g o
9
obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v «redo,29. julija 1857.
Od stanovanj.
(Dalje in konec.)
Premožoi ijudje poznajo premalo etan revnega ljudstva
mM
in ee čudijo, kako da ee delavci udajo pijanosti io da dusno ohromě. Saj ni mogoče, da bi se obderžali krepki in terdni.
Naj bo člověk se tako neobcutlji v, pa če ga vedno le nelepe
Malega učenčika pripeljejo oče v mento in isejo mu pri
pravnega stanovanja, to se pravi
kup
Pa
po kupu se ravná blago
stanovanja, ki je dober Kakor „areukov" jih
atlaci gospodinja deckov v svojo sobo. Učenček, kteremu
je v ječi dolgi čas po svojem domu
i
pt
gospodinjo spu
ne
štiti ga ven, da se bo malo preletal. Pa kakor koklja pusti ženica nobene svoje ovčice spod svojega ljubeznivega
io nečedne stvari obdajajo, mora vendar cmern in s svojo kri|a Mladina je obsojena vedno v tesno natlačeni, smcrd
•	. •	.a	•	t •	• v	1	_
osodo nezadovoljen postati. Ker je pa tudi prepričao, da se ne bo mogel nikakor resiti teh nadlog, mora vsak
naj
bo
i
še tako terden, omahuiti iu nazadnje počasi zabresti v stan
kjer mu je težko pomagati.
Pa pri tem ne terpi le sam revež škode, ampak cela deržava. Škoda je večja, kakor marsikdo misli. Delavec strada in se trudi, da bi imel s čem pokriti svoje telo; pa v mo-
sel,
sobi biti. Včasih pride kakemu večjemu ućencuna mi
kno odpreti; pa gospodi
mu tega ne pusti, ker skoz
okno gre gorkota, in derva so drage. Tedaj po tacih stano
V «
njih ni nikoli ćistega
ka
v
„Pa šolo!"
saj ucenec ni vedno doma, saj gré v cerkev
?
gre
krih in zatuhlih sobah
k
so poleti
kakor da bi imele
Kaj je mar v šoli drugače? Zadosti je, da je rekel neki
železue stene
pozimi pa so
ledeuice. mu strohoi hišno
S tem
orodje in obleka. V tamnih sobah, kletim podobnih, je zrak zatohel. in če ga hočejo ponoviti, pride spet le smerdljiv iz dvoriša. Koliko bolezin ne vzrc
perve svoje dni bolehni, veli in
99
kuje vse to! Otroci so ze »krofeljnasti" ; stari so me-
šolski poveljnik: „V šoli mora vedno smerdeti !ft je vse rečeno.
Ravno tište leta tedaj, ko bi se mogel mladeneč, na kterega stavijo stariši vse svoje upanje, razvijati na duši
in na telesu, mora živeti vedno v spridenem zraku. Iz spri-dene moke pa ni dober kruh.
v , 'kri*
Čedni in gorki zrak je potreben neobhodno, tedaj bi se pri šolah, v kterih biva blagor ali pa nadloga dežele, ne smelo gledati na to in uno, ko je za marsikaj druzega denár ja dovolj. Najprej skerbimo za potrebno, potem pa za prijetno! »
Pa ozrimo se spet nazaj k dr. K. Rec la m u, ki nas
je vodil skorej celo pot. On govori:
Vzrok tega je brezkončna nevednost v naravoznan-
lanboJični
pobiti
i ii se boj
vedno s kašlj
in naho
dom. Kolika nadloga! Kolika nesreća posaireznega, kterega
zdravje in delavne roke «o mu vse njegovo bogastvo pa rabiti ne more! Kolika žavo !
>
jih
zguba národnega blaga za der
v
To velja naj bolj od delà
po fabrikah, od kovačev
9
in obče od rokodelcov, ki celi božji dan ne přidej zdravi zrak.
na
Henry Roberts pravi: „Ljudstvo, ki je vedno podver

ženo nečednosti obleke
ka iu lastnega telesa, ohromi na
duši in na telesu; ne more se ustavljati ne boleznim, ne skušnjavam k hudodelstvu in pregreham. Sodbe in ječe jih
dobijo, kar jih zgubi dežela braniteljev in delavcov."
stveuih receh, ki se tudi nahaja pogosto pri tako imenovanih „izobražencih". Pa tudi naravoznanstveno izobraženi sami so veliko tega krivi." Glas samca se zgubi, kakor dim smodke, ki sim ga zdaj le iz ust spustil!
»
Glasovi učnikov
Take važnosti so stanovanja, ki jih večidel vsi le
íi je priložuost za vsacega, kteremu je na
malo čislamo
T
sercu blagor ljudstva. Tù se spozoa prava pobožnost, ki se skaže lepše, kakor če skerbi za blagor ptujcov, svoje ljud stvo pa puša v nemar. Tu moramo varovati lilije, obleté, vijolice, da jih kdo ne pohodi, hraste, da jih vetei ue podere, da bi se posušili, ljudi, da ne obupajo. Naj po-
visocih šol se pogubijo že pri zeleni mizi. Je pa tudi veliko učnikov, ki jih je sram pečati se z rečmi obćne važnosti
saj ne vidijo dalje kot do štirih sten svoje sobe".
Naravoslovstvo naj ne bo mertva vednost, ampak poda se ne terduje naj se djansko med ljudstvom. Pa saj se ljudstvo
ne poprime nobene stvarice, ce ga ne primoramo po sili.
Naravoznanstva cilj je resnica. Temu bližati se, svojo
maga, snažnosti!
kdor more vsak po svoje, da se bo ljudstvo vadilo na videz izobrazenost spremeniti v pravo izobrazenost
9
ni boljega pripomocka, kakor nasloniti se na naravo
9
pa in
Rokodelec ali fabrišk delavec, ki terdo delà celi tedeu, marljivo ravnati .po nje poveljih in po ukih, ki nam jih daje
Pa kam gré? nji posvećena vednost. Vrednost teh ukov za djansko živ-
si hoče saj v nedeljo napraviti vesel dan. Namesto da bi po opravljeni službi božji peljal družino na ljenje pa dokazati ni boljšega izgleda kot so stanovanja
zrak v prosto naravo, pa gré v piv

kjer velikokrat pu- naše.
Tušek.
stl ves zaslužek tedna. Ali mu smemo zameriti, če si zeli saj za nekoliko časa spomin na svoj revni stan v vinu utopiti? Saj si ne more žalostnega spomina drugači izbiti iz glave. Pa kake so gostlvnice! Kadé se od tobaka, da se ne vidi
Gospodarske
skušnje

dva palca daleč. Starši jemljejo sabo tudi otroke, ki ne so-
samo nezdravi zrak v sé, ampak tadi ne slišijo in ne
(Vrednost razne stelje.) Bolj ko se slama
pejo
vidijo nič lepega. Kaj more biti iz tako rih duha boljše strune ni nihče obudil?
izrejenih otrok, kte
pokosi, bolj naj
je
steljo. Ječmenová je med vsemi slamama
gorsa,
za njo pride pa
* v
9
pšenična slama
ste pa skorej euake vrednosti. Veliko boljša od žitne slame
Oglejmo se pa na mladost, ktera je sicer v zdravém je sočivna za steljo; grahovca in grahorca ste pa tudi do-zraku proste narave na deželi se zředila, pa ktero je osoda bre za klajo, in ju ni rabiti za steljo. Za gnoj so bobovca
9
obsodila v šolo hoditi
9
hočem reci, pri eamicah stanovati.
fižolov
m
jdovca naj gorše. ker imajo dovelj lesenih de
238
ÏOV V
sebi, torej
bolj pocasi trohne kakor druga slama, ujih stible so bolj suhljate, ue popijejo toliko vlažnosti kakor druge slame, zato so pa tudi za' steljo kaj važne.
Resje, s kterim se tudi nastilja, ima dovelj voska in strojarskih delev v sebi. Zavoljo svoje leseuine, voska iu smole v zemlji počasi trohni. Da pa poprej strohni in s se na vlažném prostoru na kupe nameče, da se spari in strojarskih delov odpravi, kteri rastlinam bolj škodjejo kakor hasnijo. Resje se pusti delj časa pod živino, da ga do
Opazke
članku: Preseljevanje sarmatskih
Liraigantov

ffnjije,
meri rot)
Iz Korot
Belan, deržavli
Spisal Davorio Terstenjak.
(Konec).
Korant je s stvarivuim suffixom an (pr
>
terzau) postalo (Korot
K
dobrega pretare in v
guojnicah, da
se dobro podela, preden taučuik
iu dalje iz Korot
s suffixom
k
K
se na njivo izvozi in podorje.
- Če se resni guoj na travnike zvozi kakor iz druge šare, ker ima več apna, kremeniue
>
kakor se eu kmet v Vitanjski fari na Stirskem

je gotovo boljši
po pecevji stanuvajoč piše

»
aste

Fiues Italiae" so bili pri Metoiku. Od Metnika noter
soli, gnjilca in kislica v sebi
T
guoj ue pospešuje rasti
do Talijanskega pa so to okrožje nekdaj Rimlj
šteli k
pro v
kakor iz druge šare, pa veliko delj terpí in njivo- Panonio se politiško delilo
tako,
gnoji. Listje in šilje se tudi
Italia, akoravno je Kraujsko tudi med Norikum ia
za gnoj rabi, je pa
škodo
Pohorce

in slovenske prebivavce Koroškega, dalje kraoj-kjer se grabi. Gnoj iz listja je pa le v ilovnati zemlji eke Gorence imam jaz za praslovaue (Urslaven); štirski
BOVJI,
dober, za puhlico ni. Ta gnoj ima veliko več apnenih in luga stih delov in žveplenokisline v sebi kakor iz slame, zato je
Dolanci in kranjski Dolenci so večidel novi prišelci gina Slavorum trans montes Carpates collocatorum"
v
9
ex va-
zato
pa tudi veliko bolji kakor iz drugih reci. V vec krajih na- kakor gosp. Poženčau prav opazuje, razlika v jeziku in obličjih
steljajo kmetovavci tudi s praprotom, kteri naglo strohni, pa Al ti novi prišelci iz 6. stoletja po Krist, niso mediških Sar« ga nič kaj ne čislajo, pravijo, da je gnoj iz praprota pre- matov
Limigautov pokoleniki, temoč
čista kri slovanska. Sar
pust
Od tega so pa naše
misli te le: Res je, da je gnoj od
i i V •	i i	^C	• •
matsko kri in nošnjo najdeš v Polakih in Rusih, kteri se po obličji hi tudi domaćih šegah zeló razločujejo od čisto-
dandanas-
Ce se pa njive slovanskih Cehov in Horvatov. Polaki iu Rusi
gnoja različen, eden je boljši od
in travniki tudi s slabejim gnojem gnojé, vselaj jim bo več nji nosijo mediško obleko, kar so že drugi učeni
kořistil, kakor škodoval
(P
w
3
p k i dob
t
ali
aj)
zapazili;
jaz hočem še povedati, da nektere obleke Polakov imajo tudi medopersiško pozuamlovanje. Samo trojih hočem omeniii.
susijo ce
Slišal sem pred leti, da gospodinje v L snjeve repke (receljne) za čaj; poskusim to tudi jaz
Hesychius piše: Kavdvç xitœv mocnxoç
ter
OV ÍU7Z007TOVVtai
snjeve repue *reucijuvj na ^aj, puonuoim iu ium ja*9 ivi çtQcczicorcii', ravno tako Pollux V11, 8. ó xavâog 6 \iív fiacnhiog najdem, da je prav okušen, ko mu se nekoliko sladkora almoQyvQog itd. To obleko imenujejo Poláci: kont
(cukra) prida. Ta čaj je ravno tak kakor je voda kuhanih
kont
Dalje pise Pollux YrIl

8
Kanvoig tisoîtixoc
suhih češenj
9
od
P
ččrnih češenj je čern, od foélih Xitow %êiQidœrôç. Novopersiški se veli ta obleka kaf I u. osetski
je bel
Poskusil sem ponuditi ta te zeló boluim ljudem

ki
gaPP

primer
uski: kai
so ga med vsemi drugimi pijacami naj raje pili. Repki.se
morejo
krat prekuhati, in voda bo se dobra
itd
Hesyçhius piše: Kôçtrjv IIcco&oi ta&rj ta xaXovGiv
Dalje
primeri persisko: kur tek, ruski: kurtk Da se bodo častitlj
brav
prepričali o resnici
»
da
Pohvala Gorcncov.
V 55. listu „Novic" smo
povedali, da
na Gorenskem v
Sarmati „Medorum soboles" niso bili Slovani, še iz Polluxa I., 138 hocem eno besedo uavesti : tiocXtóv [itj&ixov to àyovnov. Palton se je pri Medih velelo metavno kopje.
več krajih žebci in kobile imajo fra n coze. Cez 60 je bilo bolnih. Ker je gospodarjem bila ta bolezen večidel neznana, so nekteri, preden jim je bil pravi pomoček nas vetován, ojstrimi olji jih mazali in hude rane ubogi živini vžgali. Ko smo jim bolezen razložili in jim povedali, kako naj
Iz vsega tega se do tenkega lehko prepriča
da S
mati Limigant
uikdar niso bili Slov
in tedaj štir
ski in kranjski Dolenci ne njihovi pokoleniki
z
Kar še bi reči imel
5
Je
1
da tudi Iieneti niso nikdar
ravnajo, so nas
razun malokterih — vsi ubogali in prid
no zmivali bolne spolovila odzunaj in znotraj z merzlo
svinčenega kisa (Bleiessig)
bili slovansko pleme, akoravno sem jaz sam kedaj te misli bil sledivši slavnega Safařika.. He ne ti in Vin d i ni vse eno. Vindi so se veleli Slovani pri Vlahih in Nemcih.
vodo, kteri se je enmalo
neti so bili maloaziatišk. rodič soroden s Paflag
u
pridevalo (na maselc vode kake 3 ali 4 zljice svine, kisa)
teden smo našli v Radolj
)
in pri drugi preiskavi přetekli
skem kantonu že 50 ozdravljenih, iu le še 14 bolnih kterimi ste hudo bolne še dve kobili.

med
To ubogljivost očitno pohvalimo, ker je očiten izgled
9
He-Tudi
niso babje gore, temoč terd-terden, močen. To pogorje se je vleklo po Dalmacii (mala in velika kapelska gora); Dalmati pa tudi niso nikdar bili Slovani temoč arménsko frygsko pleme. Prek čez Klekuije v starem svetu Slovan ni segal.
„montes bebii" „oqoi fiefi n e gore od (Hefi
da sam sebi najbolj ustreže, kdor
uboga, kar
se mu do
brega svetuje, ko je nasproti zanikernost samemu lastniku
pa tudi drugim gospodarjem, kteri so so-
živine v škodo
Se nekaj o Rojenicah.
sedje takega nečimernega gospodarja, da od njegove živiue
V •

Novice" so nam že povedale mnogo povest o Rojenicah;
še razglasiti, kako dobra
francoze, ktera
izperva
tudi druga bolezen naleze.
Namen teh verstic je pa tudi
se je skazala mer z la voda zoper (dokler se ni bolezen preveč ukoreniuila) že sama pomaga, ali pa zmešana s svinčenim kisom. Naj bi se to dobro zapomnili vsi lastniki živine in nikoli ne rabili brez zdrav-
■ ka-
il a j toraj se sledece
priobcijo, kar
sem v skalski dolini cul.
Pri neki hiši je služil že precej prileten hlapec.
Pri-
petilo se je
?
da je
ar ©
ospodinja deklico povila. Rojenice so
prišle pod okno in so obsodile, da to dete bode enkrat žena
hlapca, kteri pri tej hiši služi. Hlapec to sliši in si misii:
• v •
kajti sem ze tako star, dete
nikovega sveta ojstrih reci, ktere so le takrat potrebne, dar so se napravile že ugujide (Geschwure) in ktere le izvedeni zdravniki svetovati vejo.
Sploh pa svetujemo, s hladno vodo saj včasih, kadar
je vročina velika, zmiti nesnažne dele pod repom.
?
„Kako bi se vendar to zgodilo, je pa še le na svet prišlo ?u in si v glavo utisne, Rojenice rekle. Ko je enkrat dete pěstoval, mu v glavico knoflico ali gumbico
kar so mehko
spoznal, če bode res ali ne, kar so Rojenice djale.
vtakne, misleč, da po tem bode
^m I ■■■ ■	Čez
nekaj
časa gré od te hiše in se podá daleč po svetu
?
ID
dolgo ni bilo ne sluha ne duha po njem. Cez vec let se oženi in primeri se, da nevedoma ravno tisto deklico za ženo dobij Enkrat ji po glavi gleda in knoflico najde. Se-
239
daj je vidil, da so Rojenice prav
imele. Knoflico, ktera se
strehi kak ropot, gotovo drugo leto kdo v hisi umerje. Tudi je že v glavo zeló zarastla bila, izdere, zavoljo ktere je copernice imajo po njih mislih takrat skriven ples« Ako he v glavi luknica postala, zavoljo tega je žena kmalo umerla. clovek vès narobe preobleče
jih vidi na križpotih. Ali, ce
>
se
>
Blizo nekega kmeta so 3 Rojenice stanovale. Pripeti koga zapazijo, da jih vidi, ga v sedmo deželo zanesejo da jim živeža zmanjka. Grejo toraj na kmetovo polje
jih jame klicati, da bi
pšenico plet. Ko jih kmet ugleda, šle k njemu jest. One pa zbežijo. Kmet je bil dobroser- ki mu ga je po noči Božič
Ko se je zarja bozicnega praznika napocila, je že vse na nogah. Otroci skačejo po ulicah in vsak ima kak dar,
v čevelj prinesel, v rokah.

cen in jim dovoli na njivo jedi nositi. Nikoli pa se niso dale
pojedle, so spet
ogovoriti. Ko so jedi dolgo, da so vso pšenico popipale
plele
?
zel pa pustile.
naprej, tako
žetvi
Eden druzega
poprašuje: kaj je pa tebi Božič prinesel?
Ce nima zemlja bele srajce, se zbirajo moz&ki pod
pa je bila na polji taka lepa cversta okolici ni bilo jednake.
pšenica, da
orehi in se pomenkvajo o raznih kmetiskih stvaréh; stařeji v celi med njimi vreme prerokujejo. Ce jim pa mraz brani pod milim nebom se zberati, se zberó pa za panjem in se grejejo. Slišal sem tudi tukaj povést, ktero nam je že gospod Med tem so gospodinje obilo kosilo pripravile. In tako pre-
Tusek povedal, da so na pust nekega kmeta hodile Ro- živijo veselo ta dva velika praznika o Božicu in praznik sve-jenice klicat, da bi šel bob sejat. On jim norca meri in tiga Štefana. — Posebno se pa veselijo otroci dneva nedol-
ko je merzlo in velik žnih otročičev, tukaj imenovanega „tepežnega dne". Precej
?
reče: „Cemu bi sadaj bob sejal
i
sneg?" Žene mu pa ne dajo mira in ga hodijo zmiraj kli- v jutro začnejo po hisah hoditi. Ko stopijo cez hisni prag cat: „Kmet bob sej! Kmet bob sej!" Na zadnje vendar gré zavpijejo: „Rešite nam se". Ko dobijo njim namenjene darove, bob sejat. Pa vse zernje se je po snegu za plot potočilo, gredó veseli naprej.
Rojenice so prišle, bob pobrale in za zivez imele.
bob jel rasti in je bil sila lep!
Ko pa
zima
minula, je
Vijanski Janko.
(Dalje sledí.)
Rebro
V
Gornjem gradu na Stirskem

v
Sege

navade in národně pripovedke Slovencov
okolici na Notranjskem

Mislim, da bo Novicam všec, ce priobcim iz slavnega in zlata polnega delà „Ba rt h. Kopit ar s kleinere Schriften u. s. w. od Fr. Mikloaič-a sledečo miscelo:
Na južnem koncu Kraujskega se razprostira bravcom
„V cerkvi na Gornjem gradu visí strasno rebro, ka-koršnega nobena sadaj znana žival na suhem nima. Gosp.
po lartskib „Novicah" dobro znana bistriška do 1 i na. Mislim pisatelj ne; vé, ali se je ondi in kedaj da se je izkopalo. tedaj, da mi je ui treba dalje opisovati. Govoril bom tukaj o
obicajih Bietricanov in sploh vseh okoli Bistrice naseljenih vasi, io mislim, da bom vstregel radovednim bravcom. Začéti
hoćemo z božičnimi prazniki.	*
Narodna pravlica ga pripisuje ajdovski deklici
m
pravi, da, kadar bo rebro, od kterega vsako leto nek jedna kapla kane
?
čisto odkapalo, bode sodni dan. Da bi vendar
i
kdo, kakor Busching
, avstrijanske ( nemške in slavenske)
Ko se je pričakovaui dan posta pred Božičem približal, národně pravlice in pesmi sobiral!" Tako govori slavni g. osnažijo bistriški kmetje hiše, gospodinje oribljejo kuhinsko Kopitar. Mi pa želimo, da bi nam kdo to pravlico od posodo, klopí in mize itd. Vse je pripravljeno, vredno veliki rebra bolj razjasnil in še več pravlic povedal!
dan prazno vati. Otroci, ki se morajo postiti kakor odrašeni komaj čakajo večera. Postijo se zeló oštro od jutra do soln-čuega zahoda, samo opoldue kosček suhega kruha užijejo; ali ko pride večer, je miza polna postnih jedi. Vse, karkoli imajo boljega pri hiši, spravljajo za vilijo (tako se vsak post
Vijanski Janko.
u avstrijanskih krajev

lz Beršeca primorske Istre 18. jul. Ker sedaj
tukaj imenuje). To je latinska beseda ; posneli so jo Bistričani tudi česen in luk spravljamo, naj „Novice" tudi o teh dveh laškemu jeziku). Tudi vina ne smé manjkati pri ti veliki pridelkih enkrat kaj povejo. pojedini. Vsaki kmet, če ima še tako malo domače vinske
V maio kterem kraji Istrije, jednakega prostora, se to
kapljice, jo spravi za ta večer. Posebno otrokom je ta po- liko česna in jedina prav po volji; neizrečeno židane volje so celi večer.
luka pridela, kakor na
Bersescini, in
čeravno bi
marsikdo take stvari morebiti le malo cenil, kakor našemu Da bi jih stariši še bolj oveselili, jim pripovedujejo mnogo- poljodelcu veliko zaležeta. Noseći jih na mulah v zdoljno verstne pripovedi, ki so se ta večer pripetile. Na priliko: Istro na Vodnjanščino in Puližanščino na prodaj, doženejo
Pred veliko leti je šla neka pobožna ženica na zvirek po cele to vore žita za-uje nazaj, narveč ječmena; za eno mero
, luka dobi jednako mero ječmena, kakor smo vidili tudi več-
krat že Krajnca lonce prodajati v Istri: kakorsen lonec,
vodo ravno ta večer. Ob dvauajsti uri, ko je k potoku prišla zagleda neizrečeno veliko ženo, ki je na stermi skali
se
delà in si noge v bistri vodi umivala. Bela je bila po vsem večji ali manji, je gospodinja vzela, životu kakor sneg. Zenica se prestraši, da skoraj kaplje
bele
tako
mero ovsa
v
ali
kervi v nji ne ostane. Ko spet oči
povzdigne, ni bilo
druzega mešanega žita mu je za-nj donesla. Cesen je ne
koliko ognjil, vendar ga je toliko in posebno luka, da sta
žene ne duha ne sluha. Ženica zajme vodo in prestrašena bila na sejmu v Bakru (blizo Reke) přetekli pondeljk in to-
* .........................."	rek po prav nizki ceni; zakaj od vseh krajev ga je prišlo
skupej, posebno iz dolge in široke Kastavščine. Česen je bil
domů hiti. Ali kako so se vsi začudili, ko so začeli s kor
com
piti najbolje vino iz škafa. Bela žena, ki ie vedla, da
Je
pokusila, se
?
uboga diuzinica ni vina na dan vilije lila ubogih ijudi in jim poln škaf vina poslala.
je usmi- nazaduje po 5 — 10 krajcarjev rešta; cent luka po 30
40
krajcarjev, da ni bilo treba voziti ga nazaj
Slisi se od
Posebnost svetega večera je, da po cerkvah, počemši mnogih krajev, da se na terti bolezen huje iu huje prika
od Ave-Marije, dokler je cas k polnocnici z vsimi zvonovi
zuje; tudi pri nas je po nekterih legah zelo že pepelkasto
zvoni.
To ima dvojao korist, pervo, da zvonjenje v sercih grojzdje. Na, nam sosednem otoku, Kerki, je suso ze silo
kmetov posebno pobožnost obujuje, in da se spominjajo poznati; fižola, koruze, zelja itd. ni; kako sveta noč da je ta, drugič pa da vejo ljudje kedaj k tudi pri nas, in čakamo željoo željno nebeške rose.
oljke so redke, kakor
Žita
polnočiiici iti.
je le le.
Svilnih mešičkov, živih in za
presti, eden z dru
Ko se enajsta ura približa, začnejo ljudje od vseh stra- gim, bi jih bili přetečeno saboto blizo po 3 gold, lahko pro
It	i t	It 1 t V t t	•	t v	i m	_ __ ^ ______m	-mm	«	t	»T	_ _______ _____
ní v farno cerkev vreti.
V
vsaki hisi imajo luč,
tako
dali, kolikor bi jih bili imeli; poslani v Koper pa so se spe
da je med veliko množico ljudi celi hrib, na kterem cerkev čali po 4 gold. funt. Začelo je šumeti ljudém po glavi, kaj stoji, razsvitljen. Res je lepo viditi, veliko množico sveč v hoče reči: murva in svilodi ! Eni so jih od začetka bolj
tamni noči!
Kmetje si pripovedujejo, da ako se zasliši to noč na
Tukaj otroci od Miklavža nic ne vedó
Pis
»40
nrnim kupovavcom po 50 krajc. funt prodali; kaj koristi, 8ke u čil nice z nižjimi re a 1 u i m i šolami zediuiti. - O vseli da se sedaj praskajo za ušesmi. Mi sami smo jih leta 1851 Svetih bojo s lu žab nik i pri vseh cesarskih gospe-
dajali po 30—40 krajc. funt
y
kako velik razloček !
Sajovec Jakob.
skah dobili Da cesarske stroške službno obleko, v kteri bojo opravljali vse opravke svoje službe. — Na Danaji pada
Iz Mehovega na	jul. Od vec slo- vsaki dan cena žita, posebno pšenice, zato, ker je v Ba
venskih okolic je bilo do zdej po „Novicah" slišati, da nam na tu kaj dobra letiua; posebno jecmena so přidělali obilo
letošnja letina obilno sadu obeta

skem smo se do zdaj še precej dobre letine nadjali
•---- -----"7	----------II a t U n«J UUUIM "VUUM 9 Jil/DVWUl/ |VV1HVUM	vr J/1IUV11AII	ÍIXJ y
tudi po našem Dolen- 0ral (joh) je dal po 40 do 50 vagánov, kterega še pod gol-
>
toda
y
dinarjem vagan ponujajo
21. dan t. m. je na Šlezkem
člověk obraća, Bog pa oberne. Kar stern zadeva, morem po Več krajih toča tako razsajala, da je škodlje na strehah
reci
da naša Rodgonska je dobrega zerna, ker vendar ni kakor sito luknjaste naredila.
_ «	-	m	« •	/-né	• V ,	.	..	'	»	1 ,	..	*
— Iz Veroue ee slisi, da se
bila, kakor okoli Novega meeta, Toplic, Stopič in po druzih je maršal Radeckiže toliko ozdravil, da ee misli 30. dan
njižavah, od strupene megle in škodljive rose zadeta.
Zdaj
naši
t. m. v Milan preseliti.
politi ki bo kmali več novic.
Podgorci najbolj rez in pseuico zanjejo, in pa repo in	Francozka vlada, ktera je drugekrati naklepe zoper življenje
ajdo sejejo. Pa joj ! suša je prevelika; že 14 dni ni bilo	cesarjevo rada skrivala, je izročila pravdo poslednje laške
dežja, vse nam hoče zgoreti. Vode nam večkrat, kakor v	zarote porotni sodbi v Parižu, ktera se bo začela 3. daa
suhi Krajni, posebno pa zdaj zlo zlo pomanjkuje; tukaj ni-	prihodnjega mesca. Ker so porotne obravnave očitne, je
____ ______L____ ___ _ ^ i ^ K ^	»M	L^J^	• • «	i m	-m	«	«	« v i • A	*	t
te
mamo nobenega potoka razun v Stopicah dobro uro hodá,	jahko zapopasti, da vse radovedno pričakuje te pravde,
luže in vodnjaki so se čisto izdali, Ijudje iu živali siluo žejo	to toliko bolj, ker bo nek francozka vlada terjala od an-
terpé. — Hribske merve bo tukaj prav malo, otave pa men-	^ležke, da naj ji izroči zarotnike, kteri na Angležkem
da nič. — Tudi grojzdja ne bo toliko kakor smo sena-	prebivajo, ali naj jih saj iz dežele zapodi, ako jih bode
djali, ker ee zavoljo ožiga (paleža) zlo osipljuje. Ali bo porotna sodba prostega hudodelstva krive spo-zlahna pijaca ali ne, boeta še le prihodnja dva mesca po- znala, da so stregli cesarju po življenji. Pred porotno
kazala, skem
V naših bližnjih gorjancih, v uekdanjem Ruper
sodbo pridejo, razun drugih, eledeči glavarji poslednje za
ar ©
....... Oojzdu, kterega je vitez Fridau za kakih 100.000	kletbe: Tebaldi, Bartolotti, Grilli, Mazzini, Ledru-Rollin,
gold, kupil, so volkovi. 7. dan t. m. so v naši okolici dveletno	Massarenti, Campanella. — Druga reč, od ktere ee na Frao-
tele na paši raztergali in si za dva večera dobro pojedino	cozkem še zmiraj veliko kramlja, je: ali bode general Ca-
napravili; menda eo jih lesárji prepodli, ker jih še nad 500	vaignac z unimi osmimi vred, ktere je vladi naeprotna
derva eeka in ceeto delà ondot, kodar so popred volkovi stranka za poslance v deržavni zbor izvoliJa, prisego storil komaj hodili, da bodo v Gradac, kjer napravljajo veliko ali ne? Ca vaignac je dobil poslednje dní pismo,
v
fužiuo, ogelje vozili.
J. O. Lepstanski.
Iz Ljubljane. V nedeljo zvečer je bilo
vse živo
v
Ljubljani. Prišli eo, slovesno sprejeti, proti 8. uri presvitli hasniti kakor z odklonom prisege
kterem
se mu z gorečo besedo prigovarja, naj pri seže in stopi v deržavni zbor, ker v zboru zamore deželi in narodu več
Cavaisrnac dosihmal še
Cesar s štirimi gg. uadvojvodi iz Dunaja, in kmalo za njimi molči.
štirjegg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Grad- tično zvezo z sardinsko vlado ca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz ptujih dežel. V pondeljk zjutrej je krasno okinčani hlapon „Capo ď Istria" pe-Ijal v Terst Njih Veličanstvo Cesarja in vse gori omeu-jeno gospodo, kteri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane; radostni „Živio-klici" so donéli od vseh straní prosvitlému Veličanstvu. Kakor „Triest. Zeit." piše, so prišli
Sliši ee, da kralj napolitauski bode diploma
raztergal.
Železná cesta

Ona.
Tukaj je železná cesta!
Ona.
Se li spomniš, Ijubček moj
15 minut po 10. uri dopoldne v Terst; topovi so pokali in še obljube, ce bom zvésta. Eviva-klicr4 donéli, da je bilo kaj ; vmes pa je muzika igrala Da popelješ me seboj?
cesarsko pesem. Slovesno sprejeti od teržaške gospode so se podali presv. Cesar, spremljeni od precast, g. škofa in
?
5)
Nic ne misli, da bi Laha Jez Slovenka vzéla mar
e se tuď z milijom baha,
To se ne zgodi nikdar!
»
On.
višje duhovšine teržaške, k zidanemu mostu železnice, da so položili tam zadnji kamen; potem eo škof blagoslovili hlapon in železnico, in s pesmijo „Bog, Tebe hvalimo" so bile končane slovesnosti na železni cesti, ktera se je ta dan pervi krat odperla za navadno veakdanjo vožnjo. Po ko-silu so se začele druge veselice, ktere je osnovalo ter-
Čakaj, cakaj. Ijubca mila.
Jez obljubo spolnil bom, Ko se cesta bo vterdila, Naji tirai bo hlapón :
On.
Rim je tud' veliko me*to,
Lahko se mi v njem zgubiš Kam bom sel iskat nevesto
r
Révež, će me zapustiš?
y
Gledat slavne južne mesta: Terst, Milan. Benedke, Rim
žaško mesto slavnim gostom na čast, ki so terpele predv- Toda boš mi pred nevesta
Da te s potjo ne zgubim!
y
čeranjem in včeraj. Presv. Cesar pa so zapustili Terst že prevčeranjem ob 10. uri zvečer, se peljali vPrestranek,
tam prenoćili in ob pol enajstih dopoldne včeraj po želez
nici spet v Ljubljano prišli, odkodar so se berž naprej na Dunaj peljali. — Tako je te dni dobil Terst železnico in pa dobro vodo, ktera, iz studencov v Nabrezini po vodotoku v mesto napeijana, je 23. dan t. m. pervikrat pritekla na kolodvor teržaške železnice.
Za o tavo se kaže letos skor povsod tako slaba letina, da Ijudje še ne pomnijo take. Silna suša, kakoršne tako dolgo že veliko veliko let ni bilo, je mlado travo posmodila, razun malo
krajev, kjer so večkrat potrebnega dežja dobivali. Vrednik „Novic", ki je v opravkih već dni potoval po Gorenskem do Bohinja
y
se je z lastnimi ocrni preprical, kakošna nadloga bo za živinsko
klajo sploh.
Vred.
iz
raznih krajev.
Terst ni varen kraj devicam Huda burja tam divjá;
Lahkomiselnim deklicam Vence meće v dno morjá.
Ona.
Komur mar je za poštenje, Lahko varje se povsod;
Saj zanikerno življenje Tudi grajajo drugod.
On.
Đenećani. Milanezi
So kaj sladkih besedi;
Ce ne bila bi v zavézi, Vse bi za-te skusili.
Ona.
Nić ně bój se té nesreće!
Misliš, da nezvésta sim? Dokler k sercu kri mi tece Ljubćek, te ne zapustim.
y

?
On.
Tica v kletki špranje iše Ko jo najde, pa zbeži, Drobni kljunćek si obriše Vsim nastavam se reži.
Ona.
Séziva tedaj si v roko, Da se rešiva skerbi! in poskerbi za poroko,
Ki
zvezuje za vse
dni.
V. Kurnik.
Kakor se govori, misli c. k. ministerstvo v takih deže lah. kjer prebivavei največ od kmetijstva živé. kme tii
Za pogorelce v Lašičah so darovali :
B. B. 2 fl.. M. S. 1 fl.. ljublj an sk duhoven 5 fl.
$
Odgovorni vrednik: Dr. Jaoez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik