280
Šolske stvari.
Šolska letina.
Izviesce o kralj, velikoj gimnaziji u Zagrebu koncem skolske godine 187718.
Ker je   nam Slovencem med mnogim dragim zanimivo pogledati   v Zagreb  tudi   zarad tega,   kako stoji ondi s šolami, smo radi vzeli v roke gori navedeno poročilo o gimnaziji Zagrebški.
Na  čelu  poročila   nahajamo   lepo   podučni članek pod naslovom:  „Jezik materinski*^ v katerem profesor Kucak razpravlja   poduk materinskega jezika v srednjih šaiah.    Milo, jako milo je v tem članku citati ža-libog   po   vse   resnične   besede pisateljeve,   ki pravijo: ,,Bil je čas in   bili   so   znameniti   narodi,   katerim ni   bilo treba razmišljavati vprašanja, kaj   je   materinski  jezik   Človeku   in   kaj   je Človek proti materinskemu jeziku, ker seje ta samo po sebi razumelo tako, kakor se to samo po sebi razumeva,   da dete  ljubi   roditelje svoje  in   da oni ljubijo otroke svoje,   veaj   so to naravni   od-nošaji^' itd. Žalibog, da so pretekli ti časi in da dandanes živimo v tako nenaravnih, da oče zatajuje sina^ sin pa očeta,  to je,  oče ali sin izneverila sta se prirojenemu jeziku in sta pri nas  nemčurja  ali   lahona,   na Hrvaškem magjarona *) itd.  —   O šolskih zadevah
*) Naj pri tej priliki le memogred^ omenimo, da se nismo hoteli spuščati v razpravo jugoslavenskega „k n j i ž e v-nega jezika", ki smo jo čitali v slovenskih in hrvaških časnikih. Pred 2 0 leti se je v ,,Sfovicah" vse to že obravnavalo, — a še danes smo tam^ kjer smo takrat bili, „Branislav'* sicer „Novicam*' svetuje, naj poleg druzih časnikov tudi one začno hrvatsko-srbski pisati, čeŠ, da tako pridemo do literarnega južno-slavenskega jezika. Naš odgovor na to je kratek ta: naj zaČne komur drago, dobro srečo mu! „Novice" rade prepustijo to slavo drugim z iskreno željo, da ne opešajo taka
281
Poroča gosp. ravnatelj Fr. Bradaska, da jo preteklo šol fiko leto bilo  v Zagrebški gimnaziji  592 javnih,   16 pa privatnih  učencev, po domovini večidel Hrvatov, katere je  podučevalo  z ravnateljem vred   14   profesorjev,  5 učiteljev in 4 pomočni učitelji (med katerimi je bilo 6 Slovencev: ravnatelj Bradaska, prof. Žepič, prof. Valjavec, prof. Mam, pravi učitelj dr. Ceiestin, pomočni učitelj Bezenšek). Učni predmeti so bih: ve-ronauk, latinski jezik, grški jezik, hrvaški jezik, nemški jezik, zemljepis, povestnica, matematika, prirodopis, pri-rodoBJovje,   priprava filozofije.  —  Šolsko leto se je izvršilo — piše poročilo — 25.  srpnja   s svečano službo Božjo in javno delitvijo nagrad (premij),   katero je v redutni dvorani poveličalo deklamovanje,   petje in glasba.   Po takem Zagreb ni, kakor naše cislajtanske gimnazije, opustil starodavne lepe navade, po kateri so se  odličnim   učencem  delile  primerne  premije.    Lepo! eiava !
kmalu, kakor je opešala dr. Razlagova „Zora'*, da že davno ni duha ne sluha več o njej. Gospoda I Ce hoče veliki narod slovanski imeti o b Č n i literarni jezik^ naj so mu izgled Nemci, Francozi, Italijani, ki vsi imajo le po en literarni jezik, ne pa južna in severna in Bog vedi kakošna še druga narečja. Kateri pa naj bode slovanski vzajemni jezik, to nam je razložil nedavno častiti naš dopisnik iz Rusije.
Vredništvo.