudi ti otroci skozi svoje delo počutili ustvaijalne in pomembne. Srečanje samo je pokazalo, daje taka oblika srečevanja nujna in potrebna. Družabne igre, v katerih so sodelovali otroci, so pokazale njihovo navdušenost, zadovoljstvo in srečo. Kot da jim pozne popoldanske ure še niso ponudile vsega. Cisto za konec smemo zapisati, da je visoka udeležba prizadetih občanov ter njihovih staršev in prisotnost dveh pomembnih občinskih mož pokazala in potrdila, da jim bo družba stala ob strani ter da bodo s skupnimi močmi reševali nastale težave. MM P narodopisje Veselo slovo iz planine Pašna skupnost Krofičevo iz Solčave je pripravila ob koncu pašne sezone, zadnjo nedeljo v avgustu, ko je živina že pripravljena za odhod v dolino, na Krofičevem veselo prireditev "Kravji bal". Dostojno se je bilo treba posloviti od letošnjega poletja. V teh predelih, ki ležijo ob avstrijski meji, precej nad 1.000 m nadmorske višine, kaj kmalu zavijejo mrzli vetrovi. Manjkalo ni dobre kapljice, še manj pa dobre volje ob zvokih harmonike. V okviru te prireditve je OSO Solčava organizirala tudi strelsko tekmovanje z MK puško. Na razdalji 50 m v ležečem položaju so najboljše rezultate dosegli strelci Jože Debets, Marjan Prodnik, Božo Krivec, Danci Stakne in Franc Podbrežnik. Vsi so zadeli 43 krogov od 50 možnih. Franc Podbrežnik narodopisje * ^ Nazarska lekarna Ko so se morali pred navalom Turkov frančiškani bosansko-krajinske province umakniti iz Bosne, so se naselili v Nazarjah, tedaj Žlabor imenovano. Na griču Gradišče je škof Tomaž Hren postavil cerkvico po vzoru nazarske hišice, posvečeno Mariji Nazaret, to je bilo v času med leti 1624 in 1626. Po navedbah Krajevnega leksikona Dravske banovine, jo je leta 1632 škof Fainaldo Scarlichi predal prebeglim frančiškanom v oskrbo. Janko Barle omenja to dejanje v letu 1633. Točni podatki o vsemu bodo znani, ko bodo kot vir upoštevali kroniko frančiščanskega samostana v Nazarjah, ki je v treh knjigah ohranjena v mariborskem zgodovinskem arhivu. Frančiškani so si poleg cerkvice v letu 1639, postavili samostansko poslopje in v letih 1661 do 1666 gradili novo, sedanjo cerkev, ker je prejšnja bila spričo dejstva, da so sem množično prihajali romarji, pretesna. V samostanu so leta 1752 uredili zelo bogato knjižnico, ki je žal zaradi vojnih dogodkov v drugi svetovni vojni utrpela neprecenljive škode. Frančiškani so poskrbeli za ustanovitev šole, ki so jo odprli leta 1786. Teh nekaj podatkov je nujno vedeti, če želimo slediti nadaljnemu predstavljanju lekarniške dejavnosti nazarskih frančiškanov. Zanimive podatke o Nazarjah najdemo v Janischevi topografiji Štajerske iz leta 1885. Tam lahko preberemo, da je škof Hren kupil hrib, na katerem stoji frančiškanski samostan, od žovneškega gospoda z imenom J.S. Wagen von Wagensberg, dočim je grad Vrbovec odkupil že leta 1615. Ljubljanski škof Rainald je uslišal prošnjo frančiškanov za dodelitev posesti in že zgrajene cerkvice 25. oktobra 1632. Tedaj je bil narejen popis in predajni zapis, ki ga je v imenu frančiškanov podpisal p. Leo Moglovič, provincial. Navzoči so bili seveda tudi predstavniki ljubljanske škofije iz Gornjega Grada. Darilna listina je bila podpisana v Gornjem'Gradu 1. januarja 1633. Cesar Ferdinand pa je prenos odobril 3. maja 1635 na Dunaju. Morda nudijo tile podatki bolj jasno sliko o dogajanjih okoli frančiškanskega samostana. V še starejši Scmutzovi topografiji (1822) pa najdemo zanimiv podatek, da je bilo tedaj v samostanski šoli 32 otrok in da je v samostanu obstajala konventna lekarna. Znani raziskovalec slovenskih lekarn, Fran Minarik je v sestavku Lekarna v Nazarju, Farmacevtski vestnik 1952, zbral pregledne podatke o delovanju lekarne, pri tem se je poslužil vsebine sestavka Janka Barleta Ranarnici i ljekamici iz franjevačkog reda, Liječnički vijestnik 1906. Dejstvo je, da v prvi polovici 17. stoletja v naših krajih ni bilo niti lekarn, niti šolanih zdravilcev. Prva najbližja lekarna je bila v Celju. Ljudje so torej bili navezani na domače zdravilce in njihovo znanje. Stanje se dolgo ni spremenilo v dobro prebivalstva, le počasi so tudi na deželo prodirali sprva kirurgi in pozneje tudi zdravniki. V takih razmerah je tedaj povsem razumljivo, da so se ljudje zatekali v samostane, ki so imeli, običajno za lastne potrebe, kirurge in lekarnarje. Da bi lahko natančno zapisali datum ustanovitve lekarne v nazarskem samostanu, še ni mogoče, ker še ta ni znan. Vsekakor se domneva, da so frančiškani od vsega začetka imeli domačo lekarno, saj je že ustanovitelj reda predpisal strežbo bolnikov - "če katerega izmed vas napade bolezen, naj mu drugi strežejo, tako kakor sami žele, če bi bili bolani...". Seveda je to vsebinsko razumeti kot zdravljenje znotraj samostanskih zidov. Že poznana samostanska kirurga sta bila Tadeus Vindiš, ki je umrl leta 1695 in pozneje Aleksander Perger, umrl leta 1736. Prvi je bil brat, drugi pa oče (duhovnik). Največkrat, tako Janko Barle, so bili lekarnarji in kirurgi v samostanih bratje laiki, ki so poleg rednega dela še prepisovali razna medicinska znanstvena dela, zato so samostanske knjižnice razpolagale z bogatimi viri za proučevanje načina zdravljenja in zdravil. Minarik domneva, da so v nazarskem samostanu imeli tudi laboratorij. Prebivalcem so samostanski zdravilci radi pomagali, plačilo pa je sledilo v naravi, saj denarja med ljudmi tedaj ni bilo na voljo. Da so to počenjali, je razvidno iz pritožbe celjskega zdravnika Sebastiana Glavinicha, ki je leta 1718 pisal provincijalu frančiškanov, da samostanci zdravijo zunaj samostana in da za to delo niti niso usposobljeni. Lahko domnevamo, da se je med samostanci in zdravniki bil hud konkurenčni boj, seveda ne le v nazarskem primeru. Cesar Karl VI. je moral leta 1724 izdati predpis, s katerim prepoveduje samostanskim lekarnarjem in kirurgom delo za javnost. Tudi terezijansko obdobje zaostri to vprašanje v škodo samostanov. Pod pritiskom javnosti je pozneje le izšel predpis, s katerim so dovolili dejavnost samostanskim lekarnarjem zunaj samostanskih vrat, vendar le tam, kjer javne lekarne ni bilo! Morali pa so biti tudi strokovno izprašani lekarnarji. V nazarskih razmerah je celjska gubernija dovolila dejavnost lekarne "dokler si teh ne uredijo izprašani kirurgi teh krajev". Žal pa so, predvsem celjski kirurgi, nenehno rovarili zoper lekarno v Nazarjah. Kljub vsemu pa je nazarska lekarna postajala vse bolj priljubljena in iskana. Ko je leta 1764 vstopil v frančiškanski red Mozirjan Salamon Lipold, vodil je lekarno polnih 58 let, je nastal slovit Salamonov obliž, ki ga je Lipold pripravljal. Tudi njegov življenski eleksir je bil iskan daleč naokoli. Lipold je bil iz znane mozirske družine, ki je dala veliko znanih in naprednih potomcev. Omenimo le prvega slovenskega geologa Vincenca Lipolda, ljudskega pesnika Jožeta Lipolda, znanega slovenskega politika Janeza Lipolda in še bi lahko naštevali. Zanimivo je tudi, da je iz nazarskega samostana leta 1789 odšel kirurg Simon Beck, ki je potem dolga leta opravljal svoj posel v Gornjem Gradu. S smrtjo zadnjih dveh nazarskih kirurgov Kancijana Raka in Filipa Močilarja je leta 1825 prenehalo delovanje nazarske lekarne. A. Videčnik Kako se lotimo gradnje Gradnja individualne stanovanjske hiše ali njena adaptacija je danes najpogostejši način reševanja stanovanjske problematike. Čeprav je to po drugi plati najdražja pot do lastnega doma in zahteva poleg denarja še veliko truda in časa, je marsikomu to edini način, da pride do strehe nad svojo glavo. Res je tudi, da daje bivanje v večstanovanjskem bloku praviloma le stanovanjski minimum. Prav gotovo pomeni stanovati v individualni hiši več intimnosti, več razpoložljivega prostora, več stika z naravo, večjo kvaliteto bivanja torej. Ker pa je pot do pridobitve vse potrebne dokumentacije in gradbenega dovoljenja precej zapletena in ker je tudi od tega odvisno, kako se boste počutili v svojem domu, bi vam radi posredovali nekaj temeljnih pojasnil, s katerimi se boste lažje lotili adaptacije ali gradnje hiše v lastni režiji. Uredništvo Postopek za pridobitev odločbe o priglasitvi del in gradbenega dovoljenja Za vsak poseg v prostor si je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Za pridobitev le-tega pa je potrebno pri upravnem organu (gradbeni referat) občine Mozirje vložiti zahtevek. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva, adaptacije obstoječih objektov ter gradnja in obnova komunalnih objektov in naprav, ki niso primarnega in sekundarnega značaja, je lahko predmet postopka za izdajo odločbe o priglasitvi del, vse ostale gradnje in rekonstrukcije objektov ter spremembe namembnosti objektov (v poslovni prostor) pa gradbenega dovoljenja. K vlogi za priglasitev je treba priložiti: - dokaz o pravici do razpolaganja z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek - Zemljiška knjiga na Temeljnem sodišču v Celju, Enota v Velenju); - kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta (Geodetska uprava občine Mozirje); - idejni projekt s tehničnim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena oseba oz. organizacija; - soglasja upravljalcev komunalnih, elektro, PTT vodov itd. - v posebnih primerih; - izjave lastnikov zemljišč - v posebnih primerih. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje: V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je predhodno potrebno potrditi lokacijo nameravane gradnje, za kar se po predložitvi ustrezne dokumentacije izda lokacijsko dovoljenje. K zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor predložiti: - dokaz o pravici do razpolaganja z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek- Zemljiška knjiga na Temeljnem sodišču v Velenju); - kopijo katastrskega načrta in geodetski posnetek (Geodetska uprava občine Mozirje); - lokacijsko dokumentacijo - izdela Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Soglasja k lokaciji: - elektroenergetsko soglasje (Elektro Celje - Nadzorništvo Nazarje); - komunalna soglasja: voda, kanalizacija, itd. - izda upravljalec; - sanitarno, požarnovarnostno in vererinarsko soglasje -pridobi SO po uradni dolžnosti; - vodnogospodarski pogoji (PUV NIVO Celje - v določenih primerih); - soglasje upravljalca ceste - v določenih primerih; - izjave lastnikov zemljišč - v posebnih primerih; - soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje - v določenih primerih; - soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje - v določenih primerih; - soglasje PTT podjetja Celje - v določnih primerih; - geološke raziskave terena (opravi geolog - v določenih primerih). Opomba: Potrebna soglasja predpiše komisija ob priliki terenskega ogleda. Vlogi za gradbeno dovoljenje pa je potrebno predložiti: - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje projekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme in rekapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta (izdela projektivna organizacija oz. organizacija, ki je registrirana za to dejavnost); - pismeno izjavo osebe, ki bo izvajala strokovno - tehnični nadzor pri gradnji; - zapisnik o zakoličbi objekta (opravi Geodetska uprava občine Mozirje); - potrdilo o plačilu spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - v določenih primerih; - potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih (potrdilo SDK -samo za podjetja). Soglasja k projektu: - sanitarno, požarno in veterinarsko soglasje - pridobi SO po uradni dolžnosti; - soglasje Sklada stavnih zemljišč občine Mozirje; - vodnogospodarsko soglasje, ki ga izda Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora občine Mozirje - v določenih primerih. Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje izdela lokacijsko dokumentacijo in pridobi za potrebe lokacijskega in gradbenega dovoljenja vsa potrebna soglasja. Poleg soglasij pa vam Zavod nudi strokovno pomoč pri naročanju in izbiri tipskih projektov, nudi strokovni nadzor pri gradnji, ter svetuje vse potrebno v zvezi gradnje objektov. SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE IN RAZVOJ OBČINE MOZIRJE Gozdne vlake (Gradnja gozdnih vlak je urejena s predpisi) Namen tega prispevka je kratka predstavitev postopka pridobivanja gradbene dokumentacije za graditev gozdnih vlak.lntenzivnega gospodarjenja z gozdovi si ni mogoče predstavljati brez primerne odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami (ceste in vlake). Vsaka gradnja gozdnih prometnic predstavlja pomemben poseg v gozd oz. krajino z dolgoročnimi posledicami, zato sta načrtovanje in gradnja gozdnih prometnic nalogi, ki jih je treba strokovno reševati. Posledice napačno zgrajene gozdne prometnice v krajini so srednjeročno nepopravljive. Mnoge nepravilno grajene in slabo vzdrževane gozdne prometnice so postale hudourniške struge, nekatere pa so sprožile plazove. Usmeritve za graditev gozdnih prometnic so opredeljene in načrtovane v gozdnogospodarskih načrtih. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa pogoje za prenos načrtovanih posegov v prostor ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Na osnovi gozdnogojitvenega načrta, ki ga izdela revirni gozdar in na osnovi izražene želje lastnika (lastnikov) gozda, pristopi projektant k zakoličbi trase načrtovane gozdne vlake. Na osnovi zakoličbe se izdela skica poteka trase. Zakoličba trase gozdne vlake je prvi korak za pridobitev gradbene dokumentacije, ki vsebuje odločbo o priglasitvi del po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS št. 18-931/84). Za graditev gozdnih cest je seveda potrebna obsežnejša gradbena dokumentacija kot za graditev gozdnih vlak. Za graditev gozdne vlake je potrebna PRIGLASITEV GRADNJE VLAKE, ki vsebuje naslednjo dokumentacijo: 1. Odstopno izjavo lastnika gozda kot dokaz o lastništvu 2. Situacijsko skico predvidene trase gozdne vlake 3. Mapno kopijo gozdnega predela 4.0pis gradbenega objekta: namen gradnje vlake, osnovni element vlake, vrsta gradbenih del in predviden način odvodnjavanja 5.0pis lokacije: opis gozdnega predela, v katerem je predvidena -gradnja vlake, navedba geološke podlage, klimatskih in vodnih razmer ter opisane nevarnosti erozije 6.Dovoljenje za posek na golo, če je širina cestišča vlake v premi nad 3 m Lastnik gozda mora podpisati odstopno izjavo in zagotoviti finančna sredstva, vso ostalo dokumentacijo pa pripravi gozdarska služba pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje oz. Območna gozdna uprava Nazarje. Sele ko upravni organ izda ugodno rešeno odločbo o priglasitvi del (potrdilo), lahko lastnik gozda prične z gradnjo gozdne vlake. Gradnjo gozdnih vlak sme izvajati samo ustrezno usposobljeni izvajalec, ki mora upoštevati pogoje, navedene v 58. členu Zakona o graditvi objektov (Ur.l. št. 34-1605/84). Vsaka graditev gozdne vlake mora potekati skladno z zakonskimi določili. Izkušnje zadnjih naravnih ujm nas posebej opozarjajo na nujnost doslednega upoštevanja predpisov in strokovnih spoznanj na področju gradenj, ki dajejo večje možnosti za ohranitev naravnega okolja. Območna gozdna uprava Nazarje EMA MEH Opravljanje storitev z gradbenimi stroji Podkraj pri Velenju št.8 63320 Velenje N u d i m o v a m : - vse vrste strojnih izkopov - izkope kanalov od širine 30 cm dalje za vodovod, kanalizacijo in drenaže - izgradnjo cest - vse storitve z vibrovaljarji Lahko nas pokličete po telefonu 856-828. Hitro, kakovostno in po konkurenčni ceni bomo opravili naročeno storitev! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. _________________Velenje_____________________________________ S kreditom hitreje do strehe nad glavo V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. se prilagajamo potrebam današnjega časa in skušamo našim komitentom pomagati pri uresničitvi njihovih želja. Ustrezno temu smo pripravili tudi kreditno ponudbo za stanovanjsko izgradnjo, ki vam jo v nadaljevanju predstavljamo. Banka odobrava kredite za naslednje namene: - nakup komunalno opremljenih zemljišč, stanovanj in stan. hiš - gradnjo stanovanjskih hiš - prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti komitenta. Realna obrestna mera je 24% letno z delnim pripisom revalorizacije in z dobo vračanja do 10 let. Za najem kredita občan predloži gradbeno-tehnično dokumentacijo: - gradbeno dovoljenje In zemljlško-knjižni izpisek za gradnjo, - kupoprodajno pogodbo za nakup, - dokazilo o lastništvu oziroma dovoljenju lastnika za prenovo in predračun. 50% odobrenega kredita lahko občan porabi v gotovini, 50% pa na osnovi dokumentacije. Primer: Za posojilo 100.000,00 SIT znaša mesečna anuiteta 3.071,00 SIT z dobo vračila 10 let. Vse ostale informacije lahko dobite v ekspozituri Mozirje in v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva na Šaleški 18 v Velenju, kjer vam bodo tudi odobrili kredit. C JAVNO PODJETJE KOMUNALA p.o. Mozirje 63330 Mozirje Praprotnikova 36 tel. 063/831-086, 831-963 telefax 063/832-533 Dejavnost: KOMUNALNE STORITVE KOMUNALNA ENERGETIKA UPRAVLJANJE LOKALNIH CEST, JAVNIH POVRŠIN, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV NIZKE IN VISOKE GRADNJE ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBRTNA KOOP ER ACIJA DOMAČI IN MEDNARODNI PREVOZI BLAGA PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA INDIVIDUALNIH IN SKUPINSKIH PLINSKIH SISTEMOV OGREVANJA Plinski rezervoar za individualno ogrevanje - Justina Juvan Ljubno ob Savinji K®1 12 0 STANOVANJSKA ZADRUGA MOJ DOM MOZIRJE Na trgu 14 63330 MOZIRJE Tel. 841-023 Stanovanjska zadruga MOJ DOM Mozirje, ki je v sestavi Savinje Mozirje, Na trgu 14, vam nudi naslednje: - nakup materiala po najugodnejših cenah - podaljšani plačilni roki - obročno odplačevanje pod ugodnimi pogoji - kreditiranje - finančno računovodski servis za obrtnike in priavatna podjetja - upravljanje v večstanovanjskih hišah - vodenje evidence vlaganj za davčno olajšavo in izpolnjevanje napovedi za dohodnino - svetovanje s področja nabave materiala, prevozov in raznih storitev - pomoč, svetovanje in pridobivanje vseh potrebnih načrtov za vse vrste gradenj - strokovni nadzor pri gradnji objektov - strokovna pomoč pri urejanju poslovnih prostorov (gostinstvo, trgovina, servisi itd.) - od načrtov, opreme in vseh potrebnih dokumentov za uporabno dovoljenje - pridobivanje ponudb za gradbena dela - pridobivanje ponudb za obrtna dela - pridobivanje ponudb za instalacijska dela Navedene ugodnosti lahko poleg članov SZ MOJ DOM koristijo tudi ostali interesenti. AVTOPREVOZNISTVO Janez Pečnik Nazarje 151 Tel. 831-567 prodaja in dostava gradbenega materiala prevozi vseh vrst tovora m j prom d.o.o Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Mozirje TATJANA ŠRAMEL Aškerčeva 28, Mozirje Tel. (063) 831-727 MIZARSTVO KOVAČ d.o.o. Ljubija 55, Mozirje Tel. 831-681 izdelava opažev, brun izdelava zaključnih letev 'IEKTR0 B IfIIIMARTIN ŽLABOR 21, NAZARJE tel.: 063/ 83 12 25 Vam nudi: - projektiranje in izdelava elektro instalacij, kompenzacije jalove energije,telefonske instalacije ter vzdrževanje strojev in naprav, - po naročilu izdelujem naprave za startanje strojev in polnjenje akumulatorskih baterij. Uradno zastopstvo Iskre Terminali: - prodaja in montaža telefonskih garnitur (selekom, isikom, varix) - dobava telefonskih apratov, tajnic, faksov, zaščite proti streli Ves material z montažo dobite brez prometnega davka. Se priporočam PRENOVA OKEN PRODAJNI PROGRAM okna TERMOTON in JELOBOR, poikna, rolete, žaluzije notranja, vhodna in gražna vrata stanovanjske in počitniške hiše, večnamenski objekti montažne pregradne stene, vrtne garniture. KV JELOVICA Lesna Industrija 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, Fax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA 084/632-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/440-400, CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/102-800, MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, KRŠKO 0608/21-236, NOVA GORICA 065/23- 660, KOPER 066/37-029, RAVNE NA KOROŠKEM_________ OBIŠČITE NAS NA OBRTNEM SEJMU V CELJU - hala E gradbena priloga Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. V septembru nudimo pestrejšo izbiro vseh vrst GRADBENEGA MATERIALA in notranje opreme po najnižjih možnih cenah. Posebej priporočamo: -Opeko-MODUL 6/1 kom 40,00 SIT - Apno 30/1 vreča 340,00 SIT - Gašeno apno 25/1 (za beljenje!) vreča 900,00 SIT - Beli cement 50/1 vreča 1.985,00 SIT - Talne in stenske ploščice m2 od I 650,00 SIT dalje - WC školjke kom 7.620,00 SIT - Radiatorje JUGOTERM kom dnevne cene - Okenske police "Marmor Hotavlje" m 2.300,00 SIT - Armaturne mreže 9,5/6 kom 5.490,00 SIT - Armaturne mreže 6/4,2 kom 2.990,00 SIT - Strešno opeko BRAMAC ugodne dnevne cene - Strešno opeko KANIŽA tip 2 kom 62,00 SIT - Strešno opeko bobrovec LEPOGLAVA kom 31,00 SIT - Vobitekt - Izotekt 10 m2 3.623,00 SIT - Naravni marmor (siv) 40x40x2 m2 6.000,00 SIT - Parket - hrast (vseh klas) m2 od 790,00 SIT dalje - Termo - okna Gorenje GLIN (vseh dimenzij) kom od 7.027,00 SIT dalje - Strešna okna Gorenje GLIN (vseh dimenzij) kom od 15.084,00 SIT dalje Kupcem nudimo možnost obročn ega odpl< ičevanja na: - potrošniško posojilo do 5 obrokov (1 + 4) - čeke (1 + 3) ali plačilo z oddanim lesom GRADBENI MATERIAL - OD TEMELJA DO STREHE -vam je vedno na voljo v zadružnih trgovinah: Kmetijsko - preskrbovalni center (KPC) Ljubija tel. 831-040 BLAGOVNICA - Železnina Gornji Grad 842-016 Železnina Radmirje 841-372 Železnina Luče 844-014 Odlike kritine: vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi zidake, plošče in cevi do 30 cm-betonske. CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16/A, Šmartno ob Paki Tel. 063/885-065 Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče! INIDUi ~A GRADNJA ŽALEC SCHIEDEL DIMNIKI vseh profilov in različnih kombinacij SANACIJE DIMNIKOV z nerjavečo pločevino brez posega v konstrukcijo stavbe NOTRANJI KAMINI "ANTIKA" IN "SMREKA" VRTNI KAMINI v različnih Izvedbah BETONSKA GALANTERIJA SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO, MONTIRAMO IGM "GRADNJA" ŽALEC, Latkova vas 45 b, PREBOLD telefon 701-011, telefax 701-429 RIBEZL SAMO STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Pusto polje 5, 63331 Nazarje, tel. 831-341 IZVAJAM VSA STROJNA ZEMELJSKA DELA - izkope za novogradnjo - izkope jarkov In nakladanje gramoza - montaža greznlh jam (elementi Schiedel ali cevi) POSOJAM VIBRACIJSKE PLOŠČE -zatrditev nasutij - za utrditev terena pred polaganjem tlakovcev, asfalta... POSOJAM KOMPRESORJE - za rušenje objektov, prebijanje zidov - pripravo vrtin za miniranje (vrtanje) PRI GOTOVINSKEM PLAČILU POPUST ! Se priporočam gorenje glin vzdrževanje VAM NUDI Sledeče usluge po konkurenčnih cenah: Inštalaterska dela - vodovodne instalacije - toplovodne instalacije - odtočne instalacije - elektro instalacije - telefonske instalacije - strelovodi Kleparska dela - izdelava in montaža strešnih žlebov - izdelava in montaža pločevine strešnih obrob Ključavničarska dela - balkonske ograje - kovinske stopnice in ograje - kovinska vrata Gradbena dela - posojanje gradbenih odrov z montažo - izdelava ostrešja in ostala tesarska dela Za vse navedene usluge nudimo tudi dobavo materiala po ugodnih cenah. Kontaktni osebi: Glušič Danilo ing. in Fužir Franc ing. tel: 063/831-321, 831-948 SODNI IZVEDENEC IN CENILEC GEOLOŠKE STROKE SAMO MARINC, dipl. ing. geologije 63000 CELJE Milčinskega 13 Tel. (063) 36-364, 36-841 AVTOPREVOZNIK Strgar Miran Kokarje 50 Tel. 831-227 - prevozi vseh vrst tovorov (apno, cement, pesek, kiper prevozi) - zemeljska dela mm , &: . zgodovina »HIHil SAVINJA Z DRETO - nekoč in danes ? (nadaljevanje iz prejšnje številke) 5. Gornje Kolenčev jez, danes mu pravimo "grušoveljski", je najširši na reki Savinji v naši občini. Z njim se napaja grušoveljska struga, na kateri so bili mlini in žage: Bršnakov, Kolenčev (danes ima tudi elektrarno), Meglačev, Zlenikov, Markov z dvema žagama, Felicijanov s po vojni zgrajeno elektrarno, dve Praznikovi žagi z elektrarno, Matekov oziroma Ranečki z žago, Brinjevcev z žago, mlinom in elektrarno, Prislanov mlin. Sledile so Martinova, Kovačeva, Korunova žaga z mlinom, Majerholdova elektrarna ter Kosova in Roblekova žaga. 6. Homski ali Spodnje Kolenčev jez je napajal pobreško, sp. pobreško in trnovško strugo, na katerih so se vrstile žage: Juška, Pološka tudi z mlinom, Meželnova, Lužnikova, Brezovska tudi z mlinom, Baštetova, Kodeletova, Bitenčeva, Gašpuijeva, Lomškova, Tomažinova, dve Petrinovi žagi in Flerečja žaga. 7. Graščinski jez Nazarje, danes po poplavi porušen, je nekoč napajal lesno industrijo in Vajdovo strugo. Reka Dreta je imela veliko manjših jezov, ki so napajali predvsem žage venecijanke in nekaj mlinov. Te žage so bile: Rogozova, Stmadova, Dolinska, Tratnska, Repenska, Kovačeva, Presečka, Kneblova, Prodnikova, Sarbova, graščinska v Gornjem Gradu, Podbrežnikova, Zagradiška, Krznarjeva, sp. Mlinarska, zg. Mlinarska z mlinom, Boltetova, Gregčev - Mlinarjeva, Kovačeva, Pevčeva, Marinška, Skončka, Erjavčeva, Tonkova, Glojekova, Levarjeva, Rojtnova, Blatnikova, Tevževa z mlinom, sp. Mlinarjeva, Cajnerjeva, zg. Mlinarjeva, Bastlnova in Govekova z mlinom. V reko Dreto pa se izlivajo manjši potoki in grabni, ki so imeli naslednje objekte: Žirovski z jezom, Mačkov s Podlinskim jezom in žago, Rogački z jezom in žago, Ježičarjev ob potoku Kanolščica z žago in Podminskim jezom in žago, izvir Krope z Mlinarjevim jezom, žago in mlinom, potok Bočnica s Sekovim in mlinskim jezom (2 žagi), potok Letošč z jezom in mlinom ter Kocbekovim in Žižčevim jezom in žago. Naslednji je potok Voložnica z Bakovim jezom in žago. Zaključuje pa se z grabni: pustopoljski graben z jezom, lomski graben z jezom in žago, Kokarski graben z jezom in potok Zlabor z žlaborsko žago. Če upoštevamo vse naštete jezove in gospodarske objekte na obeh rekah, vidimo, daje bilo skupaj 130 jezov, 119 žag venecijank, 89 mlinov, 2 kovačiji, 2 usnjami, 9 elektrarn in 1 objekt za pridelavo ledu. RD Ljubno gospodari z vodami reke Savinje in njenimi pritoki. Tudi v tem delu je bilo veliko vodno - gospodarskih objektov in jezov. Na reki Savinji so bili: Spodnji Lesjakov jez z dvema žagama, Zgornje Lesjakov jez z žago, Spodnji Prodnikov jez s šestimi žagami in mlinom, Zgornji Prodnikov jez z dvema žagama in mlinom, Zvonarjev jez z dvema žagama, Jermanov jez z dvema žagama in mlinom, Bačunov - Mrčinkov jez s tremi žagami, mlinom in enim poljermenikom, Batlnov jez z dvema žagama in mlinom,Pekovski jez (Krilezov) s tremi žagami, Tonov jez z žago in mlinom, Kolenčev jez s sedmimi žagami in dvema mlinoma, Ugradnikov jez z dvema žagama, Komnečki jez z žago in mlinom, Suški jez z žago in mlinom, Ovčičev jez z žago, Grvolov jez z dvema žagama, Firštov jez z dvema žagama, Juvanov jez z žago, mlinom in usnjamo, Rogovilčev jez s poljermenikom, Gašrpinov, Opresnikov, Ikovčev in Icmanov jez, vsi s žagami, Klemenčki jez s poljermenikom, Podbrečki jez z žago in nazadnje Logarski jez z žago in mlinom. Na omenjenem področju se v Savinjo izliva precej grabnov in potokov. Na njihovih vodah so nekoč bili naslednji objekti: - Matkov graben z dvema jezovoma in žagama: Kočnaijevo in Zagradiško - Robanov graben z Bovškim in Godčevim jezom in žago - Potok Lučnica z jezovi in žagami: Riharjev (imel je tudi mlin), Prekov, Zamerski in Podpečki - Potok Dupelnik s Kovačevim Jezom s kovačijo in Mlinarski z žago in mlinom - Potok Lubnica, lep gorski potok, se vije izpod pogorja Smrekovec, ki je imel številne jezove z objekti: Reželov jez z žago in kovačijo, Tinčev jez z žago in usnjamo, Spodnji Papežev jez z 200 m dolgo koletno za zaščito lesa pred povodnjo, Gornji Papežev jez s tremi žagami, dvema usnjamama in kolarstvom, Filežev jez z žago in mlinom, Petrovčki jez z mlinom, Volovlekov jez z žago, Samčev "Anzov" jez z žago, Tačkov jez z žago in mlinom ter Gornje Samčev jez "Anzov" z žago. Iz vsega naštetega vidimo, da je bilo na teh vodah skupno 49 jezov s 17. mlini, 60 žag - venecijank, 3 poljermeniki (imenovanimi gatri), 1 kolarstvo, 3 usnjame, 1 koletna in 1 kovačija. Zbirnik za nekdanje stanje jezov in vodno - gospodarskih objektov na rekah Savinji in Dreti z njenimi pritoki ter s primerjavo na stanje 1.1.1991: RD RD SKUPAJ 1.1. Mozirje Ljubno 1991 - jezovi 130 63 193 50 - mlini 89 17 106 - -žage 119 60 179 2 - usnjame 2 3 5 - - elektrarne 9 - 9 12 - kolarstvo - 1 1 - - kovačija 1 2 3 - V primerjavi z današnjim dnem pridemo do poraznega rezultata. Povečalo se je le število malih elektrarn. Vse ostalo pa je pobral zob časa. Iz prikazanega tudi vidimo, kako razvejana je nekoč bila gospodarska dejavnost. Danes bi vsi ti objekti bili še kako zanimivi za turizem in ohranjanje naravnih lepot doline. Tudi za ribištvo je bilo to zelo pomembno, ker so ribe imele številna zaklonišča in skrivališča. Zato je bilo stanje ribjega življa številčnejše, na kar so bili naši predniki zelo ponosni. Danes pa število rib upada kljub novim in novim vlaganjem. Pa tudi poplava, leta 1990, je napravila izredno veliko škodo. Vlaganje in naseljevanje rib bo zato trajalo dolga leta. Če po letu 1945 ne bi prisilno ukinjali te dejavnosti, bi v naši dolini nedvomno bilo lepše, narava pestrejša, za turiste privlačnejša. Zato danes občutimo veliko škodo, tudi zato, ker vemo, koliko fizičnih in finančnih naporov so nekdanji lastniki vlagali v ohranjanje in vzdrževanje teh objektov, ki so bili grajeni izključno iz lesa. Danes pa vidimo le beton ter kamnite pragove in škarpe. Lepo bi bilo, če bi se nad prikazanim stanjem zamislili številni poklicani v naši družbi in v svoje letne in srednjeročne programe zapisali obnovo in rekonstrukcijo (kasneje seveda tudi realizacijo) vodno - gospodarskih objektov in s tem naravi pomagali do nekdanjih lepot. Prikaz in primerjavo stanja na vodah naše doline sva s prijateljem Francem Maroltom opravila z namenom, da naši in naslednjim generacijam prikaževa, kako se je nekoč gospodarilo z vodami. Pa tudi v opomin tistim, ki naj bi poskrbeli, da se ti objekti pričnejo obnavljati in se naravi podari čar in lepoto, kar je nekoč že imela. KONEC Franc Pogelšek RD Mozirje « » ljudje in dogodki §| V kraljestvu pastirjeve domačnosti Kako lepo je zapel pesnik pred mnogimi leti, kako doživeto in za vse čase in generacije resnično pesem o kralju visokih planin, o drugačnosti življenja, kakršnega smo vajeni razmehkuženi dolinci. Pesem sozvočja človeka in narave, njegove harmonije, ki se skupaj s čredo goveje živine čarobno prepleta med travami in brstečim grmičevjem, kjer moti neverjetno sožitje le ukanje osamljene ujede nad vrhovi smrek. In Joka Fale iz Nove Štifte, ki že enaindvajset let pase živino na planini Travnik, kot da v sleherni podrobnosti ponazarja nikoli doživete in do kraja izpete misli pesnika Gregorčiča. Joka, ki s svojimi štiriinsedemdesetimi leti pooseblja podobo ene same prešernosti in skromne radoživosti, predstavlja del planine kot mogočna skala, ki jo zob časa sicer vztrajno izpodjeda, pa jo vendar njena kljubovalnost vedno znova ohranja v veselje naključnemu popotniku, ki ga pot zanese mimo. Sicer pa pravi, da je planina del njega samega in brez nje pač ni življenja. Le kako mu ne bi verjeli, saj je bil polnih štirideset let delavec pri gozdni upravi, kot sam pravi, vedno nekje v naročju planin, daleč od vrveža doline in daleč tudi od družine, ki se je hočeš nočeš sprijaznila z veliko ljubeznijo, ki jo Joka čuti do planin in živine. Sicer pa ga sin obišče vsak teden, pove Joka ponosno. Pravijo, da narava vsakega človeka obdari s prgiščem drugačnosti in raznolikosti. In Joka s svojim skoraj čarobnim vplivom na živino izžareva spokojnost in zaupljivost, ob kateri se počuti živina varna. Pri svojem delu ne uporablja palice, bič še manj, dovolj je beseda in živina mu zvesto sledi kot otrok svoji materi. Joka je zares pravi pastir, saj pozna sleherno teličko po imenu, pa kateremu gospodarju pripada, skratka vse kar mora dober pastir o živini vedeti. "Živino si moraš navaditi spomladi,ko prideš v planino, da te spozna in se drug drugega privadita. Sicer pa je živina kot človek navajena na red in spoštovanje. Nikoli nisem razmel tistih, ki so hoteli živino pokoriti s silo." Bere pa, kot sam pravi, bolj malo. O, časa je dovolj, samo presneti spanec ga premaga pri tem opravilu. Novice in vse ostalo, kar mora vedeti, mu posreduje radijski sprejemnik. Pa pravi Joka, da ni vredno poslušati,se same slabe stvari godijo po svetu. "Tu na planini pa je življenje mirno in brez pretresov, samo postaral sem se in zdravje me ne služi več tako kot včasih." To zadnje kot da je zagodrnjal bolj sam zase, saj grča, katero je kalilo življenje, pač ne razmišlja o senčni plati dneva. Kadar nima opraviti z živino, se Joka z veliko vnemo posveča nabiranju zdravilnih zelišč, katera kar po vrsti dobro pozna. Pravi, da ni boljšega zdravnika, samo pravilno in ob pravem času jih je treba uživati. Beseda je tekla o tem in onem, čas se je prevesil v pravljičnost sončnega zatona, Joka pa je na starem štedilniku pripravljal žgance. "Z mlekom bi bili okusnejši, se je hotel opravičevati, toda nisem vas pričakoval. Upam, da bodo ’zabeljeni’ prav tako teknili." Pa še kako so teknili. Resnici na ljubo: Joka se lahko postavi vsaki kuharici ob bok. Kot da ima zlate roke. Vse, kar prime, česarkoli se dotakne, dobi pod njegovimi rokami novo vrednost. Prav zato njegova mimogrede navržena misel o zadnjem letu na planini ni bila vzeta čisto zares. Kaj pa bi planina in živina brez njega in kaj Joka brez planine? Saj njega vleče sila iz ravnin v svet miru, višin, saj on kot nihče je planine sin! Tako bi o njem zapisal pesnik, če bi ga poznal. Tekst in foto: Edi Mavrič mladi dopisniki ¡¡j Počitniški podvig V ponedeljek 10.8., ob sedmih zjutraj se nas je devetnajst planincev naložilo v avtobus. Vzdušje je bilo napeto, saj razen dveh še nihče drug ni bil na Triglavu. Gospod Marolt nas je varno pripeljal do Aljaževega doma v Vratih. Tam so potekale zadnje priprave na peturni vzpon do Kredarice čez Prag. Steza je bila dobro markirana in zavarovana. Kakšne pol ure pred Kredarico smo prehiteli "junaka " Triglava. Res je bil pravi junak, saj se je odločil po rokah priti na Triglav. Dokazal je, da se da priti na najvišji slovenski vrh brez nog. Ravno, ko smo prispeli na Kredarico, je začel padati dež. Proti večeru se je vreme izboljšalo, tako da se nas je šest odpravilo še tisti dan na vrh. Tam smo videli prečudovit redek pojav -"Triglavsko glorio", to je tako kot mavrica, le da je v obliki obroča. Srečni smo čez uro sestopili pri Kredarici. Izmučeni smo zaspali, čeprav ni bilo tako udobno kot doma. 11.8. Prebujanje je bilo ob petih, kajti ob šestih smo krenili na Triglav. Tam je slovesno sledil krst in tako nas je postalo sedemnajst Mozirjanov novih Slovencev. Odpravili smo se k Tržaški koči na Doliču. Tam smo imeli drugo malico, saj je bila prva na 2864 metrih. Po malici smo se odpravili h koči pri Sedmerih jezerih. Nekateri smo se odpravili še h koči na Prehodovcih, da smo dobili žig za slovensko planinsko transverzalo. Drugo skupino smo dobili pri četrtem jezeru - Ledvičkah. Po prihodu do koče pri Sedmerih jezerih se je za nas začel dokaj čuden počitniški dan. Savinjčani smo se izkazali kot pridni in solidarni ljudje. Stari gospodinji smo fantje razcepili drva, dekleta so jih pa zložila. Hitro smo opravili s cepljenjem. Potem smo si podajali prazne zaboje od pijače od koče do helikopterske postaje. Da ljudje znajo ceniti delo, je pokazala tudi gospodinja, ki nam je postregla s "flancati", vinom in radensko. Kaj kmalu smo postali dobre volje in smo začeli peti. Peli smo celi dve uri samo ljudske pesmi, mladi dopisniki kar je pritegnilo pozornost drugih ljudi, ki so tudi pomagali s petjem. Naučili smo se tudi "himno" Triglavskih jezer: Sedmero ti moje kraljestvo - domovina, brez tebe živeti na morem, oj planina. Le enkrat., le enkrat sem videl ta kraj, lelim si ga vedno nazaj - planinski raj. Življenje žrtvujem za tebe - domovina, brez tebe živeti ne morem. Po pravi pevski reviji smo sladko zaspali. 12.8. Ob 8.uri smo se odpravili v Bohinj čez Komarčo. Pot je bila dokaj zahtevna, saj se steza hitro spušča. Vendar smo tudi to zmogli. Ogledali smo si tudi izvir Save Bohinjke. Potem pa smo dospeli h koči pri slapu Savica, kjer smo odšli na avtobus. Z njim smo se peljali do Bohinjskega jezera. V gostilni Pod Skalco smo se okrepčali. Tam smo videli tudi plezalce, ki so se nam zdeli kot pajki. Kljub oblakom smo se vrgli v Bohinjsko jezero, kjer je bilo zelo živo. Potem smo se nekateri sončili, drugi pa so se odpravili igrati mini golf. Naša dogodivščina se je bližala koncu, saj je po nas prišel gospod Marolt z mini busom. Ob pol osmih smo prispeli v Mozirje, kjer smo odločno sklenili, da isto pot opravimo še drugo leto. Pohvaliti moram markirante, ki so dobro in varno speljali vse poti, tako da lahko na Triglav prispejo tudi ljudje brez nog in zelo majhni pogumni otročički, ki so komaj shodili. Vsi Savinjčani, ki še niste bili na Triglavu, pojdite. Ne bo vam žal! Morda boste videli pri Triglavskih jezerih vzhod lune, kot smo ga mi. Tega se bomo vsi spominjali. Vzhoda lune pač ne moreš opisati, moraš ga videti! Na Triglavu so bili: Ivan in Marjan Suhovršnik, Sergeja in Jure Movjemovič, Simona Marolt, Saša in Joži Poznič, Nevenka in Mojca Praznik, Alenka Punčuh, Polona Car, Borut Zavolovšek, Božo Britovšek, Jože in Lojz Prislan, Miha Acman, Bernarda Matko, Toni Brinjovc in Matej Hohnjec. M.H. Oglašujte v Savinjskih novicah 24.8.92 se je v jutranjih urah s traktorjem prevrnil Franc P. iz Ljubnega ob Savinji. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. 24.8.92 sta se ob 23.20 uri v Nazarjah sprla in stepla Zoran J. in Živko Š. Slednjega so po posredovanju pridržali do iztreznitve, zoper oba pa sledi predlog sodniku za prekrške. 26.8.92 je okrog 19.30 ure doma v Poljanah vinjeni Jakob K. pretepal svojce. Ker kljub opozorilu s početjem ni prenehal, so ga pridržali do iztreznitve, zoper njega pa bodo podali predlog sodniku za prekrške. * 2.9.92 je ob 20.10 uri Janez č. iz Solčave vozil osebni avto iz Tera proti Ljubnemu. Vozilo je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zdrsnilo je z vozišča in trčilo v leseno ograjo mostu, nakar se je prevrnilo na streho. Sopotnik v avtomobilu Aljoša G. iz Žalca se je pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper Janeza č. bodo posredovali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 3.9.92 se je ob 11.00 uri zgodila prometna nezgoda na parkirišču pred stanovanjskim blokom v Gornjem Gradu. Martin R. iz Velenja je z osebnim avtomobilom zapeljal vzvratno in trčil v deklico Suzano P. Le - ta se je pri tem lažje telesno poškodovala. Martin R. bo moral na zagovor k sodniku za prekrške. mladi dopisniki Savinjske novice so pisale pred 20-imi leti: OB NAŠEM PRAZNIKU Občutek imamo, da smo si šele zaželeli vse najboljše ob občinskem prazniku, a le je leto zopet naokoli. Čas je, da povemo, ali smo v tem letu napredovali, kaj smo naredili in kaj bomo morali storiti v kratkem. Tovarna ivernih plošč, ki smo jo ob lanskem praznovanju odprli, dela s polno zmogljivostjo. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje povečuje tovarno v Nazarjah. Elkroj razširja obratovalne prostore. Gradbenik Ljubno je močno povečal obseg delovanja v gradbeni dejavnosti, skupaj z Rudarskim šolskim centrom iz Velenja pa je odprl kovinarsko delavnico, ki ima vse pogoje, da preraste v manjšo tovarno. Smreka v Gornjem gradu je dogradila obrat za montažne hišice, ostalo pa intenzivno modernizira. Gostinsko podjetje Turist bo vložilo letos preko 200 milijonov din v modernizacijo obratov. Izletnik je na Golteh nadaljeval izgradnjo žičniškega sistema in usposobil smučišča na Starih stanih. V obrti beležimo precejšen vzpon. Zasebniki so začeli graditi preko 100 stanovanjskih hiš. Savinjske novice so pisale pred 10-imi leti: IZVRŠNI SVET SI PRIZADEVA Izletniški prostor v Logarski dolini je v izgradnji. O tem smo le večkrat pisali. Znano je, da si je spočetka za ureditev tega prostora zelo prizadevala KS Solčava in da je pozneje prevzel skrb za izvedbo načrta Turist v Mozirju. Trenutno se je zataknilo pri raznih dovoljenjih, te pridobiva Turist in bodo kmalu na voljo organom, ki na temelju njih odobravajo gradnje. Gre namreč za gradnjo stavbe, v kateri bodo sanitarije. K temu je treba dodati brunarico, v kateri bo okrepčevalnica, te že stoji. Seveda so za prepotreben prostor v Logarski dolini, ki bo poleti vabil turiste, ki šotorijo in pozimi nudil prijetno smuko, potrebnih dosti sredstev. nasveti Kotiček za vaše zdravje Kurativa ali preventiva Dragi bralci! Večina vas prav gotovo pozna oba pojma, ki se v svetu medicine uporabljata za označevanje dveh različnih, a močno povezanih oblik zdravstvene dejavnosti: kurativa kot zdravljenje in preventiva kot preprečevanje bolezni. Ali ste se že imeli priložnost prepričati v to, katere se je bolj pametno držati? Poglejmo si nekaj sorodnih primerov. Dober voznik avtomobila vozi tako, da sebi in drugim ne povzroča problemov. Uspešen podjetnik sprejema takšne poslovne odločitve, ki mu koristijo, ne pa škodijo. Gospodinja pripravlja kosilo, ki bo okusno njej iri družini. Kmet pa svojo njivo obdela za setev tako, da mu bo bogato rodila. Vsi omenjeni se dobro zavedajo, da je potrebno stvari v življenju urejati tako, da bodo imeli od tega korist. Toda, ali se enako zavedajo, da bodo v bodočnosti točno toliko zdravi, kolikor danes storijo zase in svoje zdravje? Za duševno in telesno dobro počutje? Ali ni pametneje in, če že nič drugega, ceneje že danes živeti tako, da bomo kasneje srečni in zadovoljni?! Poglejmo nekaj najpogostejših zdravstvenih tegob, s katerimi se srečujemo prebivalci Zgornje Savinjske doline (stanje je enako v celi Sloveniji in razvitih državah sveta). Na prvem mestu so težave s hrbtenico, konkretneje, bolečina v križu in na splošno bolezni lokpmotornega aparata (mišice, kosti, sklepi), sledijo pa bolezni srca in ožilja, različne vrste raka ter bolezni, ki so posledica živčnih napetosti. O posamezni skupini obolenj bom napisal kaj več v prihodnji številkah SN. Najpomembenjše pa bom zapisal že sedaj: vse omenjene težave so posledica načina življenja; vse je mogoče s pravim pristopom preprečevati, to pomeni - vsakdo se lahko izogne trpljenju, kakršnemu je podvržen znanec ali sosed, s tem, da se z enako meri truda loteva preventivne skrbi za zdravje, s kakršno se loteva svojega dela, posla in vsakodnevnih aktivnosti. David But KMETIJSKI NASVETI Setev in jesenska oskrba ozimnih žit Priprava njive za setev Praviloma mora biti njiva preorana 14 dni pred setvijo, da se zemlja sesede; s tem zagotovimo boljši vznik semena in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe. Na njivah, kjer je bila prejšnja poljščina koruza, naj bi oranje opravili še prej, da se bo zaorana koruznica delno mineralizirala že jeseni. Pri poznem zaoravanju koruznice ostane čez zimo organska masa nespremenjena in taka njiva ni primerna za setev ozimin. Temeljno gnojenje je odvisno od založenosti tal z osnovnimi hranili (fosfor, kalij), kar lahko ugotovimo le z analizo tal (vzorce zemlje za analizo jemlje kmetijska svetovalna služba, analiza enega vzorca stane 450 SIT). Če je založenost dobra, ti dve hranili zaorjemo. Le na tleh s slabo založenostjo hranil je bolje, da polovico odmerka fosforja in kalija zaorjemo, drugo polovico po zabranamo v zemljo po oranju. V poštev pridejo gnojila NPK z malo dušika (9-18-18, 10-30-20, 7-20-30, 8-26-26). Pri srednji založenosti s P in K gnojimo npr. s 400 kg/ha 7-20-30. Seme in setev Za setev uporabimo le deklarirano seme priporočenih sort, t.j. potrjeno, prečiščeno, razkuženo in dobro kaljivo seme. Če sejemo domače seme, ga moramo razkužiti zaradi boljše začetne rasti in boljše prezimitve. Za razkuževanje priporočamo Baytan WP 200 g na 100 kg semena in Vitavax 200 - 250 g na 100 kg semena. Optimalen čas setve pšenice je od 1. do 15. oktobra, v višjih območjih zadnja dekada septembra in prva dekada oktobra, za ječmen in rž pa zadnja dekada septembra in prva dekada oktobra. Pri poznejši setvi se povečuje odvisnost pridelka od podnebnih razmer med rastjo žit, zmanjša se gostota in število zrn v klasu. Količino semena za setev določimo glede na priporočeno število kalivih zrn/m2, težo tisočih zrn (absolutno težo) in uporabne vrednosti (% kalivosti in % čistoče). Izračunamo po formuli: št. kalivih zrn/m2 x absolutna teža x 100 seme v kg/h -----------------------------------------x 1,20 % kalivosti x % čistoče Norma setve kalivih zrn je pogojena s sorto, vse ostale podatke pa dobimo na deklaraciji pri nakupu semena. Zatiranje plevela Za jesensko zatiranje plevela se odločimo na tistih njivah, kjer pričakujemo močnejšo zapleveljenost s semenskimi travnatimi pleveli. Ti vzniknejo sočasno z žiti, uspešno pa jih zatremo le do razvoja tretjega lista. Poleg semenskih travnatih plevelov lahko vzniknejo jeseni tudi semenski širokolistni pleveli in se v milih zimah nemoteno razvijajo. Omejujoč dejavnik pozne jesenske rabe herbicidov je mraz - v času škropljenja ne sme biti temperatura pod 0 stopinj C. Na razpolago je več herbicidov: - dicuran forte (pred vznikom 2 kg/ha, po vzniku 1,5 kg/ha) uniči že vznikle in kaleče enoletne ozkolistne in širokolistne plevele, tudi smolenec (p.d. trjica), uporabljamo ga do faze treh listov, spomladi pa do konca razraščanja - quarz super (2,5-3,5 l/ha) zatira, ko ima žito tri liste, semenske travne in širokolistne plevele. Smolenec zatira nekoliko slabše. Če se le-ta pojavi kasneje v večjem obsegu, spomladi še enkrat škropimo s Starane-om (0,6-1,21/ha). Quarz super je industrijsko mešan Quarz in Tigrex; če ga ni v trgovinah, lahko sami mešamo 0,25 l/ha Quarz-a in 1,25 l/ha Tigrex-a. Poraba vode pri škropljenju naj bo 200-300 l/ha, tlak ne sme presegati treh barov, uporabljamo nizkotlačne šobe z oznako LP ali NP, z višino prečke pa skušamo zagotoviti enakomerno prekrivanje curkov. Izbor sort Sorta Norma setve kal. zrn/m2 Kakovost moke Višina slame čas dozorevanja , ANA 700 odlična nizka srednje zgodnja DŽERDANKA 700 prav dobra sred. nizka srednje pozna MARIJA 600-700 dobra sred. nizka srednje pozna ŽAGI 87 750 prav dobra nizka srednje pozna BALKAN 450-500 odlična sred. visoka srednje zgodnja PITOMA 450-500 dobra sred. nizka srednje pozna To so domače sorte, ki so na razpolago in so primerne za naše pridelovalno območje. Uvoženih je bilo tudi nekaj madžarskih sort, ki pa jih za Zgornjo Savinjsko dolino zaenkrat še ne priporočamo. Od ozimnih sort ječmena priporočamo: robur, alpha, plaisant; jari ječmen berenice in jari oves leanda. Kmetijska svetovalna služba Mozirje M—l pisma bralcev IllIllIlllllBlIlBl O ; gl asi - Savinjske novice št. 11, 25. junij - članek Pesem je internacionalni jezik - Savinjske novice št. 12, 10. julij - članek Ebental PD Luče daje okrog teh dveh prispevkov naslednje pojasnilo. 5. in 6. oktobra 1991 je bilo na iniciativo slovensko - nemške "koroške aktivne skupine" v sodelovanju tednika "Slovenski vestnik", Slovenskega planinskega društva Celovec in pevskega zbora "Sangerrunde Ebenthal" (v povezavi PZS in gospoda Aubrehta) organizirano srečanje sosedov z večerom prijateljstva pod motom "Prijateljstvo preko meja - obisk pri sosedu.". Ob tej priložnosti je bil naši Koči na Loki podarjen bronasti planinski zvon. V programu so z naše strani sodelovali predsednik SO Mozirje gospod Andrej Presečnik, dekliški in moški pevski zbor iz Luč in PD Luče. Srečanje je bilo prijetno, zato smo se dogovorili za vsakoletna medsebojna srečanja. Tako nas je potem Slovensko planinsko društvo iz Celovca povabilo na prijateljsko srečanje na Bleščečo planino 23. in 24. novembra 1991. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo srečanje preložili na pomlad. Srečanje je tako bilo 15. in 16. junija 1992 na koči nad Arehovo pečjo na Bleščeči planini. To je edina koča na avstrijskem Koroškem, ki je v lasti slovenskega planinskega društva. Slovensko planinsko društvo iz Celovca nas je sprejelo v Šentjakobu v Rožni dolini. Od tam smo šli peš na kočo, kjer je bilo lepo in prijetno. To je bilo v okviru Planinskega društva Luče. Majskega koncerta v Zrelovcu dne 18. maja 1992 so se lučki pevci (dekliški in moški pevski zbor) udeležili na povabilo pevskega zbora "Saugerrunde Ebenthal". Na to srečanje niso bili vabljeni niti Slovensko planinsko društvo iz Celovca niti ne Planinsko društvo Luče. Delimo pa mnenje z avtorjem članka "Ebenthal" Valentom Vidrom v Savinjskih novicah št. 12 10. julija, da smo dolžni pomagati Slovencem na Koroškem pri njihovi uveljavitvi in borbi za njihove pravice. To je bilo mogoče razbrati tudi iz naših pogovorov na Bleščeči planini. Planinsko društvo Luče - Exprès foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) EPSI PODJCTJE ZA TURIZEM PROFAGANDO IN FOTOGRAIUO 1M. Tourism, Advertising and Photography Enterprise ltd Savinjska cesta 4 63 331 NAZARJE tel. & fax: 063 832 363 ODDIH NA SLOVENSKI OBALI IN ZDRAVILIŠČIH, HRVAŠKEM PRIMORJU TER V TUJINI Oktoberfest 1 dan 26.9. Pariz 5 dni 24.9. Graz - Graški velesejem 3.10. Gardaland 1 dan 26.9. Budimpešta 3 dni 25.9., 9.10. Z gliserjem v Benetke 19.9. Tunizija 4 dni 9.10. Romanje v Einsiedeln 3 dni 26.9. Egipt 8 dni 10.10. 65.00 DEM 290.00 DEM 23.00 DEM 70.00 DEM 165.00 DEM 65.00 DEM 660.00 DEM 310.00 DEM 965.00 USD SINDIKALNI IZLETI: Oktoberfest, Goriška Brda, Mariborski vinorodni okoliš ali kjerkoli drugje po vaših željah. HERTZ Rent-a-car v C e ste utrujeni, vas bolijo noge ali imate težave s križem NEGA TELESA PRI VAS DOMA Nudimo vam: - rekreativne in terapevtske masaže, delne ali celega telesa - masaže za odpravljanje oteklin in bolečin - masaže za odpravljanje utrujenosti - masaže za sproščanje But David, Aškerčeva 24, Mozirje, tel.: 831-737 po 16. uri, 34-711 int. 571 do 15. ure. Trgovina BOHAC Nazarje, tel. 832-545 vam je v akcijski prodaji pripravila: Kis vinski Kis vinski Kis za vlaganje Vino Jeruzalem Kava Supkafe Zaboj piva Rozine Mehčalec avstrijski Prašek Lind Prašek Fax Krmila za kunce Krmila za nesnice Od 1.9.1992 pa lahko pri nas izbirate med kruhom pekarne Petrovič Mozirje ali kruhom pekarne Naraločnik Ljubno. Za obisk in zaupanje se zahvaljujemo! 1/1 79,00 SIT 0,75 49,00 " 5/1 299,00 11 1/1 143,50 " 1/1 390,00 " 890,00 " 1 kg 250,00 " 4/1 299,00 " 3/1 398,00 " 3/1 429,00 " 1kg 36,00 " 1kg 36,00 " Ljubno ob Savinji URARSTVO prodaja ur, izdelkov za hobi, igrač Marija Šerbela - Rupnik Tel. (063) 841-084 Ne samo, da vam bomo popravili, pri nas boste lahko kupili kakršnokoli uro priznanih svetovnih znamk. Prodajamo tudi najkvalitetnejše baterije za vse vrste aparatov, tudi za nagrobne lučke. Naša dodatna ponudba pa je: - za filateliste: znamke, albumi, pincete, itd. - za maketarje: sestavljive plastične makete letal, helikopterjev in ladij - za male in velike otroke: najčudovitejše igrače na svetu - LEGO kocke in še marsikaj drugega ! MAJHNE STVARI SO LEPE IN VIDELI BOSTE, KAKO MALO JE L.?P.t.r.I?no, dajdsrečjte TIŠJE,_KUJH IMATA RADI!_...........................j zahvale ZAHVALA ob smrti dragega moža, ata, starega ata in pradeda RUDOLFA PIKLNA iz Nove Štifte Izrekamo iskreno zahvalo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč in delili z nami bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gasilcem, govornikoma , pevcem, gospodom župnikom za tako lepe besede in opravljen obred. Hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Gornjega Grada. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi očeta in starega očeta KOS FRANCA iz Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ob smrti mojega očeta priskočili na pomoč, posebno se zahvaljujem Gasilskemu društvu Rečica ob Savinji, družinam: Zvir, Jenšterle in Francki Zagradlšnik, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter govorniku za lepe poslovilne besede. Žalujoči sin Franc z družino. ZAHVALA ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka JAKOBA ČERNIVŠEK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence in sv. maše. Za dolgoletno skrb za njegovo zdravje se zahvaljujemo dr. Širku. Še posebej smo hvaležni okoninskim gasilcem in Robnik Janezu za besede, ki jih je izrekel pokojniku v slovo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Vratanarju za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči domači ZAHVALA ob smrti naše drage mame in stare mame KATARINE PODPECNIK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence ali sv. maše. Posebej smo hvaležni pevcem, gasilcem, Rafkotu Krznarju in gospodu župniku Jožetu Belaku za lepo opravljen obred. Družina Podpečnik ssssiÄtfisss iïlil za razvedrilo Zvezde na jutranjem nebu Prišla sem iz sobe, ko se je zgodilo: Ajax je imel svoje jutranje počitniške izpade; cvilil je na vse pretege - mrcina, kot da se ne bi zavedal, kako sladko je bogu ukradeno spanje teh hm, jutranjih, uric. Odprla sem oči in se nenadoma /o čudo/ zavedla, da sem budna. Do daske spuščene rolete so mi zastirale razgled, toda moj notranji /ali kaj takega sploh obstaja/ občutek za čas me /kot ponavadi/ ni mogel prevarati. Ta nezmotljivi osmi čut mi je nežno in tiho prišepetaval: DA BI TE MATILDA, PES ZMEŠANI, ALI VEŠ KOLIKO JE URA?!!! Pa da ne boste mislili si kaj napačnega o mojem človekovem najboljšem prijatelju. Ako in dasiravno je moj pes vzvišene in nedoločene pasme, visok inteligenčni kvocient ni bil nikdar njegova odlika. Pa saj veste /ne da bi se hvalili/: kakšen oče, takšen sin; kakršen družinski podmladek, takšen človekov najboljši prijatelj. Zato ne bodimo snobi in lepo odkritosrčno priznajmo: MOJ PES JE GENIJ!! Pa saj to že vsi vedo, kaj bi zapravljali papir brez potrebe. Ne le najlepši, tudi najbolj, kako bi rekli, inteligenten. Da ni vsak pes tako pameten, da ne bi ubogal niti tistega, ki ga hrani, ga vodi na sprehode, ga češe /mimogrede MOJ PES ABSOLUTNO SOVRAŽI ČESANJE!/ itd. Saj veste, ne. Torej, nazaj k zgodbi /sicer pa močno dvomim, da kaj takšnega tule sploh obstaja/ - začnimo! Ljudje, ne se zgražat in pohujševat, vrabci na strehi, mularija pa lulat pa kakat pa spat /pa ne pozabite si zobekov umit!!!/ No, kje smo ostali? Skleroza, skleroza, dragi moji. /Aja, saj res! Jutro torej, ne? Čas nedoločljiv - med eno zjutraj in eno zvečer, pač kot ponavadi ob takem času - saj veste, tako kot zmerom. Ptički čiv čiv čiv, avteki brum brum brum, Savinja plak plak plak /joj, fuj smrdi/, Ajax in 115 pridnih sosedskih psov hov hov hov.... Delovnemu občanu pač ni namenjeno uživati življenja /le zakaj zveni to tako znano?/... Torej: vstanem. Ljubitelji, hm - ljubiteljice Viktorije Holt, oddahnite si. Napočil je dolgo pričakovani trenutek: akcija! Dvignem nogo /saj važno, katero -vsega vam pa res ni treba vedeti,/ in jo postavim na tla; ko se dotakne tal, potegne za sabo še ta drugo /a ni smotana?/ in po krajšem času se tudi najvišji človeški organ blagovoli izkopati izpod mehko dišeče odeje. Ha: napaka! Majava človeška postava se postavi na noge in - bum! A sem ti jaz kriva, če ne znaš pospravljati za seboj, je rekla mama - se zaplete v nedoločljivo snov organskega izvora in, jasno kot oblačno nebo, za damo odločno preneelegantno, telebne na najlepši, pardon, najdaljši škisni izrastek. Toliko za dobro jutro, otroci. Preštevajoč vse zvezde /ali pa so morda bili metuljčki?/ neba, se glavna junakinja odločno postavi pokonci in odrine NOVI DOGODIVŠČINAM NAPROTI - nagradna križanka VODORAVNO: 1. Vzpetina v Zadrečki dolini; 7. Luka v Pakistanu; 13. Mesto ob Kujbiševskem jezeru v Rusiji; 14. Pokrajina na Hrvaškem; 15. Poljski pridelek; 16. Država na severovzhodu Indije; 18. Mesto v Bački; 19. Kraj pri Opatiji; 20. Mesto na Madžarskem; 21. Hrib pri Ljubljani; 22. Jože Tisnikar; 23. Gora v Karavankah; 24. Priprava za prešanje; 25. Ptičji priveski, ki jim služijo za letenje; 27. Perzija; 29. Erbij; 30. Zelenica sredi puščave; 31. Ime igralca Sharifa; 32. Sloviti boksar (Muhammad); 33. Gorska reševalna služba; 34. Afriška jezikovna skupina; 35. Vrsta droge; 36. Ameriški dramatik (Eugene); 38. Prijatelj; 40. Ljudstvo v severovzhodni Aziji; 41. Priprava za ometanje. NAVPIČNO:1. Ime in priimek slovenskega skladatelja; 2, Električna centrala; 3. Ovčje ali kozje usnje za izdelavo torbic; 4. Ime igralke Rine; 5. Nikelj; 6. Francoski fizik (Dominique François); 7. Vrsta metulja; 8. Cigan; 9. Mija Ribičič; 10. Rt na Antarktiki; 11. Ime in priimek sodobnega slovenskega literata; 12. Ime plavalke Petričevič; 17. Mesto v Sudanu; 20. Grška črka; 21. Gora v Julijcih; 23. Poželenje; 24. Dvojica; 26. Lik, omejen s krakoma kota in z lokom krivulje; 31. Slonovi čekani; 32. Klic, poziv; 34. Nizek ženski glas; 35. Vzklik pri bikoborbi; 37. Različna samoglasnika; 39. Obrenovič Miloš. (Sestavil: MR) Obvestilo reševalcem: Rešitev križanke iz 15. številke: Vodoravno: Smolej, komoda, Nikola, Anabar, Elan, Nal, Long, Žan, penis, Lee, NN, sezonec, KN, Aja, Čerin, kot, Jena, kan, Žiri, Asaba, K, Perin, Milena, police, Ahiles, Stolac. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Ivan Pozinek, Logarska dolina 12; 2. nagrada (blago po Izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Bojana Papazov, Praprotnlkova 7 Mozirje; 3. nagrada (blago po Izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Ernest Špeh, Prešernova 9 Mozirje. Nagrade prevzamejo izžrebanci osebno v trgovini PERLA v Lučah. Čestitamo! Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do četrtka 17. septembra 1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka”. Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala prodajalna POLŽEK iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za BREZPLAČNI MALI OGLAS do 20 besed Ime in priimek: naslov: telefon: podpis: In za začetek: Dol po stopnicah ji milostno pomaga neka nedoločljiva - hm - tekočina sumljivo rumene barve organskega izvora, zbrana v estetsko zelo privlačni - hm - lužici na tleh, ki - Ah, utihni, Ajax! Ali ste že slišali, da bi se psi znali smejati!? NE!!! Andreja Verbuč Wv//v‘iV NUDI POSLOVALNICA 5 " ŽELEZNINA " MOZIRJE tel. 831-082 Armaturna mreža 6x4 kom 1.477,00 SIT Strešna opeka Bramac kom 89,00 SIT Tehtnica agro 300 kg 28. 116,00 SIT Premog Velenje brez obresti na 3 čeke Električno ročno orodje ISKRA 15% popusta na 3 čeke Sesalci ISKRA 10% popusta na 3 čeke Kolesa vseh vrst na 3 čeke Posoda in drugi gospodinjski aparati ugodne cene. iti* VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA 25. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU OD 11. DO 20. SEPTEMBRA VSEM KUPCEM NUDIMO POSEBEN SEJEMSKI POPUST ® SALONIT ANHOVO MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem času In uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom. če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestih: - v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, Ljubno ob Savinji - na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 - v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 - v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/A Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in ostalo. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395 Celje - skladišče D-Per obvestila 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. KINO "DOM" M02 5000000278,16 12. in 13.9. KAJ BOMO Z BC 19. in 20.9. KRES NIČEVOSi, - anionom mm ~ utama 26. in 27.9. ZELENA KARTA - ameriški film - romantična komedija COBISS © KINO LJUBNO VETERINARSKO DEŽURSTVO 7.9. do 13.9. ZAGOŽEN DRAGO,dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 14.9. do 20.9. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 21.9. do 27.9. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 7.9. do 13.9. Lever Peter, tel. 885-150 14.9. do 20.9. Tratnik Franc, tel. 831-263 21.9. do 27.9. Jeraj Franc, tel. 831-910 če se dežurni monter ne javi, pokličite tel. 25-841, kjer boste dobili vse potrebne informacije. OBVESTILO Krajane obveščamo, da v primeru okvar na vodovodu ali pomanjkanja vode kličete na telefon 832-192 - CIGALE FRANC -oskrbnik vodovoda. JP KOMUNALA Mozirje 12. in 13.9. NEW YORK CITY - ameriški film - kriminalka 19. in 20.9. ČEDNO DEKLE - ameriški film - komedija 26. in 27.9. BELI OVCJAK - ameriški film - avanturistični : : mali oglasi V Mozirju, Brezje 52, prodam njivo, travnik in gozd, skupaj 68 arov. Cena 15000 DEM. (Marjan Naraločnik, Ljubno ob Savinji 200) Zelo ugodno prodam komplet satelitsko anteno goldstar, 100 kanalno zelo kvalitetno. Je nova, z garancijo in jo zmontiram. (Miro Prašnikar, Sp. Kraše 30 Šmartno ob Dreti) V najem oddam hišo za stanovanjske ali druge namene v Lačji vasi. Informacije: Rosenstein Jožica, Brezje 9/A Mozirje. Ugodno prodam nov avtomatik. Informacije na tel. 831-463. Prodam dve kravi po izbiri. Informacije na tel. 831-332. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. strokovna literatura: Ule: Socialna psihologija * Kemp: Veliki slikovni atlas sveta: za šolo in dom * King: Ljubezen, spolnost in astrologija * Poteptana priroda: ekološka in razvojno turistična analiza Savinje in Pake * Brumen: Argentinski spisi * Trstenjak: Pet velikih * Čardaš: Dihanje: sproščeno življenje moči * Huth: Meditacija: stik z lastno notranjostjo * Fruechtel: Polnovredne jedi * Cevc: Bohinj in njegove planine * Kocjan - Barle: Abeceda pravopisa * Klasiki daoizma * Buscher: Odkrijte svoje barve II. leposlovje: Finder: Moskovski klub * Premrl: Moj brat Janko - Vojko * Drakulič: Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali * Torkar: Satirični koledar III. mladinska literatura: Nahum: Letala * Ljudje iz davnin * Gašperini: Plovba z Gusarji (časovni stroj; 17) * Noestlinger: Zgodba o Francu * Kunčič: Dogodivščine v pragozdu IV. video kasete: Steklena tišina (Silence Like Glass) * Plamen strasti (Fires Within) * Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy) * Pet lahkih stvari (Five Easy Pices) * Preživeti divje morje (Survive The Savage Sea) Spored filmov KINO "JELKA" NAZARJE 12. in 13.9. KRVAVI ŠPORT - ameriški film - triler 19. In 20.9. ŽELEZNI OREL - ameriški film - akcijski 26.9. SNEGULJČICA - am. risani film v novi produkciji ob 17. uri 26. in 27.9. NAPADALEC - ameriški film - grozljivka Upokojenko srednjih let sprejmem v skupno gospodinjstvo. Telefon 831-951. Prodam dobro ohranjen MZ 250 letnik 82 s kovčki. Tel. 831-234. Prodam ATX SOC. letnik 88 rdeče barve, lepo ohranjen, mašina je frizirana. Dodatna oprema. Cena ugodna ! Informacije tel. 063/832-630. Prodam kombiniran otroški voziček nemške znamke Spectrum star eno leto. Informacije na tel. 831-477. V Mozirju prodam 1050 m2 zemlje z brunarico 4 x 5 m, cena 10.000 DEM. Informacije na telefon 063/854-565. Izgubila se je psička srednje postave, rjave barve, pasme BRAK JAZBEČAR. Kdor bi karkoli vedel o njej naj javi na tel. 841-422 (Globočnik). Nemške ovčarje mladiče z rodovnikom odličnih staršev prodam. Purnat Gornji Grad, tel. 063/842-119. Prodam skoraj novo plinsko peč za ogrevanje. Tel. 832-476. Štiričlanska družina najame stanovanje v Mozirju za dve leti. Šifra: Naš dom. Lok Coumpaund 64 H + osem puščic Field. Cena 400 DEM. Od torka - petka 7.00 -17.00. Tel 832-488. Prodam. Prodam hišo z vrtom in telefonom v bližini Atomskih toplic - Podčetrtek. Inf. na telefon: 831-874 Obveščamo cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje, Tel. 831-109. Odprto: ponedeljek in četrtek od 15.00 do 18.00. EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE