Spedftdene tu ftbbommc n to postalo Puiluhui phtsss v Leto X., št. 45 (»jutro44 st. 269 a> Ljubljana ponedeljek 23« novembra 1942-XXI Cena cent. 83 Upiavuistvo. ujuoijana, t*u ccuu jeva ulica 5 — Telefon št_ 31-22, 81-23. 31-24 Lnseratm oddelek: L,juDijana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 IZiKJLJUCIMU ZASTOPSTVU za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Pucclnl Jeva uL ft. reiefoa št- 31-22. 31-23, 31-24, 31-25. 31-3» Ponedeljska Izdaja »Jutra« tzhaja vsak ponedeljek zjutraj — Narod. se posebej in velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSION ARIA BSCLUSIVA per ia pubbliclta di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicitš Italiana S. A-Milano Uspešen nočni napad na pristanišče na Malti Letalstvo Ost neprestano bombardira letališča v Severni Afriki — Podmornica potopila velik parnik iz močno zaščitenega konvoja Seia Vlade pod predsedstvom Duceia Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 22. novembra 1942-XXI naslednje 911. vojno poročilo: Na cireuaiškem bojišču so slabe vremenske razmere ovirale delovanje izvidniških oddelkov na obeh straneh. Britanski letalski napadi na Tripolis so povzročili le omejeno škodo; zabeležiti je bito nekaj mrtvili in ranjenih med libijskim prebivalstvom. Naši letalski oddelki so z uspešno akcijo bombardirali pristanišče La Valletta, Nemška bojna letala so z uspehom napadala letališča v francoski Severni Afriki, Id jih je sovražnik zasedel, in pri tem zažgala na tleh več letal. V vodali severno od Philippevilla je neka naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Alberta Longhija torpc-dirala in potopila parnik velike tonaže, ki je pripadal močno zaščitenemu konvoju. Drzni m uspešni napadi Kr. letalstva Operacijsko področje, 21. nov. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani) Včeraj popoldne so oddelki bombnikov kraljevega letalstva ob spremstvu naših lovcev odleteli nad sidrišče in pristanišče H one. Potem ko so premagali živahno reakcijo prol letalske obrambe, so odvrgli številne rušilne m zažigalne bombe, kj so zadele pomole jn povzročile več eksplozij. Drugi oddelki italijanskih bombnkov sc izvedli akcijo na Filippeville- Čeprav ovirana od močne sovražne akcije so se letala zadržala dolgo nad cilj., ki so bili zadeti s preciznim merjenjem. V pristaniškem pasu so nastale eksplozije, katerim so sledilj dolgo trajajoči požari. Nemška letala, ki so bila v akejj nad tistimi objekti, so zadela več tovornih parnjkov; eden od teh z okrog 3000 tonami sc je potopil. Skupine torpednih letal, k; so operirale v več valovih so napadle sovražne rrgov.n-ske ladje, ki so se nahajale v prstanišču Filippevilia. Kljub trajanju izredno hude protiletalske akcije in navzočnosti anglc-merskih lovcev K.* so se med tem uvigfc-nil. to naša letala prišla v b!iž:no brodovja in zadela s torpedi eno 7000-tonske «riinico. nadaljnji parnv srednje tonaže. iz katerega se je dvignil visok steber črnega dima. V zapadnem Sredozemlju so se nadaljevali izvidnžki poleti v svrho nadzorovanja kretanja nasprotnika. Med tem križarjenjem je neki izvidniški hidroplan mornarice zapletel v borbo letalo Bristol Blen-hem, kj se je po prvih strojniških strelih z.večjo hitrostjo izmaknil nadaljevanju borba Nato je isti hidroplan opazil drugi Bristol Blenheim. Obe letali sta streljali s strojneami. Med zaščitnimi križarjenji rad Tun.snm je neki lovec Kr. letalstva drzno napadel skupino 6 sovražnih bombnkov. ki jih je spremljalo okrog 20 sovražnih lovcev, ter mu je uspelo verjc.no miš ti enegi izmed bombnikov Naš bombnik se je vrnil na oporišče, čeprav je bij na več krajih zadet. Na alžirsko tuniškem področju so letalske skupine rušilcev in strmoglavcev ponovno napadle zbirališča tankov, topništvo in prevvzna motorna sredstva +er povzročila razdejanja in požare. Nemško letalstvo, ki operira v istem odseku, je z odličnimi posegi na letališča, k so jih zasedli Anglo-Američani, uničilo kakih 10 letal na tleh. Trol . Gvieoo «- skal več ljubljanskih š;>l in nekatere šolske obednice. Spremljali so ga šcUk; sr,-mjsar prof. De Poli s pokrajinssrna šo'ski-ma nadzornikoma za srednje in osnovne šole. ob obisku v šolskih obednicah podpredsednika GILL-a prof. Cassan; ter predsednik mestne podporne ustanove major Campana. V vseh slovenskih šolah, ki jih je Visok; komisar obiskal, so upravitelji ;n ravnatelji sprejeli visokega gosta z besedami spoštljivega pozdrava in žive zahvale tudi v imenu profesorjev in učencev, zaradi novti dokazov naklonjenosti, ki jo fašistična vlada jn Visoki komisar izkazujeta slovenskim šolam jn učencem. Obnovil; so zagotovila svoje lojalnosti, s katero so prežet; vs: odgovorni činitelji v šolskih zavodih. Vs; tisti, ki občutijo blagor naklonjenosti do slovenskih dijakov in učencev s strani oblasti, so reki; učitelji, hočejo pokazati svojo hvaležnost s tem, da opravljajo svojo nalogo sodelovanja s častno zvestobo. Eksc. Grazioli je. govoreč voditeljem, učiteljem in tud; gojencem, ponovil, da nihče ne misl; na to. da b: se Slovencem odvzeie njih šole. Od slovenske šole se zahteva samo to, v njenem lastnem kulturnem in znanstvenem interesu, da lojalno sodeluje z italijansko šolo in da kaže do ustanov, k; naravnost izvirajo iz Fa-šzma, tako lojalnost v namerah in hotenju, kakršnega Italija z vso pravico zahteva od te dežele, kjer je nudila že toliko dokazov velikodušnosti in resničnega sodelovanja. Ce bodo šole ostale na tej črti — in to je najmanj kar lahko velik zmagoviti narod zahteva — bodo lahko računale zdaj in v bodočnosti z najbolj naklonjeno podporo oblasti in nadaljevale svojo važno nalogo priprave bodočih generacij. Preden je Visoki kolsar obiskal slovenske šole je obiskal italijansko osnovno šolo in italijansko gimnazija, -Kjer ga je sprejel ravnatelj prof. Galassi. Eksc. Grazioli si je ogledal številne razrede ter se dobrohotno zanimal za navzoče dijake jn za njih učenje. Ob 11. uri je Visoki komisar vstopil v trgovsk0 akademijo. Pozdravil ga je ravnatelj dr. Pirjevec, ki mu je želel dobrodošlico in ga vodil po razredih. V posa-mezn h razredih se je Eksc. Grazioli zanimal za šolski napredek jn je ljubeznivo nagovoril dijake ter jim naročil, naj pozdravijo, ko pridejo domov svoje starše. Nato je Visoki komisar obiskafl v istem poslopju dvorazredno trgovsko šolo ob spremstvu ravnatelja prof. Gogale. Od tu se je podal na Resljevo cesto v učiteljišče, kjer ga je pozdravil ravnatelj Prijatelj s celotnim profesorskim zborom. Prof. Prijatelj je spremljal Visokega komisarja po zavodu. Visoki komisar je obiskal vrtec, ki je priključen šoli in nekatere razrele, kjer se je vršil pouk. Nagovoril je gojence^ omenjajoč dolžnosti, ki jih morajo izvrševati v tem izrednem trenutku tudi dijaki. Dijaki so sprejel ivisokega gosta obiskovalca z rimskim pozdravom in so z njim vzkliknili Duceju. Po obisku učiteljišča se je Visoki komisar podal v šolsko obdenico v Petrarkovi ulici, kjer ga je pozdravil ravnatelj prof. Vider in mu izrazil globoko hvaležnost Duceju od strani otrok in njih staršev. Eden izmed malčkov je v imenu vseh ostalih pozdravil Visokega komisarja z beselami globoke hvaležnosti. Tu in pred nato obiskanimi šolami so se zbrale številne mamice, ki so pozdravljajoč po rimsko hotele izraziti Visokemu komisarju svojo globoko zahvalo Duceju. Eksc. Grazioli se je živo zanimal za delovanje obednic ter se pomudil med malimi, ki so z njim vzklikali Duceju. Od tu se je Visoki komisar podal v meščansko šolo v Mostah, kjer so ga z ravnateljem pričakali učitelji, starši in učenci, ki so visokega gosta praznično sprejeli. Ravnatelj Rismal je pozdravil Visokega komisarja in ga prosil, naj sporoči Duceju zahvalo družin za številne blagodati šolske obednice in drugih ukrepov, ki jih Režim izvaja za na.jbolj potrebne. Po obisku obel-nice, v kateri so bili zbrani otroci in mnogi starši, in po ogledu kuhinje je Visoki komisar obiskal še tretjo mešano osnovno šolo in zavetišče sester Sv. Vincenca. Tu je bil sprejet s pozdravi hvaležnosti. Ravnatelj šribar se je zahvalil Vladi in izrazil hvaležnost učencev in družin iz Most, delavskega okraja s številnimi pomoči potrebnimi prebivalci, kjer se podporno delo posebno ugodno občuti. Tudi tu je Visoki komisar obiskal obednice, in razrede in se pomudil v kapeli zavetišča. Ko je odgovoril na pozlrave, je rekel, da posebno rad obiskuje Moste, ker je v tem kraju mnogo potrebnih, za katere kaže fašistična Vlada posebno zanimanje. Preden je odšel iz zavoda s šolsko obed-nico je Eksc. Grazioli izrazil svoje zadovoljstvo prof. Cassaniju in majorju Campa-ni ter vsem njunim požrtvovalnim sodelavcem zaradi lepega udejstvovanja na področju, ki jim je dodeljeno v prid pomožnega dela. ki se izvaja na ukaz Duceja. Izrazil je tudi prof. De Poliju svoje odobravanje za delo, ki ga upravlja v svrho normalizacije šolskega delovanja v novi pokrajini. Odtoki Visokega komisarja Službeni list za "Ljubljansko pokrajino objavlja v 93. številk;, z dne 21. t m. naslednje odloke Visokega komisarja. ' Izmena vodje Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil Za vodjo Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil iz člena 3. omenjene naredbe se namesto Angela Njkole Donninija in njegovega namestnika rag. Arturja Ra itana imenuje rag. Marij Menegatti iz zavoda »Banca d'Italia«. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. * Izmena člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov Namesto rag. Arturja R-aitana se imenuje za člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov po členu 1. naredbe z dne 18. avgusta 1942-XX št. 164 rag. Marij Menegatti. Ta odločba je takoj jzvršna in se objavj v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ustanovitev ribarskega okraja Borovniščica Potok Borovniščica s svojimi pritoki od izvira pa do levega brega izliva vode »Vi-ševkov jarek« se izloči z ribarskega okraja št. 31. Jezero-Podpeč in se proglasi za nov ribarski okraj št. 31a Borovniščica. Ta odločba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Nedeljska kronika Madžarska bo vztrajala v vojni proti boljševizmu, do popolne zmage Z navdušenim odobravanjem sprejeta izvajanja predsednika vlade in zunanjega ministra Kallaya Budimpešta, 21. nov. s. V svojstvu zunanjega ministra je ministrski predsednik Kallay govoril v parlamentu med razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Kal-lav je med drugim zatrdil, ob odobravanju skupščine, da Madžarska ni v vojni proti boljševizmu iz egoističnih razlogov ali iz pohlepa po ozemlju. Madžarska je s tem, da je zagrabila za orožje ob strani Nemčije in Italije, nameravala braniti razen svoje neodvisnosti, ogrožene z boljševiški-mi imperialističnimi načrti, krščansko kulturo v tej vojni proti boljševizmu. Kallay je poudaril, da je Madžarska v vojni proti boljševizmu ob strani Italije in Nemčije, dveh sil, ki sta Madžarski obilno pomagali v borbi proti krivicam Trianona. Zgodovinska preteklost Madžarske, njen zemljepisni položaj, skupna borba proti krivicam pogodb, so dokončno določile naš prostor ob strani velikih sil Osi. Z Italijo in Nemčijo bo Madžarska, je zaključil Kallay, še naprej marširala do zmage. Govor ministrskega predsednika in zunanjega ministra je bil kronan s soglasnim odobravanjem skupščine. Govorniki iz raznih parlamentarnih skupin so potem izrazili svojo popolno solidarnost z zunanjo politiko vlade, zatrjujoč nespremenljivo voljo madžarskega naroda po nadaljevanju borbe ob strani velikih narodov Osi do popolne zmage nad boljševizmom. Gotovo je, da ne bodo židje iz Londona in Washingtona vsilili Evropi svoj red, je izjavil desničarski poslanec Weina. Novi red, ki ga hočeta Dv.ce in Fiihrer, — je nadaljeval govornik, — in za katerega se borijo mladi dinamični narodi Evrope, bo triumfiral nad zaroto anglosaškega žid.vstva. Japonska zmaga pri Guadalcanaru Japonci so se na otoku izkrcali, Američani pa so izgubili mnogo vojnih in prevoznih ladij, med njšmi dve oklopnici in šest križark Tokio. 20. nov. s. Japonski listi na vidnem mestu komentirajo- uradno poročilo o bitki pri Salomonskem otočju in pripominjajo, da je ta tretja bitka po silovitosti prekosila vse prejšnje. Dne 12. novembra so iaponsika letala zapazila velik ameriški konvoj, ki je prihajal od juga. in so ga z uspehom na-p-adla. Dve križanki. med njim' ena modernega tipa. sta bili potopljeni, tr; prevozne ladje pa hudo poškodovane.. K.o je nastopila noč. so posegle v borbo japonske oklopnice, ki so s svoj im posegom skrajšale razdalje in olajšale nočno delovanje japonskim letalom ker je imelo za posledico. da so bile štiri sovražne križark e potopljene in deset nadaljnjih edinic poškodovanih. Listi pripominjajo, da so se- tedaj prvič pojavili novi tipi ameriških križark. katerih gradnja se je začela spomladi leta 1940. Te ladje so oborožene z 9 topov i po 150 mm kalibra in imajo 6 cevi za metanje torpedov kalibra 500 mm ter lahko dosežejo hitrost 33 vozlov. Navzlic pojavi teh sovražnih sil je japonsko brodovje sklenilo izvesti izkr-cevalno akcijo na otoku Guadalcanar. Japonski konvoj je lahko v redu izvršil svoje operacije, toda 14. t. m je ameriško brodovje začelo napad na japonsko brodovje. Kljub silabi vidnosti je bilo mogoče ugotoviti, da se je ameriško brodovje začelo zbirati v bližini dveh oklcpnic po 35.000 ton. Japonske ladje, ki so se tedaj približale, so s peklenskim ognjem obsule sovražne ediniee in so potopile pri tem obe sovražni oklopnici in tako prisil.Ie sovražno formacijo, da se je umaknila proti jugu. Japonci pa so se navzlic utrpeli škodi na prevoznih iadjah lahko izkrcali in s trm dokazal: popolno premoč japonskih obor- -ženih sil v razburkanem vodovju Sa! Ginom -j skega otočja. Gobbels o popolni gotovosti zmage V najnovejši številki tednika »Das Reich« je nemški propagandni minister dr. Gobbels objavil članek o vojnem položaju, v katerem ugotavlja med drugim, da so uresničeni vsi pogoji za končno zmago sil osi in trojnega pakta. Nemški propagandni minister takole izvaja: Vojna je dosegla v zadnjih dveh mesecih izredno pomemben razvoj. Pojavljajo se novi izgledi, nove nevarnosti in nove možnosti. Bilo bi nespametno misliti, da se bo tudi v bodoče vse samo ugodno razvijalo. Ni vojne, v kateri bi bili pozitivni činitelji vsi na eni, negativni pa vsi na drugi strani. Kar pa bo lahko v kratkem uresničeno, to so pogoji naše končne zmage. Zavedati pa se moramo, da moramo te pogoje kot vojujoči se narod izkoristiti. Nič bi ne bilo bolj napačno in nevarno, kakor domnevati, da moremo zmagati skoro po naravnem zakonu. Zmago lahko dosežemo samo za ceno velikih žrtev. Kolikor bolj se bliža odločilna faza, tem večje so preizkušnje, pred katere ta vojna postavlja narod. Zdi se celo. da se hoče usoda prepričati, kdo je vreden najvišje nagrade: končne zmage. Angleži in Američani so v zadnjem času doživljali same poraae in prav zato so se znašli sedaj v položa'ju, da jih psihološki razlogi silijo, da morajo svoji javnosti govori o »zmagah«. Ako bi se tudi mi držali istih psiholoških razlogov, bi morali tako navdušeno vzklikati o zmagi, da bi ostali hripavi vse življenje. Anglo-sasom so potrebni slučajni uspehi kakor vsakdanji kruh. Ne smemo se zato čuditi, ako po dolgem iskanju in proučevanju najdejo končno kje vzdolž ogromnega bojišča točko manjšega odpora in dosežejo na njej neizogibni slučajni uspeh. Zaradi tega pa se celotni položaj ne spremeni. Ogromna ozemlja, ki smo jih zasedli, predstavljajo za nas dragoceno jamstvo za končno zmago in krijejo v sebi. neprecenljive vrednote, ki jih je mogoče že takoj presoditi v skladu z učinkovitejšim vodstvom vojne. Sedaj gre prav za to, da v kar največji meri izkoristimo pogoje, ki smo si jih bili zagotovili na vseh področjih. Ako Angleži občudujejo svojo vztrajnost, moramo pribiti, da smo vsaj enako vztrajni tudi mi in to že dolgo časa. Sicer pa vsakdo izmed nas ve, da se borimo za svoj nacionalni in individualni obstoj, ako osredotočujemo vse svoje sile in izvršimo najvišje napore, tako da nam je končna zmaga popolnoma gotova. Ljubljana, 22. novembra Današnja nedelja je prinesla nov mraz. Medtem ko je v petek in soboto zjutraj stalo živo srebro nad ničlo in se je ozračje v soboto čez dan ogrelo vsaj do 5.5°C, smo v nedeljskem jutru zabeležili —1°C. Noč na nedeljo je bila svetla, mesečna, hladna. Proti jutru je legla slana. Nebo je sivo, ozračje pa mirno in barometer se drži precej visoko. V svežem hladu so izkoristili Ljubljančani tudi to nedeljo za prijetne i osvežujoče izlete. V Jakopičevem paviljonu . je bila razstava prav dobro obiskana ob I 11. dopoldne, ko je spet vodil prof. Ivan ! Vavpotič. Filmska prireditev Nemške akademije Lektorat Nemške akademije v Ljubljani je v soboto popoldne nudil svojemu občinstvu in povabljenim gostom zanimivo fjlmsko prireditev v kinu »Unionu«. Predvajali s0 najprej film »Kaj mora vsakdo vedeti?« Film predočuje z zemljepisnimi skicami, grafikon; in z drugim, nazornimi pripomočkj pomen osvojenega vzhodnoevropskega prostora za gospodarstvo Velike Nemčije in slike velike produktivno-izkorščevaine možnosti, kj se tu odp:ra.jo Rajhu ter kažejo, da »čas oela za Nemčijo«. V daljšem zvočnem tedniku so se pokazali številni posnetki z najsevernejšega j bojišča, z bojišča pri Stalingradu n» na ' Kavkazu, kakor tud; posnetki jz življenja 1 jn boja nemških podmorp.r na AtlantsKem occanu .poleg nekaterih pr.zorov iz Giav nega stana nemške vojske. Po teh aktualnih reportažah, izdelanih — kakor je že razumljivo — tehnično kar najbolj od-1 čno .n prežetih z močno vero v zmago, so predvajaii še ljubki film »Ti moja harmonika«. ki je pravi slavospev temu tudi pri nas priljubljenemu instrumentu. Film združuje s poveličevanjem harmonike v njen h raznih oblikah številne krasne pokrajinske motive, razpoloženja v narav:, podobe iz veselega in srečnega ljudskega življenja* v času. ko je harmonika vabila na neskrbni ples in spremljala mlade lju-dj na planinske izlete. Film je bi prav tako poučen kakor lep. Pričetek zdravniških pregledov v živilski stroki Za vse osebje mlekarn in špecerijskih trgovin se v ponedeljek 23. novembra prično zdravniški pregledi na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in zakona o nadzorstvu nad živili. Pregledi za osebje mlekarn in špecerijsk h trgovin bodo trajali ves teden do vključenega 28. novembra, a o l ponedeljka 30. novembra do sobote 5. decembra mora priti k pregledu v mestni fizi-kat vse osebje gostiln, mesarij, pekarij, slaščičarn in d»ugih podobnih obratovalrJc z živili. Pregled se vsak dan prične ob 8. in traja do 10. ux-e. Prijavite pridelek! Pridelovalci fižola, ovsa, koruze in tudi krompirja, ki še vel no mso oddali prijav pridelka, opozarja mestni gospodarski urad, naj takoj, zanesljivo in nepreklicno pa vsaj do srede 25. t. m. zadoste strogi uredbi, da se izognejo kazni. Prijave dobe med uradnimi urami v Beethovnovi ulici 7/II, soba št. 35. Znova opominjamo, da je prijavo pridelka dolžan oddati vsak pridelovalec navedenih kultur, posebno pa tisti, ki so naznanili posevek, čeprav niso nič pridelali. To pa zato, ker taki prosijo za živilske nakaznice ter imajo zato nepotrebna pota. nevšečnosti in stroške, ker niso zadostili tej uredb4. Ko bo torej mestni preskrbovalni urad delil fižol, ga bodo dobili tu li tist\ ki so svoj pridelek porabili v stročju in to tudi naznanili. Hkrati mestni gospodarski ural opozarja pridelovalce, naj oddajo prijave pridelka tudi zato, ker se po prijavi posevka za prisilni odkup lahko odmeri mpačna množina, če ni prijavljen pridelek. Na hrbtni strani prijave naj pa pridelovalci napišejo morebitna pojasnila glede lege obdelo-vanega zemljišča (senčna ali sončna lega), kaljivost semena (slaba ali dobra kaljivost), tavine iti. Seveda pa morajo biti ta pojasnila resnična., ker so za neresnične prijave določene občutne kazni. Po Martinovem na Dolenjskem Nov mesto, 22. novembra Se najstarejši dolenjski očanq se ne spominjajo tako lepega poletja in krasne jeseni, kakršna je letošnja. Čeravno se večkrat pripravlja k dežju, vendar se nebo pooblači le za kak dan in že spet pos je sonce. Tudi mraza letos kar dolgo m hotelo biti i" medtem ko je lani padel prvi sneg na Dolenjskem že 23. oktobra, smo letos čakali nanj d0 16. novembra. Prot! koncu prejšnjega tedna je namreč tud' po Dolenjskem pritisn ] mraz in živo srebro je prvič zdrknilo v jutmjih urah pod ničlo. Vse je že dišalo po snegu, toda komaj v ponedeljek je v zgodnjih urah sneg narahlo pobelU Dolenjsko. Dočim je toplejši jugozaapadnik že v dopoldanskih urah po-medel s prvim snegom, se je na Gorjanc'h sneg le še obdržal, saj ga je tam zapadlo že za dobro ped. Že v torek se je ozračje ponovno zjasnilo in vso sredo je vladalo na Dolenjskem ponovno najlepše vreme. Le v zgodnj in ura h je bilo živo srebro pod ničlo. Prv; mraz je opomnil Dolenjce, še posebno meščane, da pohitijo z nakupom gorva, za kar letos prvič vod: glavno skrb novomeška mestna občina, kj na veliko dobavlja drva po zmeraj ceni. Dočim je bila lani Martinova nedelja že vsa v znamenju zimske sezone, saj je tedaj zapadel že drugi sneg in je baš na Martinovo nedeljo imela dolenjska metropola prvo poledeo. je letos vladalo po vsem Dolenjskem prav lepo jesensko sončno vreme. Eno pa le drži v primerjavi z lanskim letom in to je, da so na splošno Dolenje; tud; letos praznovali Martinovo času primerno. Največ Novomeščanov se je to nedeljo odpravilo prot; Trški gori, kjer so bile spet odprte nekatere zidanice in so vinogradniki rad; postregli z Mart novim pri-boljškom. V zidanicah je b;io med razgovori dokaj živahno, tudi popevke še njso popolnoma zamrLe po prijaznih vnskn hramih. Pa tud; novomeške gostilne same so se za Martinovo dokaj dobro oskroc^e ter je bilo prav živahno. O letošnjem pridelku gre splošna hvala. NAROČITE SE NA R O M A N E DOKNJIGE ■Ul 'MKUtUfBtMHUiaaHtiamUlUUlUUijHUtiCCCtUfUl IUfif Hr«' i • ti« ■ biaisUUiif >i. ti t::uH«šmiUJUM*U; IHtiltte»ti«-» Najvišje dopustne cene na ljubljanskem živilskem trgu Umrla jc naša dobra mama. gospa Turek Marija 21. t. m., previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. novembra 1912, ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, dne 22. novembra 1942. žalujoči rodbini GIZEL-J, VODISEK. Po' dogovoru z zastopnicami in zastopu ki konflumentov, pridelovalcev in prodajalcev ie nicstni tržni urad Visokemu komivirurtu spet predložil najvišje ccne za tržno blago v Ljubljani ter jih jc ta odobnJ. Z odlokom Vlll/2, št. 4192/26. Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano tio'očcne najvišje cene od ponedeljka 23. no\'cmbta 1942-XXl zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v L.ubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: zeljnate glave poj 10 kg I 50 lire. zeljnate glave nad 1" kg 1 L. rdeče zelje 2 L, kislo zelje 4 L. ohrovt 2 L. repa na drobno 1 L, repa na debelo 0.75 L, kisla repa 2.50; endivija I. vrste 4 L. endivija II. vrste 3 L. motovMec 8 L. radič 4 1. mehka špinača 4 L, triLa špinača 3 L. karti jo!a brez listov 5 L; rdeča pesa 3 L. rdeči korenček brez zelenja 3 L. rumeno korenje 1.20 L: peter šil j 4 L. zelena 4 L. ^^pek zeVnjave za juho ) 0.25 L. rumena kf/eraba 1.50 L. kolerabice 3 I« črna redkev 1.50 L; čebula 2 L. š.alota 4 L, česen S L. osna-ženi hren 4 L; jabolka 1. vrste, namizna, izbrana 4.25 L, jabolka II. vrste 3.00 L, jabolka 111. vrste 3 L. hruške I. vrste 4.45 L. hruške T L vrste 3.85 L. kilogram suhega lipovega cvetja 18 L, žlahtne gobe 12 L, sivke za vlaganje 10 L, vse druge užitne gobe 6 L, kostanj 4 L, jajca 2 L kos. Kjer ni posebej naveden liter veljajo cene za kilogram. Vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker jc za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Po teh cenah mora hiti naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti csnažcaMt, oprana in sveža, vendar pa nc več m« ikra. Te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje ccne morajo biti v idno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu nc samo na Vodnikovem in Pogača rje vem trgu. tem- več tudi na ZlVIlSKl h trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški ter sploh ' pri vsuh prodajalkah in prodajalcih po vsej I mestni obč:ni ljubljanski. ft »00 200 300 (.oa 500 1000 km + Zapustil nas je v najlepši življenjski dobi naš ljubljeni STANE Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. novembra 1942, ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Podraga (Vipacco), dne 22. novembra 1942. ŽOI R NASTJA Z DEČKOM In ostalo sorodstvo. i 'V...v-1 • i. V ,• • • —.''V - f- -.v/j- *.. L ■4- m r Bjpjj i Umrla nam je naša ljubljena teta. gospa Prešel Marija roj. Lokar vdova višjega agrarnega svetnika 21. t. m. v 76. letu starosti. Pokopali jo bomo v ponedeljek, dne 23. novembra 1942. ob pol 4. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. novembra 1942. Žalujoči ostali. Kako vleče cigara? (Beseda izkušenega strokovnjaka) Ni namen tega članka obrazložit' postopek pn izdelavi cigar, tobaka za t»ipo in nrralanca. ampak dati samo nekoliko nasvetov. Pogovorimo se naipre; o cigari; Cigara je sestavljena iz treh delov, in to iz vložkov, povoja in omot nega lista. Potrebna količina vložkov se zavije v povojni listič, v tako imenovano pupo. ki se v obl.ilki spreša in potem omota z omotnim listom. Če naj cigara dobro vleče, je treba da so vložki pravilno naloženi, da ne tvorijo v pupi nobenih vozlov, da m vložkov preveč, ker bi s prešaniem postala cigara trda. Cigara naj ho dobro posušena Okus cigari dajejo poglavitno samo vložki Jc torej brez pomena izbirati cigare po barvi omotnega lista in misliti: če ie omot svetle barve, je cigara boljša in da bo tudi bolje vlekla kakor cigara s temnejšim omotom. Ako bi biile cigarete zavite v papir razne barve, bi izbiranje cigaret po barvi pap;rja tudi nič ne vplivalo na kakovost cigarete. Ves dobri okus torej zaviv od m t-anic ki.kovr*sti tobaka Če cigara slabo vleče, je treba poiskati vzrok. Glavni vzrok je pogostoma. da ie pup& z vložki preveč napolnjena in je zaradi presanja postala trda. Tu si pomagamo tako. da po odrezu porinemo v cigaro tanko žico, najmanj čez polovico cigare. Pri tem >e treba s prsti pri ustniku cigaro na rahlo stisniti, da ne poči omotni list ali se nc odvije, ker je omotni list na cigari nalepljen samo pri ustniku Odrez pri ustnici cigare naj bo kakega % cm v premeru, ie pa tudi lahko koničen. Manjši rdrez ni na mestu, ker se dim pri mali odprtini preveč koncentrira in cigara počne med kajo pri ustniku zamakati. Včasih je bil v prodaji tako imenovani »cigarenštr.her«. To je bil a par.i tek. opremljen z 2 mm okroglim no-žičkom. Nož i ček iz tega aparatka si potisniti v ustnik cigare kake 3 cm globoko. Noži ček je v cigaro vreza! luknjico in ko si aparatek od cigare odstranil, je poseben klinčik odstranil nabrani tobak avtomatično v cevke nožička. Teli aparatkov ni več, bt!; >a so zelo praktični ker ni bilo treba e-gare odrezovati. Drugi vzrok, da cigara dobro ne gori. je ta. da je tobak vlažen. Treba je torej take cigare posušiti, ker ne posušene pri kaji zelo zamakajo in pečejo. Posušijo pa se najbolje na soncu ali v mili suhi temperaturi, traja pa prccej časa. da pride toplota v notranjost p upe. Tam. k jer sc nabirajo vodne pare. se cigare nc smejo "Rušiti. ker se tobak takoj n pije vlage. Dobro vemo, da postane tobak pn južnem vremenu vlažen in lahko se reče. tla je dober barometer. Ali je cigara v a/na. spoznaš tudi na tale način- vzemi cigaro in jo položi k ušesu, nar.ahlo slisni v sredini in če zapeka, je to -pem in se izmuznili izpod okrilja p- fc : irske morale, ko bomo smeli ob osmih v gledališče in zvečer na promenado, im kadar ko'i se nam bo zljubilo in nam bo proračun dopuščal v kino m v kavarno; sanjarili smo tisoče drobnih sanj in tudi to. kako bomo takrat, kot nadobudna mladina v najlvjših letih, dosegli zveze s »vcimu ideali in jih spoznali tudi od bliže, nc saipo iz neskončne daljave od dijaškega stojišča tja preko celega parterja do odra. Kajti kaj malo nam je pomagalo, če je bili med nami kdo srečen lastnik daljnogleda; preden si si ga izposodil od tega srečneža in preden je prišel daljnogled skozi številne roke in mimo številnih oči do tebe je predmet tvojih sanj že izginili z odra ali pa ti je vsaj obrnil hrbet. Tako smo torej oboževali svoie obo- ževance lc od daleč in »i lahko le v najlepših sanjah predstavljali srečno naključje, ki bi nam privedlo enega izmed njih na pot. Kajti zdelo bi se nam takrat največja sreča spoznati enega izmed igralcev, pa čeprav šc tako majhnega im neznatnega, da b' le enkrat lahko govorili s takim, ki živi za kulisami. v soju reflektorjev, m diha isti zrak kakor veliki naši junaki Samo zavoljo takih in podobnih prednosti smo sc podvizali z maturo w hrepeneče čakali dneva, ko nam bo zrelostno spričevalo odpdo duri v-naš zemeljski raj. Mučili smo sc in mučili dolgih o6em let z učenjem in potrpežljivo prenašaili vse šolske bridkosti s svetlo zavestjo v srcu, da nam bodo po maturi odprta vsa pota, da nas bodo vsi. ki So nas do sedaj poniževali. zrli s spoštovanjem in da bomo — kar je glavno — tudi doma vendar enkrat p -iV.i do besede To la glej razočaranja! Ko smo enkrat dosegli svoj dolgoletni smoter, jc svet ostal prav tak. kakršen je b'i. sonce m sijalo prav nič svetle je in doma so pomaknili zrelostno samostojnost na polnoletnost. Ivo Kustan: Sfinga i. Nadzornik kriminalne policije Carter je pošalil klobuk na glavo in je pravkar hotel zapustiti uradno sobo. ko je zazvonil telefon na pisalni mizi. Nejevalno je segel po slušalk5, saj so bile uradne ure pravkar pri kraju in mu je želodec že nekoliko gDobro. naj pride.« še. kar dobre volje je sčdel nadzornik Carter nazaj za pisalno mizo. Vedel je po izkušnjah, da gre gotovo za perečo zadovo, kadar se komisar Albers ukane in njemu obesi rešitev. Pri vsem tem je bil A.fcers med najsposobnejšimi sodelavci, ki mu je pripomogel že k marsikateremu uspehu. Došlec je potrkal in vstopil. Carterievo izkušeno oko je v njem takoj spoznalo trgovca, čigar zunanjost izdaja dobro robo in visoke številke, štel je nekaj nad 50 let. Visoko rasel in vitek je n*pravljal izredno prikupen vtis. »Sem Thorsten. Prišel sem k vam v prav nenavadni zadevi, ki me hudo prizadene zavoljo vsote kakor tudi zaradi nepoimlji-vih okoliščin.« »Sedite, prosim, in mirno pripovedujte. Vaše ime ml zveni precej znano, če se ne motim, ste lastnik tekstilne tovarn in znamenitih konj?« »Točno, gospod nadzornik, to sem jaz. Zdaj me pa. prosim, poslušajte. Saj bom kmalu opravil, samo tega ne vem, če vam bom povedal zadosti, da bi iz tega lahko izvajali sklepe. Znašel sem se pred zago-netko Komisar Albers, ki me je bil pravkar napotil k vam, je sodil, da znate samo vi treti takšne in podobne orehe.« »Nu. tovariš Albers pač rad pretirava,« je fino nasmejan odgovoril Carter. »Kajpada si v vaši zadevi samo želim, da bi njegova sodba- ne bila pretirana.« > Tudi jaz želim tako. gospod nadzornik. In zdaj k stvari!« Thorsten si je obrisal potno čelo. potem je pričel pripovedovati in sivkasto s.nji dim cigare ga je skoraj docela zagrinjal »Kakor torej veste, imam tovarno tam zunaj. Podjetje je prav znatno in temu primeren je tudi denarni promet. Vplačila narastejo tedensko v visoke vsote, od katerih ostane določen znesek kot razpoložljiva gotovina v tovarni, ostanek pa izročamo tukajšnji Trgovski banki. Prenos se izvrši na dvojen način: ali poskrbi zanj blagajnik, ki nakaže vsoto po čeku na našem poštnem uradu, ali pa kar jaz sam vzamem denar s seboj in ga osebno vložim v banko. V navzočnosti mojega blagajnika in knjigovodje sem tudi danes natančno odštel 80.000 kron. — pomota jc izključena. Celotna vsota je bila iz sto-takov 'in petdesetakov. ki sem jih spravil v svežnje po sto kosov. Slučajno so tvorili polovico vsote štirje svežnji stotakov. ostalo polovico pa osem svežnjev petdesetakov. — Svežnje sem kakor ponavadi opažal z lastnim rdečim papirnatim ovojem, na katerem je polni naslov moje tvrdke in je na njem zabeležena vsota svežnja. Ker sem imel aktovko že prenapolnjeno s poslovnimi papirji, sem zavil vseh dvanajst svežnjev v čvrst ovojni papir, nakar sem ves zavoj še prevezal. Potem sem sedel v avto in se odpeljal v mesto. Zavoj je ležal poleg meDe in sem vso vožnjo, ki je trajala celo uro, držal roko na njem. Ko se pripeljem v mesto, velim ustaviti • pred Trgovsko banko, povsesem vanjo zavoj in ga položim na blagajniško okence. V strogo omejenem blagajnikovem prostoru je bil blagajnik, ki ga dobro poznam, pravkar zaposlen in tako je drugi blagajnik, še čisto mlad mož, prevzel moj zavoj.« »80 000 kron na konto Thorsten & Co.« »Prosim, bom preštel.« Blagajnik je prerezal omot in odprl zavoj. Tisti trenutek je pristopil neki moj znanec in poglobil sem se z njim v razgo-"or, iz katerega me je čez čas opo7oril blagajnikov glas: »Tu je samo 75.000 kron, gospod! Prosim, prepričajte se sami!« Presenečen sem se obrnil k okencu na katerem so ležali svežnji in sem na pogled sprevidel, da manjka zavojček petdeseta-kr><- — torej 5000 kron.« Stal sem pred uganko. Spričo dejstva, da je bilo v zavoju samo 75.000 kron, sem se opravičil zavoljo pomote, nakar sem sprejel potrdilo, šel sem nato v kavaino in sem precej časa razmišljal o tej uganki. Saj je bilo naravnost smešno misliti na kako pomoto, ko bi bil lahko prisegel pri vseh svetnikih kakor na svojo vest, da Je bila v zavoju polna vsota in da iz čvrsto zavitega zavoja ni moglo na vožnji nič izginiti, fce enkrat opomnim, da sta moj blagajnik in moj knjigovodja stala poleg, ko sem v tovarrj prešteval denar, zvrstil bankovce v svežnje, jih opasal z rdečimi pasicami in jih nato zavil. Kljub temu sem telefon:čno poklical tovarno, preden sem se odloči* j da se obrnem na policijo. Moj bagajnik je seveda kar onemel, ko sem mu to sporočil. In ko je takoj nato pregledal blagajno, mi je še enkrat potrdil, da sem vzel s seboj 80 tisočakov. Po takem sem si moral torej samo še klavrno domišljati, da sem manjkajoči sveženj bankovcev spotoma sam sebi ukradel. Kajpada bi bilo odveč izgubljati o tem besedo. Izguba peterih tisočakov pa tudi za nas ni brezpomembna. Vendar bi to vsoto rad žrtvoval, če bi ml uspelo odgonetiti skrivnostno uganko.« Tako je končal Thorsten in nadzornik Carter ga ni prekinil niti z besedico. Se vedno je razmišljal o vsej zadevi in Thorsten je napeto čakal njegovega odgovora. Naposled je Carter vstal, se oprl s pestmi ob pisalno mizo in napele so se mu čvrste poteze na obrazu. »Gospod Thorsten, vaše poročilo ml zadostuje. Ta trenutek sicer Se ne moreni ničesar sklepati, toda eno je gotovo: sl» bo zadeva za vedno ostala zagonetka ali pa bo pojasnjena ca čisto preprost način Naj že bo tako ali drugače, v nekaj dneh vam bom morda lahko kaj več povedal.« »Hvala, gospod nadzornik, zelo bom vesel, če boste našli pravo sled.« n Potem ko se ja Thorsten poslovil, je nadzornik Carter še nekol ko postal sredi sobe in je v mislih motril tla. Poten je stopil k oknu, segel po listnici in vzel iz nje petdesetak. Tisto, kar je aedilo, bi bil gledalec težko razumel. Carter je rajprej poizkusil, da bi bankovec v celotni velikosti spravil v stranski žep srvoje suknje, nato je enako poizkusil v notranjem prsnem žepu. pa ni šo ne eno ne drugo. Bankovec je b'l za normalne žepe prevelik. Po takem je torej bilo še bolj nemogoče, da bi kdo vtaknil cel sveženj bankovcev v žep, ne da bi jih na sredi preganil. Tak stisnjen sveženj petdesetakov je pa že precej rejen ln bi se žep očitno napel. Kaj torej? Sveženj razdeliš na več delov, zviješ vsak posamezni del in vtakneš vsakega v drug žep. Seveda moraS prej odtrgati ovoj irt ga najbrž brezbrižno zavržeš. ker si pač nervozen in moraš naglo gibati, da te na zasačijo. Tako približno je razmišljal Carter. Pogledal je na uro. stopil naglo k telefonu m poklical Trgovsko banko. Takoj so ga. zvezali z ravnateljem. »Tu nadzornik Carter. Gospod ravnatelj, kdaj zapirate banko?« »V pol ure. torej ob 2.c »Hvala. Ali lahko v neki zadevi govorim osebno z vami ?« In M auno to! Tudi sicer ao se JUTTO< pooedei*k& taSsJg 4 Ponedeljek, 25. XI. 1942-3X1 Tajfun In njegove strahote Tornado neposredno pred izbruhom Tornado, tajfun, nragan, ciklon, to so samo različna imena za zračne vrtince, ki povzročajo na naši zemlji najstrašnejša pustošcnja, kar si jih moremo misliti. Nedavno je bil strahovit tajfun v Indiji in je, kakor svojčas v Ameriki (posebno na otokih Antilih). zahteval nešteto človeških žrtev. Poročajo o 30 000 mrtvih in neštetih brezdomcih. Kako prav za prav nastane tornado, še ni povsem pojasnjeno. Z gotovostjo vemo samo toliko, da ga povzročajo posebne prilike v našem ozračju, ki jim je vzrok Sonce. Sonce zelo neenakomerno obžarja posamezne dele naše Zemlje. Predeli ob ekvatorju sprejemajo v obliki toplote največ sončne energije, dočim jo severni in južnejši deli dobe mnogo manj. To razliko občuti tudi naše ozračje. Zračne plasti ob ravniku se čezmerno segrejejo in so prenasičene z vodnimi parami, dočim je v severnejših krajih zrak mrzel in suh. Ob priliki katastrofe na Antilih pred nekaj leti so mogli na podlagi vremenskih kart prav točno ugotoviti, da je povzročilo, tornado srečanje mrzlih zračnih tokov s severa z vročimi in z vodami nasičenimi zračnimi plastmi nad otočjem. Vroči zrak sili navzgor in ve.ie kot močan veter v neznanske višave, kjer vlada hud mraz. Tam se vodne pare ohiade in zgoste v meglo, v težke, črne oblake, ki se samo ob takih nenavadnih prilikah pojavijo v višinah, kjer običajno plavajo le ledeni c i r i. Zaradi hudega mraza, ki vlada zgoraj, se vodne pare zgoste kar nanagloma, to se pravi: oblaki se stvorijo v nekaj minutah. A ker so le-ti še vedno toplejši kakor mrzli zrak in iz drobnih ledenih kristalov sestoječi ciri, ki jih obdajajo, se oblaki ne ustavijo, marveč drve kakor skozi nekakšen mrzel kamin s silno brzino kvišku. Brzina, s katero se dvigajo, je včasih po nekaj deset metrov na sekundo. Mraz še dalje bolj pritiska, pare se vse hitreje in hitreje zgoščajo in združujejo v vodne kaplje, ki pa takoj zmrznejo v točo. Ko zračni tok navzgor pojenja, začno drobna zrna toče padati proti zemlji. Med potjo pa se na njihovi površini zgo-ščajo in zmrzujejo vodni hlapi, tako da postajajo zrna vedno bolj debela in dosežejo pod ugodnimi prilikami včasih velikost kurjih jajc. Vse skupaj se vidi kot nekakšen ogromen leden plaz, ki s fantastično brzino pada proti zemlji. Tak usip toče je eden poglavitnih vzrokov postanka tornada. Seveda pa ni treba, da bi toča res padala na zemljo; včasih se to sicer zgodi, a večkrat se toča v gorkem nižinskem zraku staja, še preden pade na zemljo. Drugi vzrok nastanka zračnih vrtlncer so zračni valovi. Gotovo je že vsakdo opazoval, da se na precej naglo pekoči ali pa od valov razburkani vodi nenehoma delajo vrtinci na površju ter da se sredi vrtinca voda vselej vgrezne v obliki lijaka v globočino. Nekaj podobnega opazujejo tudi letalci v zraku, ki se dvignejo v višino 4—5000 metrov nad zemljo. V teh višinah je namreč zrak že tako redek, da si z majhnim pretiravanjem lahko predstavljamo, kakor da bi bila v tej višini že gladina zračne plasti, ki pokriva zemeljsko površje. Na tej zračni gladini pa se kakor na vodi delajo zračni valovi, ki povzročajo vrtince Da so taki zračni valovi res nekaj resničnega in ne nemara zgolj plod naše domišljije, v tem nas potrjujejo oblaki, ki se v teh višavah pogosto razporede v dolge, vzporedne in enakomerno vsak sebi oddaljene pasove, ki kakor pene na morju jašejo na grebenih zračnih valov. Vprašanje je samo še, kaj povzroči valove ? Veter ne more biti vzrok; to se ne bi skladalo z našimi dosedanjimi zamisleki. Sicer pa tudi vodnih valov ne povzroča samo veter; včasih vidimo, da se'delajo veliki valovi tudi za parr.iki, ki z veliko brzino režejo vodno gladino. Kaj pa v zraku? Po teoriji vremenoslovca Wegenerja povzroči isti učinek kakor parnik na vodi v zraku močan vsip toče, ki se kot mogočen leden steber z velikansko brzino rije skozi zrak, ga razburka in povzroči tako zračne vrtince, če so nastali vrtinci dovolj razsežni in če se sučejo zadosti naglo in z veliko silo, tedaj se jame zrak v sredini vrtinca čedalje bolj ugreza ti. Vidi se, kakor da bi se iz sredine vrtinca pomolil dolg, v obliki lijaka priko-ničen rilec, ki se vse bolj in bolj steguje proti zemlji. Ali jo doseže ali ne, to je vprašanje velikosti in moči zračnega vrtinca. Izmed tisočev, ki nenehno nastajajo v zraku, se le malokateri spusti do tal in še med temi je večina tako šibkih, da ne napravijo dosti škode. Samo tedaj, kadar si srečajo vse pospeševalne okolno-sti, se stvori tako močan vrtinec, da lahko postine usoden za cele pokrajine. Sredi vrtinca je vselej veliko breozračje, dočim se na vbodu suče zrak z ogromno brzino, ki včasih presega 100 metrov na sekundo. Vse, kar stoji v območju tornada, v bližini njegove osi, izpuli tornado, izruje iz tal ter posrka vase in vrže v velike višine dočim vse predmete ob obodu poruši m razmeče po tleh. če divja tornado po suhem, tedaj je njegova oblika pri zemlji šilasta, meri le nekaj deset metrov, k večjemu sto metrov t premeru. Tako širok Je tudi pas, po katerem pustoši. Tukaj razdene vse. dočim onkraj ostrih meja tega ne napravi nobene škode. Ako pa se tornado pojavi na morju, tedaj je baš narobe. Vidi se. kakor da bi se bil tornado dvignil iz vode. ne pa iz zraka. V tem primeru je tornado na površini širok in dvigne iz morja ogromen vodeni steber, tako imenovani vodni smrk. ki je po svojem učinku še silnejši od zračnega stebra suhozemskega tornada. Pustošenje zračnih vrtincev štejemo med največje prirodne katastrofe, kar Jih poznamo. Leta 1737 je baje v dolini reke Gangesa v Indiji razsajal tajfun, ki je pogubil 300.00 ljudi. Leta 1854 jc tajfun na otočju Andamanih uničil skoraj vse prebivalstvo, 40.000 po številu Tajfun na otoku Formozi je leta 1911 porušil 26.000 hiš in oktobra 1913 je propadlo čez 40.000 Kitajcev v njegovem vrtincu, če omenimo še, da je 1. 1922 neki tajfun samo v kitajskem pristanišču Svatotu ubil 50.000 ljudi, si lahko ustvarimo jasno sliko o grozol-nosti tega prirodnega pojava. Vsakoletni prizor razdejanja po tornada v Nebraski Boris Jurjev: Rešen Prizor, ki vzbudi strah in grozo med prebivalstvom: tornado se bliža čez pokrajino pri Khartumu spravljal. Rad bi si ogledal blagajniški prostor, preden bodo pospravili« s Takoj, gospod nadzornik.« Ravnatelj je naročil slugi, kar je bilo treba, nato sta se oba gospoda še razgo-variala to in ono. Ko je vse uraduištvo zapustilo banko, sta šla v blagajniški prostor. Carter si je oglodal vso opravo D°-tem je dvignil koš za papir in je izsul vsebino na Disalno mizo. Tistega, kar je iskal, pa menSa ni našel med papirnatimi od. rezki, ker je vse skupaj spet vrgel v koš in ga postavil na njegovo mesto. Pod pultom okenca je bila stena nekoliko izbočena in tu je bil predalček, ki je takoj vzbudi Carterjevo pozornost. Ko je natančneje pogledal, je sprevidel, da služi tudi ta predalček za odlaganje papirja; bilo je tam notri polno papirnatih odrezkov. Carter je pokleknil in začel brskati po kupčku, ravnatelj pa ga je nemo opazoval. Naenkrat je Carter vendar nekaj našel, kajti docela se je sklonil, potem pa S: oddahnil. Brskal je še dalje in je našel očitno še večkrat tisto, kar je iskal, ker je pri tem nekajkrat šepnil: Torej vendar!« Naposled se je dvignil in ravnatelj je menda opazil, da je spravil nekaj rdečega papirja. »Ali zbirate znamke, gospod nadzornik? Potem se vam pač trud ni izplačal, kajti naše dopisovanje z inozemstvom je prav ski-omno. Ali pa ste morda slutili pri nas kakšne druge posebnosti?« >.Tisto, kar sem iskal, sem našel,« je smeje se rekel Carter. »Se sicer izdeluje v množirl, lahko pa v gotovih okoliščinah pridobi na pomenu. Pa še nekaj, gospod ravnatelj ali je tista vsota. Id jo je gospod Thorsten danes vplačal, še v blagajni?« »Prav gotovo. Take vsote ležijo zavoljo reda vedno nekaj dni v blagajni, Večkrat jih preštejemo, sortiramo in opremimo z bančnim ovojem. Vsak bankovec, ki ga iz- plačamo. mora biti prav tako neoporečen, kakor vsak sveženj.« »Razumem.« S tem se je nadzornik Carter poslovil in je prišel zelo pozno domov h kosilu. Popoldne je sestavljal rdeče koščke papirja, ki jih je bil našel v banki. Uspeh, ki ga je slutil, je bi tu. To je bil rdeči ovoj tvrdke Thorsten & Co. Carter je bil sicer pravilno ugibal, toda tudi v tem primeru je b:lo treba vse skupaj še — dokazati. m Naslednje dni je naneslo naključje, da so se dogodki kar prehitevali. Najprej je bila odkrita neka vohunska afera, potem so razkrikali tolpo, ki je trgovala z dekleti, nadalje so razkrili igralnico, kjer. so hazardirale jako ugledne osebe in je zadeva dvignila mnogo prahu, naposled pa je bilo vlomljeno v neko vilo ter je komisar Albers iskal sledove. Poizvedovanja zaenkrat niso bila uspešna. Plen — okrasje in razne dragotine — je bil gotovo nekje prav na varnem. Albers je nemoteno kombiniral dalje in ni ničesar prezrl. Tudi to je opazil, da se je »gospod Baron« izpre-menil. Ko ga je slučajno zasačil v baru pri steklenici šampanjca, je Albers vedel, kako in kaj. Baron je bil že večkrat kaznovan zločinec, ki si ga lahko vtaknil v vsako afero. Marsikatera njegova žrtev je menila, da je v resnici baron. Toda samo pisal se je tako, bil je prevejanec in specialist t.a področju mračne obntit Med drugim je znal izvrstno razpečavati ukradeni plen in je vselej zaslužil več kakor polovico izkupička Albers se je kar mirno vsedel tja k njemu in ga zaupljivo potrepljal po ramenu: »Halo, Baron, imaš spet dobre kupčije?« »Malenkosti. Je pa vse čisto, prosim!« ■»•Verjamem, verjamem, ljubi Baron. Toda kak migljajček ne bi škodoval. Menim, Divjal je vihar. Močan vzhodnik je nosil s seboj ogromne množine drobnih snežink, ki so v lica rezale kakor konice nožev. Psom, vajenim sličnih neprijetnosti vremena, se menda ni zdelo tako hudo kakor se je meni. Zavedal sem se, da nimam niti keščka hiane za petero psov, ki so še ostali živi. Lačne živali so se ustavile. Katerega bi ubil? Onega mešanca. Snel sem puško, pomeril na žival in sprožil. Pes se je zgrudil. Ostali so planili nanj, popili toplo kri, požrli meso v kratkem času. Dvignil sem bič. Potegnili so. Niso se zavedali, da bo prihodnjič na vrsti eden izmed njih. . . Sneg je naletaval. Prešli smo kake tri vrste. Na obzorju sem opazil temno liso. Gozd! Da bi vsaj teh nekaj kilometrov psi zdržali. Kaj naj storim sam v tem globokem snegu? Psi so postali. Nisem utegnil četrtega ubiti, ko so se stepli med seboj. Udarci z bičem, prošnje, preklinjanje, vse ni nič pomagalo. Preden sem se zavedel, sam bil prepuščen sebi in svojim nogam, od psov so ostale le kože in koščki mesa. Vzel sem svoj živež in skočil v sneg. Udri se mi je do trebuha. Napravil sem nekaj korakov in že sem bil na smrt izmučen. Ah. ali ni škoda tako mlad umreti ? In na obzorju je gozd! Planil sem naprej. Gazil, prav za prav plaval sem v sneženem obilju. Sneg je prenehaval. Počasneje so padale snežinke, slednjič so pa še te nehale. Pritisnil je mraz. Sneg mi je pod nogami zmrzoval. Vsaj hoditi bo laže. Toda zmotil sem se. Laže je bilo prenašati sneg ko mraz. Roke so mi otrpnile. Moj Bog! Tisti mah sem se zvrnil po tleh — izgubil sem dar vida. Videl sem le črno. temo. Padel sem. Zvil sem se in skušal ogreti obraz. Pod kožuhom mi je glava postala nekoliko toplejša. Vroči zrak, ki sem ga izdihaval, je kmalu napolnil košček prostora v kožuhu, ki sem si ga ogrnil in zavil vanj glavo, čutil sem. da sc mi vrača vid. Počakal sem še nekaj časa. nato pa odšel proti gozdu naprej z ovito glavo, ne da bi sploh malo pogledal. Ko sem že hodil nekaj ur, mraza nisem več občutil. Moje noge so kar tavale naprej kakor stroj. Slednjič se mi je zdelo hoje dovolj. Previdno sem poškilil izpod roba medvedjega kožuha. Gozda ni bilo nikjer! Strašna misel me je presunila. To je bila fata mor-gana! Skozi možgane mi je šinila iskra. hm, tako kak zaupen migljaj v eni izmed tekočih zadevščin.« »Mi je zelo žal, komisar, ne morem ustreči.« »Razumem, nisva na pravem kraju. Pojdite z menoj v pisarno, tam se da prijet-neje kramljati.« Baron je nejevoljno vstal in plačal zapi-tek — s petdesetakom. In ko je nato v pisarni izpraznil svoje žepe, je bil celo Albers vidno presenečen. »To je pa mnogo denarja ljubi Baron! Neverjetno mnogo! In odkod neki, če smem vprašati?« »Kupčija, komisar. Vse pa je čisto, prosim.« »Lepo, toda kupčija je raztezljiv pojem ln jaz bi rad vedel kaj bolj natančnega.« »Nekakšna zlata sfinga je bila, z bri-ljantom. Očarljiva, komisar.« »Kdo pa jo je dal prodati?« »Ga ne poznam, prinesel mi je ta komad in je zahteval 2000 kron. Komaj polovico resnične vrednosti. Prodal sem jo za 3500 kron in zaslužek je skoraj še ves tu. Gladek posel, komisar. 1500 kron in za čudo sami petdesetaki.« »In kdo je bil kupec?« »Tudi tega ne poznam. Fin gospod, mlad, plavolas, širokopleč, natrpan s petdesetaki. Menda se je v sfingo kar zaljubil, ker mi je brez barantije naštel 70 petde-setakov.« »Dobro, Baron, dovolj za enkrat. Lahko greste, toda denar ostane zaenkrat pri meni. In da ne črhnete ničesar, razumete? Razen tega mi bodite dosegljivi — do nadaljnjega!« Ko je Baron odšel, je vzel Albers iz miz-nice mapo in je poiskal zapisnik dragotin, ki so izginile iz oropane vile. Med drugim je bilo zapisano: obesek, velik zlat me-daljon s plastično glavo sfinge in z bri-ljantom vreden nad 5000 kron. Tedaj so je Albers domislil Thorstenove Prevaran! Z ustnicami, ki se zaradi mraza niso mogle premikati, sem ponovil: fa-ta mor-ga-na. Toda imel sem še čvt-stvo voljo. Hodil sem naprej. Nisem mislil na nič več, možgani so otopeli. Telo je delovalo samo. ne da bi kaj k temu pripomogel. Slednjič je imelo izmučeno telo dovolj, padel sem. čutil sem, da sem se nekajkrat preobrnil, kakor da bi padal po kakšnem hribčku. Zavest me je zapustila. Po meni je padal droben sneg, ki se zaradi mraza ni mogel kar vsipati z neba. Moj grob sta bila: temno nebo in sneženo belo deviško polje. Bilo mi je prijetno toplo, slišal sem bajne skladbe, rajsko petje mi je denelo na ušesa. Ko sem se zavedel, sem bil v eskimski koči. Domačin mi je pojasnil, da me je našel ležečega pred svojo kočo v snegu. Plemenit značaj Kadar go\-orimo o značaju ljudi, pravimo. ds je značaj skupina utrjenih lastnosti v nra\-stvenem pogledu. Kako prostran je svet. koliko ljudi biva tu! Vsakdo ima značaj ali karakter, ki ni podoben značaju bližnjega Mnogo je ljudi, ki se ne ra\najo po nravstvenih načelih, ali pa jih obračajo v s\>ojo korist danes tako, jutri drugače, kakor jim pač bolje kaže. Takim pravimo, da obračajo plašč po vetru: to so vetrnjaski. kratko in malo ne-značajneži. Če iščeš med množico takšnih ljudi, kt su pravi značaji, boš videl, kako malo jih ie Res, le redko so posejane cvetice s krasnimi cvetovi, liudie s plemenitim značajem. Ali tisti. ki so res značajni. so podobni svetli luči. Izvršujejo tisto, kar so spoznali za pravo in dobro, ne glede na morebitne /le posledice. S jih volja je krepka, značaj net^ma je n. Tak značaj so si priborili z doslednim in vztrajnim izvrševanjem nrav-stveno dobrega in z močno voljo. Sicer je pa tako lep značaj usojen le malokomu, kajti človek ie le revno zemeljsko bitje, i z post ir\ l ie no raznovrstnim življenjskim pre izkušnjam, raznim vplivom in čudnim razmeram. katerim še tako močna volja in največji razum nista vselej kos. Res je. da rele družba in življenje privedeta človeka po samovzgoji do zrelega značaja, ker vsestransko obrusita. Pravimo da značaj okremeni šele v bojnem metežu življenja. Človek, ki mu je plemenit značaj lasten, ie predvsem odkritosrčen. Govoril bo ved- zadeve- o kateri mu je bil Carter nekaj pripovedoval. In se je vprašal, če ni vse to v zvezi. Odgovor je bil kmalu na dlani. Naslednje jutro se je vrnil Carter z uradne poti in Albers mu je obširno poročal. Pripomnil je še: »Stavim, da je kupec medaljona ukradel bankovce. Moža bi lahko prijeli, če bi hotel Baron kaj ziniti. Toda žal imam vtis, da govori po resnici in da res ne pozna kupca.« »Nu, saj bomo videli. Sodim, Albers, da bova ob dveh že kaj več vedela in da bova zadevo vendarle lahko prištela k našim uspehom. Pri tem je seveda vseeno, ali vam je k temu pomagalo naključje ali ne. Prosim, pošljite po Barona!« Uro pozneje se je pojavil Baron. »Nu, Baron, ali poznate kupca medaljona?« »Ne, gospod nadzornik, častna beseda! Našel sem ga v kavarni m sem opazil, da se je pogajal s plačilnim zaradi neke ure. Slutil sem, da ima denar, in sem mu pokazal medaljon. Bil je očaran in je takoj plačal zahtevano vsoto.« »Ali ste ga pozneje še kaj srečali?« »Ne.« »Vendar pa bi ga takoj spoznali, kajne?« »Gotovo, obraze si dobro zapomnim.« »Dobro, čakajte me nekaj minut pred drugo uro pri Trgovski banki!« »Bom točen, gospod nadzornik.« Nasproti Trgovski banki sta se potem lagodno sprehajala Carter in Baron. Kmalu nato je ura v stolpu odbila dve in že so večje in manjše skupine uradnikov zapuščale Trgovsko banko. Baron je gloda! čez cesto in je nenadno prijel Carterja za laket: »Tamle gre. Tisti širokopleči plavola- sec!« »Hvala, Zdaj pa kar izginite in se zgla- site jutri pri meni!« no resnico, tako, kakor misli in ne dru&če. R e s ni eol j ubnost je najlepša socialna lastnost, laž pa največje družabno zlo. Družabnemu življenju, za kakršno je ustvarjen človek, sta odkritosrčnost in poštenje med glavnimi pogoji. Kako grdi človeka hina\stvo! Tak človek se dela bližnjemu v obraz lepega, v resnici pa je gnilo jabolko, ki je le na zunaj lepe, rdeče barve. Pobeljen grob je, poin gnilobe; volk je, samo na zunaj pohle\ma ovca. Grdo je /lasti početje nekaterih, ki govore vpričo otrok grdo o osebi, ki se ji v obraz klanjajo. Značilna poteza prlemenitega značaja je nad al je n e s e b i č n o s t. Nesebičen človek ne bo prezrl lastnih napak in nedostatkov in v* bližnjem bo videl mnogo lepega, dobrega. I je kdor jc res dober in moder. more dsfi od tega tudi kaj drugim. Nihče na svetu pa ne liubi tajco nesebično kakor matu Vse, kar koli trpimo, vse čuti njeno srce. nihče n3 svetu se ne veseli tako odkritosrčno naše sreče kakor ona. Iz velike ljubezni, ki je lir nesebičnosti, se kmatu porodi požrtvovalnost, ki je včasih naravnost drzna in smela. Požrtvovalnost je ona poteza plemenitega značaja, ki jo ima predvsem mati. Mater na-daja prava požitvo\'atnost, ki je združena z idealno ljubeznijo. Dika plemenitega človeka ie doslednost, ki se prav za prav dopolnjuje z zvestobo. Doslednost je posebno vidna v izvrševanju vsakdanjih dolžnosti. Delaj dosledno/ — Zelo dobra, neizogibno poirebnm je doslednost pri vzgoji, posebno pri ukazu in kazni. Vzgojitelj naj ukazuje le, kadar sc to strinja z njegovimi prejšnjimi ukazi; ukaza tudi ne sme preklicevati. Podobno je s kaznijo* Ako vzgojitelj gojenca kaznuje za kak prestopek, naj ga drugič ne prezre in naj ga kaznuje kakor pnič. Obljubljene kazni ne sjneglei! Značaj še nc bi bil popoln, če bi mre manjkala vztrajnost. Le-ta krepi čto-veka in mu daje pobude za napredek x> dobrem. »Kdor vztiaja do konca, bo zvefi-čan, bledel. Potem je obotavljaje se potegnil uro iz žepa in jo izročil Carterju. Na krat* ki verižici je visel zlati medaljon. »čudovito,« je rekel nadzornik. »To ste gotovo dedovali, saj s svojo plačo sa taki l* dragotin ne morete privoščiti.« »To — to imam že dolgo. Priložnost?« nakup.« »Za 3500 kron, ne?« Hansen je domala omedleval tn je ko» maj stopal vštric. Zdaj sta stala pred po« licijskim ravnateljstvom in tu je CarteC prekinil molk. »Mladi mož, obžalujem, da vas m oran* aretirati. Svetujem vam, bodite pametni, da si ne poslabšate položaja.« V nadzornikov! sobi se je Hansen najprej krčevito razjokal, potem pa se Jal zbral m vse priznal. »Odprl sem takrat zavoj in ko ae J8 Thorsten obrnil in začel pogovor z nekim gospodom, sem vrgel sveženj petdesetakov na polico pod okencem. Tam je bil kupček odrezkov in te sem porinil na sveženj, da je bil docela pokrit. V žep ga nisem mogež vtakniti, ker sem imel lahko poletno 0!>> leJco ln bi se bilč to takoj opazilo. Zato sem v ugsdnem trenutku strgal ovoj, ko je bil prvi blagajnik zatopljen v svoje delo, sem se lahko večkrat sklonil, da s**u vzel s svežnja manjše dele, ki sera jTlI zganil in spravil v žepe.« Hansen je globoko vzdihnfl ta se v usodo z besedami: >Jn vsega je kriva ta nesrečna sfinga *C Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno