Gozdarstvo v času in prostoru A ustrofoma 1999 1nia PIŠKUR'·· V avstrijskem področju Kaiserau, v bližini mesta Admont, je od J 2. do 14. oktobra J 999 potekala med- narodna sejemska prireditev Austrofoma z naslovom Sprejemljivo in racionalno pridobivanje lesa v gorskih gozdovih. Prireditev je že tradicionalna, saj se je v obdobju dveh desetletij predstavljala že osmič. Glavni namen sejma je predstavitev gozdarske opreme in de- lovnih sredstev ter novosti in smeri razvoja gozdarske tehnike in tehnologij na aktiven način- med praktičnim izvajanjem delovnih operacij v gozdu. Sama prireditev je namenjena gozdarskim strokovnjakom, večjim izva- jalcem gozdarskih del in gozdnim posestnikom. Prireditev je bi la organizirana tako, da seje večina proizvajalcev gozdarske mehanizacije predstavila na 44 točkah, ki so bile razporejene vzdolž etažne goz- darske ceste, del pa tudi na osrednjem razstavnem prostoru v dolini . Pri praktičnem izvajanju del v snu-e- kovih gozdovih so bile predstavljene žičnice, harves- terji, zgibni prikoličarji (forwarderji), gozdarski trak- torji in zgibniki z raznovrstno paleto možnih priključ­ kov ter konjsko spravilo. Poudarek je bil na tehnolo- gijah in gozdni tehniki za delo v gorskih gozdovih in na strmih terenih . Na razstavnem prostoru so se pred- stavili predvsem proizvajalci zaščitne opreme za delo v gozdu, proizvajalci motornih žag, izobraževalna, zavarovalniška, založniška in sejemska dejavnost, pro- izvajalci mobilnih in stabilnih žag za razrez lesa, sekal- nikov in cepilnikov ter proizvajalci dvigal. Občasno je potekala tudi demonstracija reševanja v gorskih področjih s pomočjo helikopterja. Največje novosti so bile prikazane pri delovnih sredstvih, ki se uporabljajo za delo v strmih področjih z velikimi nakloni. Predstavljeni so bili manjši har- vesterji za redčenja v takih terenskih pogojih dela, kjer se uporabljajo predvsem žičnice. Prevladovali so ožji harvesterji (Robin, Neuson), ki imajo možnost niveli- ranja kabine. Osnova teh strojev so goseničoi bagerji. Podobno je zasnovan tudi večji in močnejši harvester Impex Konigstiger, z delovnim dosegom 15 metrov, ki lahko izdeluje sortimente do premera 63 centimetrov (podira pa do 70 cm debelo drevje). Zanimiv je nov harvester Bergbiber, ki lahko dela v strminah z naklo- nam do 60 odstotkov. Osnova je hodeči mobilni štiri- kolesni bager Kaiser S2 z dvema zgibnima nogama in * M. P., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pol 2, ! 000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 sposobnostjo horizontalnega premikanja nosilcev ko- les. Hidravlična roka je patentirana in je sestavljena iz h·eh hidravličnih rok, od katerih sta dve teleskopski; ena nosi procesorski agregat, druga pa bagersko žlico. Doseg hidravlične in sestavljene teleskopske roke s procesorskim agregatom je 11,5 metrov. Podobno je zasnovan rudi harvester Menzi Muck A 71 T2 Mobil 4 x 4 ( 114 KM 1 84 kW), s hidrostatskim poganom, ki je zasnovan za delo v najtežjih terenskih mzmerah. Za delo v gorskih gozdovih je podjetje Konrad predstavilo novost v žičničarskem spravilu - gorski harvester Mounty 4000, ki ga sestavljata večbobenski žični žerjav s stolpom, ki je montiran na kamionu, in procesor na hidravlični roki. Obe napravi sta združeni na enem mestu in se nahajata na koncu kamiona. Na ta način je omogočena manjša dolžina vozila, še po- membnejša pa je možnost postavljanja linij skoraj neodvisno od lege vozila. Podjetje Konrad je predsta- vilo tudi nov dalji_nsko voden voziček z lastnim poga- nom (Woodliner 1000). Na področju sajenja sadik gozdnega drevja se uvel- javlja sistem sad nje sadik, ki so bile vzgojene v tu leih (podjetje Lieco) . Na voljo je celotna oprema za tak način sadnje (nahrbtnik z nosilci za sadike in orodje za sajenje). V naraščanju sta tudi proizvodnja in razvoj biogoriv in biomaziv. Proizvajalec Aspen je v gorivu (brez svin- ca) za dvotaktne motorje zmanjšal delež aromatov in benzola na manj kot O, 1 volumski odstotek. Na prireditvi sta se predstavila tudi dva slovenska proizvajalca gozdarske mehanizacije. Obiskovalce je med demonstracijo daljinskega krmiljenja pri delu navdušil zgibnik Woody, med različnimi proizvajalci vitlov pa so bili predstavljeni tudi vitJi slovenskega proizvajalca Tajfun. Razvoj gozdarskih delovnih sredstev in tehnologij širi področje uporabe mehaniziranih oblik pridobivanja gozdnih le-snih proizvodov. Glavna vodila pri razvoju so ergonomija, prijaznost do gozda (poškodbe) in eko- nomičnost. Velik napredek je prisoten pri razvoju raču­ nalniške opreme v modernih delovnih sredstvih. Opaža se težnja po univerzalnosti strojev, ki omogočajo delo z manjšim vloženim kapitalom in predstavljajo nov pristop k organizaciji dela. Rezultat težnje po večji univerzalnosti in možnosti opravljanja več operacij je 41 Gozdarstvo v času in prostoru forvester (Wolf-Pika), ki združuje harvesterske in for- warderske delovne operacije. Na koncu se pojavlja vprašanje o možnostih obsež- nejše rabe take mehanizacije v slovenskem prostoru. Terenske in lastniške razmere ter način gospodarjenja objektivno omejujejo obseg površin za take tehnologije v Sloveniji, subjektivno pa zavirata tehnološki razvoj tudi konzervativnost slovenskih gozdarjev in vpletanje politike v zakonitosti proizvodnih procesov v goz- darstvu. Harvester Menzi Muck s procesorsko glavo WOODY 50 pri delu v ekstremnih terenskih pogojih (foto: proizvajalec) EURECO '99 - 8. Evropski ekološki kongres Boštjan POKORNY* Evropska ekološka federacija (European ecologi- cal federation; EEF) je od 18. do 23. septembra 1999 organizirala osmi evropski ekološki kongres (EURECO '99) z zvenečim naslovom: Evropska razsežnost v ekologiji -perspektive in izzivi za 2/. <;toletje. Gostitelji kongresa so bili Grki (Aristotelova univerza iz Soluna), ki so za mesto srečanja izbrali hotelski kompleks Porto Carras na turistično pri vlač­ nem polotoku Hal.kidiki. Le-taje v svoji posezonski umir- ienosti nudil idealne pogoje več kot 600 udeležencem iz 44 držav z vseh kontinentov za bogatenje strokovnega znanja in izmenjavo znanstvenih izkušenj ter spoznanj s področja ekologije (v najširšem pomenu besede). Vsebinsko zelo bogata konferenca je bila razdeljena na 9 sekcij, v katerih so bile na plenarnih predavanjih, ustnih predstavitvah (referati), delavnicah in predsta- vitvah s postri obravnavane nekatere najbolj aktualne teme v ekologiji: * B. P., univ. dipl. inž. gozd., ERJCO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, 3320 Velenje, SLO 1. Ekološka teorija in njeni koncepti 2. Populacijska biologija in razvojna ekologija 3. Zdntžbe in prehranjevalne verige - multitrofične interakcije 4. Kemična komunikacija med trofičnimi nivoji in znotraj njih 5. Biodiverziteta in delovanje bioloških sistemov 6. Ohranitvena in obnovitvena ekologija 7. Zgradba, delovanje in dinamika izbranih ekosiste- mov 8. Izobraževanje v ekoloških in okoljskih vedah- po- vezava ekologije z ekonomijo in družbo 9. Ekotoksikologija in pomen biomonitoringa Že sam pregled naslovov sekcij kaže, da so bili predstavljeni številni prispevki s tistih področij eko~ Jogije, katerim je v Sloveniji namenjena velika pozor- nost pri oblikovanju gozdarskega kadra. Veliko zani- mjvih referatov in postrov je bilo s področij krajinske ekologije, populacijske biologije, varstvene ekologije, GozdV 58 (2000) 1