Posluh za obveščanje Pretekli četrtek so se zbrali časnikarji našega uredništva hkrati s člani izdajateljskega sveta Dolenjskega lista s Francem Šetincem, predsednikom komisije za politično propagando in informativno dejavnost pri CK ZKS. V ustvarjalni razpravi so pregledali, kako komunisti v uredništvu lista uresničujemo sklepe in stališča VI. seje predsedstva ZKJ, ki zadevajo družbeno-politično vlogo javnih občil. Z zanimivega in koristnega srečanja velja zapisati, da je tudi naš domači pokrajinski tednik v zadnjem letu že uresničil to in ono nalogo VI. seje predsedstva ZKJ, medtem ko so nekateri izmed sprejetih sklepov taki, daje njihovo uresničevanje dolžnost in naloga trajnega pomena. UgotoviU pa smo hkrati, da nekaterih nalog kljub najboljši volji doslej le še nismo izpeljali, ker je njihova rešitev tudi izven meja možnosti, ki jih imamo sami. V delu sredstev obveščanja gre danes predvsem za sodobne oblike in za nadaljnjo krepitev idejno-političnih vprašanj, ki zadevajo sleherno uredništvo. Sprejeta resolucija hoče predvsem spodbujati znane nadoge, ki so t^o glede družbenega po ložaja kot vloge informativne dejavnosti in sredstev javnega obveščanja v sedanji razvojni dobi socialisti^čnega samoupravljanja pred nami. Resolucija je zato še vedno aktualna, včeraj in danes morda celo bolj kot je bila ob sprejemu. Gre za vprašanja obveščanja, kot za proces podružbljanja teh sredstev, oboje pa je tesno povezano s kadri in z metodami dela. Sem sodi tudi organizacijska plat v ured-ništvili, ki ne more mimo vprašanj ki zadevajo novinarje tudi kot samoupravljavce. Vse to pa je spet tesno prepleteno z različnimi finančno-materialnimi vprašanji, od katerih je konec koncev odvisno uresničevanje vseh zamisli, ki naj zagotovijo kar najboljše obveščanje v pokrajini. Naši bralci dobro poznajo prehojeno pot svojega domačega pokrajinskega glasila SZDL. Ne bi mogli govoriti o neorganiziranosti v delu komunistov in socialistov v uredni-(Nadaljevanje na 6. str.) Pod zastavo solidarnosti Pravilno predstaviti napredna gibanja in ljudi — Naj ne bo več zapuščenih spomenikov NOB Na petkovo sejo (29. 1.) medobčinskega sveta ZKS Posavje v Kr^em so bili vabljeni vsi trije predsedniki občinskih skupščin in predsedniki ZZB NOV. Na dnevnem redu so bili načrti, ki čakajo komisijo sveta za zbiranje gradiva o razvoju revolucionarnega delavskega gibanja v Posarju. Med obiskom v Labodu se je Franc Popit zanimal tudi za proizvodnjo te novomeške tovarne srajc. Na sliki: direktor podjetja Zdravko Petan razlaga predsedniku in gostom proizvodni postopek. (Foto: J. Splichal) OBISK V LABODU IN KRKI France Popit v Novem mestu Predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije se je zanimal za gospodarjenje po devalvaciji dinarja in za proizvodnjo Krke in Lat)oda Prejšnji četrtek si je predsednik CK ZK Slovenije France Popit v spremstvu člana CK Janeza Hočevarja ogledal proizvodnjo v dveh novomeških kolektivih: Labodu in Krki, Predsednik se je še posebej zanimal za gospodarjenje v obeh podjetjih po razvrednotenju dinarja. Medtem ko v Labodu ne bodo bistveno prikrajšani, pa so v Krki izjavili, da je njihov uvoz za 50 milijonov dinarjev večji od izvoza in da bodo po prvih ocenah prizadeti vsaj za 10 milijonov pri akumulaciji. Oboji pa so poudarili, da dokončnih številk še ni mogoče povedati, ker še niso znani vsi BRŠLINSKA SOLA DO 5. VIIL Bršlinska šola. ki jo gradi novomeški Pionir, bo končana do 15. avgusta letošnjega letJ. Gradbince skrbi, ker št niso zgrajeni nekateri komunalni priključki, ki sodijo k urejeni šoli. Ce ne bo kanalizacije, elektrike in vodovoda, se ute^e zgoditi, da bo v Bršlinu stala sicer lepa sodobna šola s telovadnico, ki pa bo zagrenila pričakovano navdušenje. m 201 ukrepi, ki jih po devalvaciji napovedujejo. Posavci pojdejo k S. Kavčiču in S. Kraigherju Posavske občine (s Sevnico na čelu) so sklenile poslati zastopnike k predsedniku izvršnega sveta Stanetu Kavčiču in predsedniku slovenske skupščine Sergeju Kraigherju. S tem želijo podkrepiti upravičenost zahteve po asfaltiranju cestnega odseka Impoljca-Krško. Za sevniško občino in za obe posavski sosedi je ta prometna vez izrednega pomena Ker pa v Posavju ne verjamejo obljubam republiškega cestnega sklada, da bodo cesto asfaltirali še letos, želijo s protestom izsiliti izpolnitev dane tolažbe. Podporo je dal občinam tudi medobčinski svet ZKS Posavje, ko je o teh stvareh razpravljal na seji 29. januarja. France Popit se je v Labodu še posebej zanimal za položaj žensk, saj to podjetje zaposluje kar 94 odstotkov delavk. Vesel je bil. ko je zvedel, da so ženske tudi v vodstvenih in samoupravnih organih podjetja. V Krki je predsednika zanimala povezava inštituta tovarne s fakultetami in znanstvenimi inštitucijami. Povedali so mu, da sodeluje Krkin inštitut z več kot 15 znanstvenimi organizacijami v Jugoslaviji in tujini, j, s. S J J Ž i Po telefonu Predsednik občinske skupščine Brežice Vinko Jurkas in sekretar občinskega komiteja ZK Franc Skinder sta v ponedeljek okoli 15.30 na Čatežu pozdravila predsednika republike .losipa Broza-Tita, ki je bil na poti iz Ljubljane v Zagreb. Občinska konferenca SZDL v Novem mestu je podaljšala rok za predloge priznanj OF do konca februarja. Doslej namreč krajevne organizacije SZDL in drugi niso predlagali nikogar. 30. januarja zvečer so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo karikatur Boruta Pečarja ki bo odprta do 15. februarja. Na karate dvoboju Hrvatska ; Slovenija so v nedeljo v Zagrebu prvič podelili naslov mojstra Slovencu - Krčanu Stanetu Iskri. 0 S 0 S 4 J 5 I Delo te medobčinske komisije vodi predsednik prof. Stanko Ška-ler. Stroške za opravljanje sprejetih nalog si bodo morale občine deliti. Namen tega dela je pravilno ovrednotenje dogodkov in ljudi, ki že tonejo v pozabo. Gre za to, da bi čimbolj verno predstavili revolucionarna (Nadaljevanje na 6. str.) v torek. 2 februarja, je ^ slovenska skupščina prejela j pismene pripombe posavskih J občin na predlog zakona o ^ pospeševanju razvoja manj p razvitih območij Slovenije. # Vse pospeševalne ukrepe bi J morali izvajati tudi na geo- p grafsko zaokroženih nerazvi- 0 tih območij drugih občin. J . S V torek, 2. februarja, sijegf posebna komisija v Zužem-# berku ogledala lokacije za J postavitev nove bencinske^ črpalke. Dokončne odlo-^ čitve v torek še ni prejela. # Mojster karateja Arthur Hisa* take s Havajev je v Krškem pokazal lepote tega športa. Več o njegovem obisku piše na športni strani. Veliko slavje slovenskih gostincev Udeležili so se ga tudi'predstavniki Dolenjske in Posavja — Ljubljanska gostinska šola bo nosila odslej ime po padlem dolenjskem narodnem hero^ ju Milanu Majcnu, gostinskem delavcu doma iz Šentjanža N z mesecem dni zamude je bila 29. januarja v Ljubljani proslava 25-letnice slovenskega gostinskega srednjega šolstva. Razen absolventov in vzgojnih delavcev teh šol so se proslave udeležili tudi mnogi vidni odgovorni predstavniki republiških organov in organizacij ter drugi gostje. stinska šola poslej imenovala po dolenjskem gostinskem delavcu in pad- Ob tej priložnosti je predsednik delovne skupnosti gostinskega šolskega centra Mirko Korinšek seznanil prisotne, da se bo ljubljanska go- lem narodnem heroju Milanu S ajcnu. 124 NOVIH NAROČNIKOV smo )bili v 15. tednu naše akcije. Tudi vodijo pošte iz novomeške ob-le: {X)slale so 33 naročilnic, pošte iz brežiške občine 28, iz trebanjske 17 itd. — Stanje novih naročnikov v torek Opoldne: BREŽICE:...............173 ČRNOMELJ:...............110 KOČEVJE:................ 89 KRŠKO: 302 METLIKA:............... 38 NOVO MESTO:............650 RIBNICA:............... 29 .SEVNICA:...............316 TREBNJE:................151 Razne pošte:........... 239. Inozemci:...............104 Direktor gostinskega centra Danilo Sbrizaj je govoril o razvoju slovenskega gostinskega srednjega šolstva. Na proslavi sta med drugim govorila tudi član izvršnega sveta in predsednik komiteja za turizem inž. Franc Razdevšek, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan ter predstavniki več gostinskih šol iz domovine in tujine. V svečanem delu proslave so podelili tudi priznanja vzgojiteljem, ki že 20 let in več uče na gostinskih šolah. V kulturnem delu programa so nastopili razen gojencev gostinske šole tudi pianistka Zdenka Lukec, operna pevka Vilma Bukovec in Slovenski oktet, ki je požel največ priznanja za svojo „Ribniško**. Po proslavi so v gostinskem šolskem centru odprli še strokovno razstavo pogrinjkov in jedi. Na manjši modni reviji so pokazali tudi sodobne gostinske delovne obleke. Zvečer pa je bil v>JioteIu LEV gostinski ples. Ob tej proslavi je gostinski šolski center izdal knjigo 25 let gostinskega srednjega šolstva v Ljubljani, v prostorih šolske restavracije URŠKA pa so odkrili spominsko ploščo umrlim gostinskim vzgojiteljem. J. PRIMC Muhasto vreme je spet skazilo polletne počitnice mladim smučarjem. Odjuga, ki je že več let st^ni gost v tem letnem času, je pobrala skoraj ves sneg. Ce bi sneg ostal, bi t^ih prizorov, kot je na sliki, videli še več, tako pa so prišli na račun samo tisti, ki so se odpeljali v odročnejše in višje kraje, kjer je snegu še nekam prizaneslo. (Foto: S. Dokl) V minulem tednu je bilo po vsej Sloveniji južno vreme in so dnevne temperature presegle tudi 12 stopinj. Do ponedeljka bo pre-viadov^o suho in hlad* nejše vreme. Okoli sobote ali nedelje se bodo temperature ponovno dvi^iile. tedenski mozaik v Griesu m Koroškem so minuli teden začeli kopati predor, ki bo povezoval novo avtomobilsko cesto pod Turami in bo pomembna cestna zveza med severno in južno Evropo. Ta avto cesta bo gotova že pozimi leta 1974. Še nedograjen hotel na balearskem otoku Ibizu se je moral te dni umakniti letališču, ker je vlada ugotovila, da zgradba ovira pristajanje in vzlete letal Poslopje, v katerem je bilo 600 sob in katerega gradnja je veljala 16 milijonov dinarjev, je stalo komaj 600 metrov od pristajalne steze letališča. Ministrstvo je ukazalo gradbeniKom, da rriorajo hotel podreti v dveh tednih - in so ^a. Dve uri in pol je trajala prometna zmeda, ki jo je povzročil v Londonu jezni prometni uslužbenec Fred Shenvood. Ker njegovega pomočnika namreč ni bilo na delo - to pa se je poprej že večkrat zgodilo - se je promernik lako razjezil, da je postavil vse signale na rdeče in odkorakal domov. Zaradi zaprtih signalov so seveda obstali vsi vlaki na tej železniški postaji in uprava železnic je morala najeti celo nekaj avtobusov, da je prepeljala potnike, ki so začeli groziti iz ustavljenih vagonov. 31. marca bo začel veljati r Rimu odlok, s katerim je župan Selelio Darida prepovedal v mestu prodajo vseh detergentov, ki zastrupljajo vodo. Odlok se nanaša na detergente s ,,trajnimi polucijskimi učinki", kar praktično pomeni vse detergente, ki jih proizvajajo v Italiji. Podobne ukrepe je pred tem sprejelo že več italijanskih mest. Voznik, ki ne bo plačal kazni za napačno parkiran avto, ho ob svoje vozilo - tako so sklenile švedske prometne oblasti, ki so imele doslej velike tt^ave z izterjevanjem kazni za parkiranje. Te so zelo visoke, saj je treba plačati za napačno parki- i avto kar'5& J^on kazni (J ...ona je 2,80 dinarja). Sedaj bodo odvzeli avto vsakomur, ki ne bo plačal kazni. Lani so zabeležili samo v Stockholmu okoli 315.000 nedovoljenih parkiranj, za kar so oblasti kaznovale kršitelje s skupno 24 milijoni kron globe. Obljube in ovire Spremembe v kmetijstvu po razvrednotenju dinarja — Cene lmanjkanje mleka — KGP Kočevje odpoveduje dobavo; tako trdijo Ljubljanske mlekarne — Zadruge menijo: odkup In maloprodajno ceno je treba povečati za 20 par pri litru! Ljubljanske mlekarne so udarile plat zvona; KGP Kočevje, lu je največji dobavitelj mleka, grozi, da bo ustavil prodajo. Podobno pravi tudi Agrokombinat Barje: obe podjetji skupaj dobavita vsak dan 40 odstotkov vsega mleka. To pa pomeni, da se lahko zgodi, da bo treba na mleko čakati v vrstah in da bo prišlo do zares hude krize v mlekarstvu. Sosednja hrvaška mesta imajo maloprodajne cene za 20 par višje od naših. Hrvaški izvršni svet je sprejel tudi sklep o dodatni premiji 5 par za vsak liter mleka od 1. januarja naprej. Novomeška Kmetijska zadruga Krka je na Dolenjskem med večjimi proizvajalci mleka. Kooperacija vrže vsako leto 1,5 milijona litrov mleka, lastna 31. JANUAR JE MIMO: proizvodnja pa še približno milijon. Vsak dan torej okrog 7.000 litrov mleka. Zaradi že znanih težav okrog močnih krmil položaj se zadnje čase ni prav nič spremenil -je tudi letošnje načrtovanje tvegano. Cene proizvodnji mleka se hitro dvigajo. Zaradi višjih cen krmil in drugih stroškov lastna proizvodnja ni več rentabilna. Zadruge trdijo, da so Moj dohodek, tvoj dohodek... Pripombe k sedanjemu načinu obdavčitve osebnega dohodka občanov Zadnjega januarja so davčne uprave občinskih skupščin zaključile s pripravami občanovih osebnih dohodkov. Po splošni sodbi bo letos kljub večji najmanjši številki za odmero davka na osebni dohodek več tistih, ki so morali prijaviti svoje osebne doTiodke. Prav gotovo bo več tudi takih, ki bodo plačila prispevka iz tega naslova oproščeni. Cas za prijavo je mimo, uprave za dohodke se bodo zdaj vrgle v preračunavanje. V preverjanje ne toliko, saj je v Sloveniji sUa malo primerov, ko so morali občani odgovarjati zaradi davčne utaje. Verjetno pa temu ni vzrok samo poštenost Slovencev! K sedanjemu sistemu je med prebivalci dosti pripomb. Poglavitni sta dve: zakaj ni v Jugosla- viji to vprašanje enotno rešeno, zakaj lahko v nekaterih republi kah občani zaslužijo več, v dru gih pa manj? Še posebno zani mivo je, da Slovenija ni najbol mila, kar se prispevka od oseb nega dohodka tiče, čeprav ved no trdimo, da je Slovenija naj bolj razvita in da so prav tu tudi osebni dohodki najvišji. Ob silo viti inflaciji v zadnjem letu je tak očitek morda toliko bolj upravičen. Druga pripomba je morda še bolj tehtna: zakaj ne bi v prihodnje raje obdavčili' družinskega dohodka. Tisti, ki podpirajo to novost, imajo pri roki preprost račun. En sam zaposlen v štiričlanski družini, ki zasluži 60.000 dinarjev, mora plačati davek od 20.000 dinarjev. 25 tisočakov je spodnja meja za plačilo, po 5 tisočakov olajšave dobi pri vsakem neza- Novi obrati v Ribnici? \ - Seveda, dinar je zdaj čvrst... Kdo sprašuje? Skupščina? ! Mislil sem, da je spet Ckalja! (Karikatura P. Ivanoviča v JEŽU) j Dve ljubljanski podjetji, in sicer TEHN01mPEX in KIP, se zanimata za postavitev svojih proizvodnih obratov na Mlaki pri Ribnici, kjer je včasih obratovala ribniška opekarna. Zemljišče na tem območju je zelo primerno in vabljivo za take gradnje, ker je razmeroma zelo dobro komunalno opfemljeno. V bližini je asfaltirana cesta, transformatorska postaja, voda in kanalizacija. Razen tega je prav v okolici Ribnice precej nezaposlenih občanov, predvsem žensk. TEHN01MPEX bi tu postavil obrat kovinske galanterije, KIP pa obrat za proizvodnjo posebnih gradbenih montažnih elementov. Na tem območju jc dovolj prostora za obrata obeh podjetij in še za druge obrate, razen tega pa še za razširitev dejavnosti domačega STANGRADA, ki upravlja to zemljišče. J. P. poslenem družinskem članu. In drugi primer: v enaki štiričlanski družini, kjer sta zaposlena dva, ki dobivata po 30 tisočakov na leto, ne plačajo davka! Razlika je torej občutna, družinski dohodki pa so v obeh pri-meijli do dinarja enaki. Db prihodnje prijave osebnih dohodkov je dovolj mesecev časa:' morda bi kazalo predloge občanov upoštevati. J. S. Sejmišča NESPREMENJENE CENE Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu so prodali 566 prašičev, pripeljali pa so jih 677: 615 v starosti do 12 tednov in 62 starejših. Mlajše prašiče so prodajali po 170 do 240 din, večje pa po 250 do 540 din. Od 107 glav govedi sojih prodali 51; za vole so zahtevali 6,70 do 7,60 din za kilogram, kravam pa so cene nastavili na 4,80 do 6,40 din za kilogram. Za kilogram mlade živine so prodajalci zahtevali 6,50 do 7,20 din. Govedo so kupovali izključno v plemenske namene. Cene se v primerjavi s prejšnim sejmom niso kaj prida spreme-nUe. 665 PRAŠIČEV V BREŽICAH Na sobotni tedenski sejem v Brežice so pripeljali 620 prašičev do treh mesecev starosti in 45 starejših. Vsega skupaj so prodali. 537 prašičev. Za mlajše so zahtevali 11 do 12 din za kilogram žive teže, starejše pa so prodajali po 8 din. cene skrajno nestimulativne. Poprečno odkupno ceno za liter mleka bi morali povečati vsaj za 20 par. Kmetje dobe zdaj v poprečju 1,20 din za liter, če je tolščobna enota 3,6. Tudi v maloprodaji bi morali podražiti mleko za 20 par, ker bi sicer mlekarne delale z izgubo. Z maloprodajno ceno 2 dinarja bi se izognili krizi: mlekarne bi poslovale rentabilno, kmet pa bi tudi specializiral proizvodnjo in moderniziral kmetijo. Zdaj, ko je položaj skrajno' negotov, tega ne tvega. IGjub vsemu bo novomeška zadruga podpisala sporazum 'o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, katerega predlog je pripravila gospodarska zbornica Slovenije, čeprav se z njim v celoti ne more strinjati. Pii mleku bi proizvajalec za liter dobil 1,30 din, kar je še vedno za 10 par premalo, trdijo zadruge. ' In končno, menda je res upravičeno vprašanje: mar je dopustno da je mleko cenejše od kisle vode? J. SPLICHAL Pravijo, da bodo letos tudi Metličani sodelovali v veliki folklorni prireditvi, ki jo pozna vsa Evropa — ljubljanski krneč-ki ohceti. To bo primerna priložnost, da Belokranjci spet pokažejo svoje stare šege in običaje in folklorne zanimivosti. Če zmorejo organizirati dela tako zahtevne prireditve, potem prav gotovo zmorejo tudi pripravo pustnega karnevala! Bodo torej letos le uspeli? Na Dolenjskem nasploh manjka prireditev. Turisti vztrajno ponavljajo: vaša gostoljubnost je vzorna, narava čudovita, tudi hotelfniso preslabi, ampak manjka prireditev! Kaj naj počne človek v svojem prostem času? Prav zato se moramo že zdaj začeti pripravljati, da bi obnovili Dolenjsko poletje in ga popestrili z nastopi takih skupin, ki „vlečejo“. Denar, naložen v take prireditve, se dobro obrestuje. Če se že ne vrne z vstopnino, ga poplača zadovoljstvo turista. Prav to pa je najpomembnejše, če hočemo, da se bo še vračal. Kmetijski nasveti Zajedalske bolezni konj Zajedalske bolezni konj povzročajo naši konjereji največ škode. Po približni oceni znaša le-ta eno desetino vrednosti konj. Žal konjerejci malo vedo o teh boleznih in njihovih posledicah, čeravno jim je znano, da marsikateri konj hujša zaradi.glist in da se ne more popraviti kljub dobri krmi. Nadalje tudi vedo, da konja grize ali kolje zaradi glist in da se glistava žrebeta slabo razvijajo. V javnem razlikujemo notranje in zunanje zajedalce, ki ži> vijo na koži ali v koži. Zunanji zajedala so predvsem gaije in uši. Pri pregledih konj smo ugotovili, da malokateri konj ni okužen vsaj z eiio vrsto teh zajedalcev. Zajedalcem posebno godijo nižinska in poplavna območja, zato je tam okuženih največ konj. Zelo pogosti zajedalci so male glistice (stongilidi), ki so tanke kot sukanec in ki jih konjerejci skorajda nikoli ne opazijo. Nadalje smo pogosto ugotovili velike gliste (parascaris), ni pa tudi malo konj, ki imajo razne trakulje, črve v danki, bolj redke pa so okužbe z metljavostjo. Redki so konji, ki imajo samo gliste, ponavadi imajo istočasno tudi glistice. So primeri, ko imajo komi po tri ali še več vrst glist. Črevesni zajedalci, ki smo jih na kratko omenili, se izredno obilno razmnožujejo in so zelo trdoživi. S tem si pač zagotavljajo svoj obstoj. Konji se vedno lahko okužijo z njimi, pa naj bodo v hlevu ali na paši. Posebno ugodne možnosti za razvoj zajedalcev so v toplih, vlažnih hlevih, ki jih lastniki premalo čistijo, kjer sproti ne kidajo gnoja in ki jih nikoli ne razku-žujejo. Nevarni pa so tudi pašniki, kjer se konji pasejo vedno na istem mestu. To so zlasti majhni pašniki, na katerih ni mogoče organizirati tako imenovanih pregonskih pašnikov. Če se konji pasejo vedno na istern mestu, imamo stalen krogotok: jajčeca se izločajo iz konjskega telesa z iztrebki, ki po določenem času in razvoju zajedalca spet pridejo s krmo v telo konja. DR. MILAN DOLENC p I * i lili P 11fl I Fotografija, Id je obšla ves svet: „Z ujetniki lahko počnete, karkoli hočete ..je navodilo in dnevna praksa Američanov v Vietnamu VPRASANJE: Kakšen čin ste imeli vi takrat? MARTINSEN: Bil sem narednik. Višji narednik Pearce je bil za en čin višji. Začeli so torej ujetnika spraševati. Sel sem jest. Ko sem se vrnil, je poročnik Crocker zatikal ujetniku bambusove trske pod nohte. VPRAŠANJE: Kje je bil ujetnik? MARTINSEN: Mož je sedel v šotoru, privezan na stol. Imeli smo kovinske zložljive stole, ki so sodili k zasliševalni opremi. Bil je torej privezan na stol, eno roko pa je imel privezano na mizo. Z žico vojaškega telefona. Take žice smo imeli ogromne količine, uporabljali pa smo jo za vse mogoče. Roko so mu plosko privezali na mizo in mu vtikali bambusove trske pod nohte. Hkrati je višji narednik Pearce zveal možu ušesa s telefonskimi žicami in ga mučil na ta način . ,. Kmalu zatem je naš poveljnik pokaral poročnika Crockerja, ker je bil ujetniku zatikal bambusove trske pod nohte, zaradi česar ostajajo rane, ki krvavijo in nato močno zatečejo. Poročnik Crocker pa ni bil kritiziran, ker je možu polagal električne telefonske žice na ušesa. Naslednjega dne sem bil priča, ko so mučili neko 16-letno dekle, kateri so prav tako privezali na ušesa električne telefonske žice. VPRAŠANJE: Ste to sami videli? MARTINSEN: Da, videl sem. To je brezkončno mučenje ... Počenjaš lahko skoraj vse, kar hočeš, samo nobenih sledi ne smeš pustiti za sabo. In potem seveda lahko vedno izjavljaš, da je ujetnik hotel pobegniti. Imeli smo kakšnih 50 do 60 formalnih zasliševanj. In skoraj pri vseh smo uporabljali silo, celo pri ženskah. VPRAŠANJE: 50 do 60 zasUše-vanj - v kolikšnem času? MARTINSEN: V kakšnih 8 ali 9 dnevih . .. Mučenje, da ujetnik spregovori Joseph Grant iz Illinoisa je odvetniku povedal, kako so ujetnike prisiljevali, da bi govorili. Dejal je: GRANT: To so delali z bambusovimi trskami, ali pa so ujetnika trdno zvezali in razbelili dong, vietnamski kovanec, kije veUk kot ameriški kovanec za 5 centov. Tak razbeljen kovanec so mu nato pritisnili na konico prstov. VPRAŠANJE: Kakšne druge metode ste še opazovali? GRANT: Ujetnika so privezali in mu upognili glavo k nogam in spet nazaj, hkrati pa so ga grdo obdelovali še z nožem. VPRAŠANJE: Ah so ujetnika urezali? GRANT: Zabadali so ga. VPRAŠANJE: Globoko? GRANT; Kakšen poltretji centimeter. VPRAŠANJE; Ali ste morda videli tudi kakšne druge metode? GRANT: Nekoč sem videl nekega Vietnamca. Ne vem, ali je bil sumljiv. ali kaj je bilo z njim. Bil je privezan z verigo in je visel iz helikopterja. VPRAŠANJE: Na katerem delu telesa je bila veriga pritrjena? GRANT: Okoli njegove noge .. . VPRAŠANJE: In kako visoko je letel helikopter? GRANT: 300 metrov. VPRAŠANJE: In kako daleč pod helikopterjem je visel tisti mož? Inozemski tisk (v gornjem primeru nemški časnik ,JHan-noversche Presse) pogostokrat napada ZDA zaradi najbolj krvave in najbolj umazane vojne, v katero so se ZDA zapletle v Vietnamu. Gornja karikatura kaže, kako je Nixon „čvrsto od-ločen“ zapustiti Vietnam ... GRANT: Rekel bi, da je bilo tri ali štiri metre. S tal je vsaj tako izgledalo .... VPRASANJE: Ali ste J(dajkoli videli kaj podobnega kot pokol v My Laiu? GRANT: Ne v tolikšnem obsegu. Doživel sem nekaj manjšega v Vu Dopu. Vsakdo, ki je bil le podoben Vietnamcu, je bil ustreljen. Prvi konjeniški polk je bil na drugi strani oddaljen od nas kakšnih 15 minut. VPRAŠANJE: S čim so vdrli? S kakšnim orožjem? GRANT: Pristali so s helikopterji, da. s helikopterji. VPRAŠANJE; Iz katere strani so prišli? GRANT: Z juga. Z juga so obstreljevali vas. Vaščani so bežali potem proti vzhodu - z dvignjenimi rokami. VPRAŠANJE: Bežali so dvignjenih rok proti vam? GRANT: Da . . . VPRAŠANJE: Koliko jih je zašlo v vašo enoto? GRANT: Kakih 75. , VPRAŠANJE: Kakšni ljudje so bili to? GRANT: Vietnamski civilisti. VPRAŠANJE: In kaj sc je z njimi zgodilo? GRANT; Ustrelili so jih. pobili. VPRAŠANJE: Može, žene in otroke? GRANT: Da. Zvečine ženske; kakšnih 15 moških in približno 50 ali 70 žensk. VPRAŠANJE: Kdaj je bilo to? GRANT: Prav pred božičem (1967), če se ne motim. VPRAŠANJE: In kaj seje zgodilo z. vasjo? GRANT: Bila je požgana. VPRAŠANJE: S čim? GRANT: Z bencinom, vžigalniki, z vsem mogočim, z vžigalicami. VPRAŠANJE: Kaj se je zgodilo s trupli? GRANT: Izkopali so jamo in zmetali vanjo trupla. Potem so nasuli v jamo apno, zaradi kosti, mislim. Nazadnje so vse polili z bencinom in trupla zažgali. VPRAŠANJE: Kako ste takšno jamo izkopali? GRANT: Na našem položaju je bil tudi prvi mženirski bataljon. Poklicali smo jih. Prišli so z buldožerjem ter izkopali z njim jamo za trupla. VPRAŠANJE: Kako so lahko privlekli buldožer iz tabora skozi džunglo? GRANT: S helikopterjem znamke „chinook". Z njim lahko pripelješ buldožer. VPRAŠANJE: In kdo je poslal buldožer. Menim, kdo je dal ustrezna povelja? GRANT: Za to je bil pristojen poveljujoči komandant bataljona aU kak drug višji oficir. VPRAŠANJE: Buldožer so torej pripeljali posebej za to, da bi izkopal jamo? GRANT: Da ... VPRAŠANJEi V kolikih vaseh ste videli podobne stvari? GRANT: Še v dveh drugih ... »Otroci pripadajo vojni.. VPRAŠANJE: Ali je bilo kaj narejenega, da bi vietnamske otroke obvarovali vojne? GRANT: To ni mogoče. Otroci pripadajo vojni. V prvem tednu, ko pridemo v tujo deželo te še šolajo -sedem dni. Imeli smo osem ali devet učiteljev. Poučili so nas o vsem. V tem pouku so nas tudi opozorili, da imajo otroci lahko pri sebi skrito kakšno razstrelivo ali orožje, da se nam bodo skušali približati in nas hoteli ubiti. Otroci so lahko pravo potujoče skladišče razstreliva. VPRAŠANJE: In kaj naj bi proti temu storili? GRANT: No, proti koncu našega pouka smo bili povsem nezaupljivi do vsakega otroka, ki sc nam je približal. Najprej naj bi jih odganjali; če pa so prišli kljub temu bližje, naj bi nanje streljali. Včasih so naši možje otroke enostavno kar počili. VPRAŠANJE: Ali ste to sami videli? GRANT: Da. VPRAŠANJE: Več kot enkrat? GRANT; Najmanj štirikrat. VPRAŠANJE: Ali so imeh ti štirje otroci pri sebi strelivo ali orožje? GRANT; Ne, ti štirje ne .. . VPRAŠANJE: Ali so vas iz vojske odpustili nekaznovanega? GRANT; Da. VPRAŠANJE: Ali so vas kdaj v fctih službovanja postavili pred vojaško sodišče? GRANT: Ne, nikoli. Imel sem brezhibno spričevalo o vedenju. VPRAŠANJE: Ste dobili kakšna odlikovanja ali pismena priznanja? GRANT: Dobil sem pet odlikovanj. Našo enoto je pismeno pohvalil celo sam predsednik. Strahotna mučenja žensic in deklet Robert Gordon iz Kalifornije je odvetniku Marku Laneju med drugim povedal, kako so ameriški vojaki zasliševali vietnamske ujetnice. Dejal mu je, da je nekoč videl naslednje: GORDON: To zasliševanje mi je še vedno v zelo dobrem spominu. Takrat sem bil na straži zaklonišča Cu Chi v vojaški coni C, to je bilo zaklonišče 25. pehotne divizije. Mislim, da je to eno največjih vojaških taborišč v Vietnamu. Bili smo tik pred eno naših utrjenih črt. Nedaleč stran so zasliševali skupino sumljivih Vietnama'v. To se je dogajalo kar na prostem. Stali so v krogu južno-vietnamskih vojakov. Nekaj vojakov je privezalo ujetnike za steber in jih teplo. Ko so pričeli zasliševati neko žensko, so ji strgah z života bluzo .. . Napravili so okrog nje krog in si jo metali drug drugemu. Pri tem se ni ravno počutila srečno, bilo jo je strah. Bilo mi je dobesedno slabo ob pogledu na nekakšen pas. na katerem so bile pritrjene žice. Ta pas jc bil zategnjen okrog prsi te ženske in na njenem hrbtu zvezan kot kakšen nedrček. Pas ni bil "kaj dosti širok. tako da je povsem pokril prsne bradavic-^. Na ta pas so pritrdili žico. Moralo je zelo boleti, ko so žico privezali na*avtomobilsko baterijo. VPRAŠANJE: Alije vpila? GORDON; Da, čez čas je omedlela zaradi bolečin, mislim. Ko so ji potem tisto stvar sneli, je bil okoli prsi in hrbta videti sklenjen vžgan trak. Vžgal ji ga je električni tok .. . Tak postopek so uporabili še pri mnogih drugih ženskah. Neki ženski so ukazali, naj sleče hlače. Potem so ji vtaknili med noge, v nožnico, žico. Potem so konce žice pritrdili na baterijo. Zenska ni mogla sploh ničesar spregovoriti, tako zelo jo je bolelo. Mislim da oficirjem, ki so zasliševali. sploh ni bilo do tega, da bi iz teli žensk karkoli izvlekli. Kazalo je. da so se z njimi samo zabavali' VPRAŠANJI'^; Koliko žensk so tako mučili? GORDON; Tri ženske so mučili s tistim pasom okrog prsi, eni pa so vtaknili žico v spolovilo. VPRAŠANJE; Ali so pri tem sodelovali tudi ameriški vojaki? GORDON: Ne. v tem primeru ne. Bilo je poleg nekaj naših narednikov, ki pa niso imeli neposredne zveze z zasliševanjem. Pred utrjeno obrambno črto so morali popeljati naše straže, pa so sc tam ustavili in dajali nekaj nasvetov. Očitno so se pri tem zabavali. Smejali so se skupaj z južnovietnamskimi vojaki, ki so vodili zasliševanje. To sc je zgodilo zunaj, na odprtem zcmjjišču, ne pa v kakšni stavbi ali kje drugje. Zvečine so bili mod navzočimi, ki so gledali mučenje, južnovietnamski vojaki. Posilstvo treh bolničark Billy Con\vay iz Pennsylvanie je odvetniku med drugim povedal, kako je videl mučenje ujetnikov in ranjenih sovražnikov. Pri tem je dejal: CONWAY: Ob koncu oktobra 1968, malo prej ko sem bil ranjen, smo isili v vasi Don Tang, kakih 220 ali 230 km oi’ kamboškc meje. Mojo enoto so poslali v nekakšen tunel, kakih 30 km izven te male vasi. Bilo nas je devet mož. Osmero so nas poslali v tisti tunel. Tam smo našli devet ranjenih vojakov severnoviet-namske vojske in tri bolničarke. Tistih sedem mož, ki so bili z mano, je strgalo ujetnikom njihove obveze in vrjglo iz postelje tiste ranjence, ki so bili v mavcu; vse so nagnali v en kot. Potem so se spravili na bolničarke, stare od 18 do 26 let. Začeli so jih pretepati in jim trgati obleko s telesa. Ko so dekleta padala na tla, so jih zgrabili za prsi in jih potegnih kvišku, jih pretepali in spet metali na tla. Najprej so si privoščili eno dekle. Dva vojaka sta uperila orožje na ostali dekleti, da se nista mogli ganiti. Drugih pet je vzelo dekle in jo vrglo na rogoznico. Dva sta ji upognila roki nazaj, dva pa razprla njene noge, nakar jo je peti posilil. Tega je potem zamenjal drugi naš vojak. Nato se je vse to ponovilo še z drugima dekletoma. Vsako dekle so posilili po večkrat. Dekleta so vpila in ves čas jokala. Ko je bilo posilstvo končano, so trije naši vojaki vzeli svetlobne bombe in jih vtaknili v nožnice deklet, ki so že bile nezavestne in jih ni bilo več treba paziti. Dekleta so krvavela iz ust, nosu, po licih in iz nožnice. Potem so možje prižgali bombe, tako da so eksplodirale v telesih deklet. Njihova telesa so se napihnila, potem pa se razpočila in na okoli se je razlezlo njihovo črevesje. VPRAŠANJE: In kaj seje zgodilo potem? CONWAY; V tisto luknjo so poslali neko drugo enoto, da bi izvlekli ranjence. Trupla deklet so ostala notri. Potem so tunel pognali v zrak. VPRAŠANJE: Kdo je bil v tistem predoru med vami po činu najvišji podoficir, ko so posiljevali dekleta? CONWAY: Nek narednik. VPRAŠANJE; Mi ste ta dogodek kdaj naznanili? CONVVAV: Poskušal sem to povedati mojemu vodniku, vendar ni hotel o tem ničesar slišati. Odvetnik Lane je zaslišal tudi Roberta H. Bovverja iz Pennsylva-nije. Vprašal ga je, če je bil za vojno, ko'je prišel v Vietnam. Vojak je odgovoril takole: BOWER: Da, bil sem jastreb. VPRAŠANJE: In zdaj niste več jastreb? BOWER: Ne, zdaj nisem več jastreb, pa tudi golob ne. V Viet--namu sem se zelo spremenil. Doživel sem številne primere, ki so me pretresli. Eden izmed teh dogodkov se je pripetil, ko sem doživel svoj prvi spopad. To je bilo 21. julija 1967. Naš konvoj so napadli borci 273. in 272. vietnamskega polka na cesti št. 20 v Vietnamu. Po 3-urnem boju je bila predhodnica naše enote uničena, razen dveh oklopnih vozil. Na enem izmed teh vozil sem bil tudi jaz. Koje bil boj končan, smo z buldožerji n^rmadili na kup kakih 115 mrtvih vietkongovcev. Kakšno uro potem, ko so začeli kopati jamo, da bi v njej zakopali trupla, so dospeli na kraj spopada inženirci in vojaki, ki so bili v zaščitnici na kamionih za našo glavnino. Spravili so se nad padle Vietnamce, ki so bili že dve ali tri ure mrtvi in jih začeli še enkrat klati in jim sekati prste in ušesa. Videl sem, kako so številni inženirci iz 919. inženirskega bataljona, kije pripadal 11. konjeniškemu polku, izdrli svoje bajonete in jih zabadali v prsi padlih sovražnikov, kako so se ^bavali, ko so jih zbadali v stegna in podobno, kot se verjetno običajno dogajajo take stvari v vojni.. . VPRASANJE: Alije mogoče, da ameriški vojaki, potem ko odslužijo leto dni na vietnamski fronti, ničesar ne vedo o teh grozodejstvih? Ali Amerika o vsem tem res ničesar ne ve? BOWER: Ne verjamem. To praktično ni mogoče. Ne vem, kako lahko nekdo, kije služil mesec dni v bojni četi v Vietnamu pravi, da ni niti slišal o grozodejstvih. V Vietnamu je namreč tako: ko pride v četo novinec, mu vsi že prve tri ali štiri dni pripovedujejo o svojih velikih pustolovščinah in o podvigih njihove enote. Tako mu praktično razgrnejo vso zgodovino njihove enote, voda ali skupine. In potem začne sam vse to delati in se baha, kako je tega ali onega ubil. Niti predstavljati si ne morem, da so bili celo štabni oficirji leto dni v Vietnamu in da niso o vsem tem ničesar vedeli. VPRAŠANJE: Ali veste, da mnogi Američani ne verjamejo v ta grozodejstva? BOWER: To si le stežka predstavljam, da ljudje tega ne bi vedeli, po vsem tem našem sistemu zamenjavanja. Naši vojaki se kar naprej menjavajo. Leto dni prebijejo v Vietnamu in se potem vrnejo. To je zelo veliko število vojakov. Zato sem prepričan, da 75 odstotkov teh vojakov pripoveduje stvari, ki so verjetno še precej bolj tragične od teh, dede katerih sem vas obvestil.. . Večina vojakov, ki so se vrnili, je doživela kaj podobnega. Je pa tako, kot je bil dejal eden izmed naših vojakov, ki je zapleten v afero My Lai. Prej ni o tem govoril, ker je bil prepričan, da je vedel ves svet, da so bili vsi seznanjeni .,. Tudi jaz sem mislil, da so vsi vedeU, kako je tam. KONEC Slika pove vse: obup, groza, trpljenje in neskončna žalost vejejo s prestrašenih obrazov matere in njenih dveh otrok, ki čepijo nekje v goščavi, nedaleč proč od vojnih strahot. Stoletja ne bodo izbrisala sramote, ki si jo je ameriški narod nakopal na svojo vest z umazano vietnamsko vojno! , J^Ias ne zanima, kaj z ujetniki počnete, pravzaprav pa jih sploh ne potrebujemo, nobenih ujetnikov!** — tako je navodilo starešin ameriške vojske v Vietnamu. Mučenja so zato sestavni del „pomiritve v Vietnamu**, kar kaže tudi gornja fotografija ^•X*Cvvv.!.sn:«i DA NE BOMO POZABILI... Pred novoletnimi prazniki je prišlo na obisk v domače kraje precej naših »zdomar-jev«, delavcev in delavk, ki so se začasno zaposlili na tujem. Naši novinarji so govorili z njimi in njihovimi družinami; del tega gradiva smo že objavili, nekaj ga objavljamo danes. Toliko grenkih in žalostnih resnic je v teh pomenkih, da ne moremo mimo njih brez vprašanja: ali res ne bomo pozabili vsega, kar so nam povedali in — kar smo jim na raznih sestankih pred novim letom obljubili? Zato naj ta stran spodbudi vsakogar izmed prizadetih: delavcev in delavk, ki so šli začasno na tuje, ne smemo pozabiti! Naši so in naši bi radi tudi ostali! Kako lepa je domovina... Alojz Matkovič Iz Doblič je šel v Francijo zaradi jezika — »Tam ne mislim ostati« * ^ - Delate v svoji stroki? „V tovarni orodja v Eper-neyu sem. S stroko nimam nobenega opravka. Velike hotele ogledujem le z zunanje plati, ker noter zaradi prevelikih cen ne morem. Zaslužek je slab.“ Kako preživljate prosti čas? Imate kaj rojakov v bližini? ,J4ajhuje je to, ker sem sam. Nekaj Jugoslovanov je v bližnjih krajih, toda Slovenca nobenega. Prav pogrešam domačo družbo.“ - Kolikokrat ste že bili doma, odkar ste šli v svet? ,Tokjat prvič. Francija je Cim je spregovoril, sem daleč in vožnja je draga.“ vedela, da je mladenič hodil “ S kakšnimi občutki ste v šole. In res: končal je sred- prestopili domačo mejo? njo gostinsko šolo v Novem „Sele zdaj vidim, kako mestu, pred odhodom v tu- lepa je ddmovina. Prej tega jino pa je bil že zaposlen kot nisem opazil. Pričakoval pa natakar. sem več novega, a se v enem ,iel sem zato. ker me ni letu ni dosti spremenilo.^ volja vse življenje nositi na Nameravate še dolgo mizo v kakem skrotnnem ostati v Franciji? Morda za bifeju. Rad bi delal v večji zmeraj? gostinski organizaciji, v turi- „Ostati ne mislim v nobe- stično razvitem kraju, tam primeru. Ko bom do- pa brez tujega jezika nemo- volj obvladal francoščino,se reš uspeti. Prav zato sem šel vrnem v Francijo." 'R. B. Janez Trdan pripoveduje na sestanku z zdomaiji o težavah, na katere nalete naši delavci, ki delajo v tujini (Foto: Drago Mohar) Boli, ko moraš spet na tuje Janez Trdan iz Sušja si bo s privarčevanim deoarjem preuredil dom In kmetijo Na razgovoru z zdomaiji, ki je bil 26. decembra v Ribnici, se je večkrat oglasil k besedi Janez Trdan iz Sušja. Zato smo ga po končanem razgovoru zaprosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. Janez Trdan, ki ima doma kmetijo in skrbno obdelano posestvo, je povedal, da je šel na delo v Zahodno Nemčijo predvsem zato, da bi zasluži denar za izboljšanje kmetije. Preuredil bo hlev in ga napolnil s kra-vami-mlekaricami. Nadaljeval bo tudi z izboljševanjem ostalih gospodarskih in stanovanjskih prostorov. Nakupil pa si je že potrebno kmetijsko opremo oziroma mehanizacijo, da bo po vrnitvi domov v krajšem času več naredil in da mu ne bo treba več iskati kruha v tujini. Na vprašanje, kaj misU o carinskih predpisih, je menil, da bi moraU biti kmetijski stroji in stroji, ki jih potrebujejo obrtniki, čim manj ocarinjeni. V zvezi s tem je še pripomnil, da je pri nas doma premajhna izbira kmetijskih strojev. »Tujina reže grenak kruh« Anton Medle iz Novega mesta je bil prej mehanik pri podjetju Gorjanci, zdaj pa je že več kot leto dni v Zahodni Nemčiji. „Čez osebne dohodke doma se nisem pritoževal, bolj me je motilo to, da smo delali v nezakurjenih delavnicah, s prezeblimi rokami. Skratka za naše delo je bilo slabo poskrbljeno, zdravje pa je največ vredno!“ Brat je že dlje časa v Karlsruhe v Zahodni Nemčiji - Anton je odšel za njim in našel zaposlitev pri švicarski firmi ISOTECH. „Na avtobanih (avtomobilskih cestah) režemo, da beton ne poka, in zalijemo s posebno maso. Pozimi, ko tega ne moremo početi, delamo v delavnicah: popravljamo stroje in podobno . ..“ ,Jh p< trebn- solidarnost ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Udeleženci so med drugim izrazili pripravljenost za prispevek vseh občin za spomenik uporu v Šentjanžu. Slišati je bilo očitek, da jih pri kovanju načrtov zanj ni niiiče povabil k sodelovanju, zato bi v prihodnje želeli soodločati že tudi pri rešitvah. Tu gre le za velike denarne vsote. Občinskim organizacijam ZZB NOV in organizacijam ZK so priporočili, naj v prihodnje bolj skrbijo za vzdrževanje spomenikov in spominskih znamenj NOB. Ponekod so zelo zapuščena in zanemarjena, zato bi morali kultivirati odnos do njih in do naše preteklosti. Postopoma naj bi popravili vsaj tisto, kar očividno kliče po lepši likovni rešitvi. To vseh občinah bodo morali napraviti pregled spomenikov in določiti, kdo je dolžan skrbeti zanje. Franc Bukovinsky je opozoril prisotne na solidarnost in sodelovanje v pripravah za dostojno počastitev Štiristoletnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora, v kateri naj bi imelo Posavje Domemben delež. BO V SOBOTO^ NA OTOČCU! PROGRAM! PELA BO Dl TKA HABRL' U M fL C H > C h) < h) < Q C K V c DOLENJSKI LIST Št. 5 (1088) — 4. februarja 1971 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! ^______________________________________________________________________ V porodnišnici Bela postelja in črtast plašč me nista motila, saj sem vedela, da bom čez nekaj dni odšla domov s sinkom v naročju. Na sosednji postelji je ležala žena srednjih let. Kadar je prinesla babica naše črvičke, da jih pritisnemo na prsi, iz katerih so srkali hrano in ljubezen, se je pokrila z odejo in opazila sem, da se ji trese celo telo. Bil je dan obiskov. Vse smo dobile obiske, samo k njej ni prišel nihče. Bila je zelo slaba. Na zgaranih rokah in pod razpeto srajco na prsih sem opazila črno modre podpludbe in otekline. Zgrozila sem se: ,JSte padli? Mogoče po stopnicah? “ Odkimala je. Obraz ji je spreletel boleč drget in oči so se ji napolnile s solzami. Videla sem, da se muči, zato sem umolknila. Cez nekaj časa je spregovorila sama: ,J>ričakovala sem. Doma imamo že dve dekUci, stari štiri in šest let. Hotela sem, da bi domač praznik imeU še, dokler sem doma. Na dogovorjeni dan so priki trije moški pomagat. Moj je kuhal slivovko in pridno so jo poskušali. Prosila sem jih, naj se lotijo dela, ker je bilo treba še veliko postoriti po hiši. Počasi so se le dvignili. Ostala sem v kuhinji, kjer sem oblačila svoji deklici. Sestro, ki mi je prišla pomagat, sem prosila, naj gre prestreč kri, če svinje še niso zaklali. Pritekla je nazaj in povedala, da so možaki zaklali svinjo, toda ne pitane, ampak brejo, ki bi morala čez kakšen teden prašiti. Potem so zaklali še pitano. Nisem mogla molčati. Lahko si mislite, kako mi je bilo. Zmerjala sem jih, oni pa so se pijani smejali mojemu joku. Nato je nekdo izmed njih vprašal mojega moža, če jaz nosim hlače. Razjokala sem se, ko sem videla, daje svinja imela devet pujskov. To je moža raztogotilo in me je sunil. Nekaj sem mu odgovorila, potem pa me je začel suvati in pretepati, dedci pa- so se smejali. Pritekla je sestra, pa mi ni mogla pomagati. Tekla je na pošto in poklicala rešilni avto. Dva dni sem se mučila, potem sem rodila mrtvega otroka. Bil je sin. Vem, da bi ga mož imel rad in bi bil nanj ponosen. Sedaj je pa vse izgubljeno. Sin in sreča!“ Tiho je zajokala. Bolnica v kotu je vključila radio, iz katerega je glasno zahreščalo; ,3ej prijatelj, dvigni čašo, da postal boš pravi mož .. Srečala sem se z njenim žalostnim pogledom, ki ni kazal niti trohice upanja. MARICA KVENDERC Predlog Simona Fučnilca Zrak v posebni sobi beglajzaričine gostilne je bil gost, da bi ga lahko rezal z nožem. Kako tudi ne! Devet nas je bilo za mizo in kadili smo, daje bilo veselje. Modrovali smo, beseda je'dala besedo in skoraj ni.bilo vprašanja, ki se ga ne bi vsaj bežno dotaknili. Nekdo, je grajal cene, drugi plače, tretji stroške, četrti pokojnine, peti zdravstvo in tako naprej. Litri so sledili litrom in postajalo nam je vroče v dušah in v glavah. „Pravim vam, da je vse skupaj figo vredno! Kaj nam preostane drugega kot to, da pijemo in dan za dnem sedimo v tej zatolili sobi? “ „Še so ideali, prijatelj! Ni še vse umrlo!“ ,JCdo in kje jih ima? Kdo je lahko ob teh cenah še idealist? “ Zrak v sobi je postajal vedno bolj gost, glasovi pa višji. ,>Iožje, poslušajte me! Nobenega uspeha ne bo, če se bomo vsevprek prepirali in mlatili prazno slamo. Poslušajte pameten in konstruktiven predlog!" Tako je Simon Pučnik tega dne prekinil široko razpravo in povedal nekaj, o čemer bi veljalo razmisliti. ,,Vsi vemo, da imajo nekatera večja podjetja, na primer tovarne, v službi psihologe, ki naj bi proučevali delavce in njihove odnose na delovnih mestih, njihove medsebojne odnose in psihološke reakcije in ne vem kaj še vse.“ „Tako je!“ smo dejali in na dušek izpili. „Dobro. Zakaj ne bi psihologov zaposlili tudi v socialnem zavarovanju? “ ,JCaj pa naj bi tam počeli? “ ,JDela bi imeli veliko. Samo pomislite! Prosiš pokojnino, prideš k psihologu, se z njim pogovoriš, pelje te k zdravniku, vzame izvid in zate predlaga — psihološko pokojnino.“ „Kaj pa je spet to? “ ,4*okojnina, ki je odmerjena na osnovi znanstvenih podatkov. Psiholog namreč laliko ugotovi, da boš pri danih razmerah živel recimo še 20 let. Ce pa se ti razmere znatno zboljšajo, boš šel po gobe prej, ker imaš poapnenje žil, pokvarjen mehur ali kaj podobnega. Namesto 600 dinarjev ti bodo dali na mesec 2000 dinarjev pokojnine in, pri moji duši, vdal se boš uživanju in kmalu te bo pobralo. S tem boš socialno zavarovanje veliko manj oškodoval, kot če bi ti moralo dvajset ali še več let plačevati po 600 dinarjev na mesec. V tem je bistvo psihološke pokojnine.“ „Čudovit predlog! Nov, izviren in vreden še enega litra!“ Nato smo spili še nekaj litrov. Končno smo sklenili, da Pučnikov predlog pošljemo pristojnim organom v resen premislek. VLADIMIR BAJC MNOiŽIJOi SE SOCIALNI PROBLEMI NA VASI Ob dediščino, kdor zanemarja lastnike Dediči naj bi se s podpisi odpovedali zemlji, če nočejo skrbeti za ostarele kmečke ljudi Z dvigom življenjske ravni se je pri nas znatno podaljšala življenjska doba, s tem pa se je povečalo tudi število' ostarelih ljudi. Verjetno ne bi bila skrb za stare, onemogle kmečke ljudi tako aktualna, če bi razvoj kmetijstva dohajal industrijo in druge dejavnosti. Toda zdaj je tako: na vasi so ostali stari kmečki ljudje, mnogi brez materialne pomoči družbe ali otrok, ki so nanje kratkomalo pozabili. Mnoge ostarele kmete tarejo bolezni, ker pa ne morejo plačati davkov, izgubijo tudi pravice do zdravstvenega varstva. Zaradi tega občina prejema vse več upravičenih prošenj za znižanje ali popoln odpis davčnih obveznosti. Zaradi lukenj v zakonskih predpisih marsikje svojci prosilcev izigravajo davčno upravo, ker navidez pokažejo, kot da ne računajo kot dediči na kmetij- Doklej še nasilje? Cemu tako nasilje? V Žužemberku št. 160 na desnem bregu Krke 'stanuje Jože Longar, še mlad človek, poročen, ki je zdrav in močan. Njegova hiša stoji-na pobočju, s katerega je krasen razgled po Žužemberku. Hiša ima preprost lesen hodnik, s katerega Longar opazuje sosede, kaj delajo, vmes pa kriči, kolne in raztresa laži, da se sliši daleč naokrog. „Že spet kriči s svoje prižnice!" govore s posmehom mimoidoči. Vse to pa postaja vsak dan hujše. Po novem letu je že trikrat razgrajal. Venomer kuje naklepe, kako bi spravil sosede v škodo ali na slab glas. Najhuje Še enkrat: »Javnost naj izve vso resnico!« Pod tem naslovom jc Franjo Bulc z Mirne 21. januarja v Dolenjskem listu odgovarjal na pojasnilo „DANE" Mirna, ki je bilo objavljeno 17. decembra 1970. Na članek tov. Bulca želimo pripomniti le to, da nas nič ne preseneča, kako tov. Bulc pojmuje samoupravne organe nekega podjetja. Se enkrat mu želimo povedati, da zemljišče lahko prodaja ali zamenjuje le lastnik, ne pa delavci občinske uprave. Mi sicer vemo, da se z delavci občinske uprave tov. Bulc ni tako dogovarjal kot trdi, temveč bistveno drugače. Zato smo prepričani, da bodo tudi ti javnosti povedali resnico. Glede ostalega pa v celoti ostajamo pri svojem prejšnjem pojasnilu. Ce vidi tov. Bulc v njem „žolčne in umazane klevete ter podtikanja**, naj nas kar toži, mi pa javnosti obljubljamo, da jo bomo z razsodbo seznanili. Do takrat tudi mi zaključujemo polemiko. „DANA** tovarna rastlin-skili specialitet in destilacija MIRNA Objavite »Hčer grofa Blagaja«! Spoštovani! Ker- se leto hitro obrne, sc tudi vaš časopis vedno obrača. V novem letu 1971 vam želim veliko dobrega in sreče pri nadaljnjem delu. Imam pa tudi precej želja, da bi se vaš časopis malo spremenil. Na listnih straneh naj bi bil datum, kakor jc v drugih časopisih, na primer v Kmečkem glasu. Nedeljskem listu in v drugih. Mislim, da si želi to več naročnikov, da bi na vsakem listu pisalo; Dolenjski list 16. 1. 1971 ... Mislim, da pri tem ne bi bilo ovire. Pa še nekaj bi želela ko bi roman pisali na spodnji strani, kakor je bil „Vražje dekle" in drugi, da se lahko izreže. Pa kak lep roman nam objavite. morda kako povest iz starih časov. Naj jih nekaj napišem: Hči grofa Blagaja, Dekle z močvirja, Sveta Genovefa, Furmani ali kaj podobnega. Ker je list precej drag, bi morali vi tudi naše zelje upoštevati, da bomo še naprej prijatelji in stalni naročniki. Tako, s tem bi bile moje želje izpolnjene. Vas pozdravlja zvesta naročnica K. M. iz Spodnje Pohance pri Artičah X (OPOMBA UREDNIŠTVA: strani v našem listu že dolgo označujemo z dnevom izhajanja, začeli pa smo objavljati tudi novo ljudsko povest BELI ŽENIN znanega pisatelja Frana S. Finžprja. Videli ste, da objavljamo -tudi različne druge nove podlistke in upamo, da boste z domačim tednikom spet tako zadovoljni kot ste že bili. Lepo pozdravljeni!) je, ko ponoči pridivja kot zverina, kolne in grozi ter napada z različnimi predmeti. Večkrat je šel celo z nožem na soseda ter razbijal okna ali vrata. Pomislite, kako to vpliva ponoči na bolnega ali utrujenega človeka, ki si želi miru in počitka! Žene in dekleta se ob vpitju prestrašijo in zbegane razbežijo domov. Presunljivi so joki zbujenih otrok, ki ne vedo, ali sta oče in mati še v sobi. Najbližji sosed je prodal domačijo in se umaknil pred Longarjem. Longar napada vse sosede: ker se mu vsi umikamo in ne more dobiti žrtve, je začel braniti javne poti, ki peljejo mimo njegove hiše. Nastavlja hlode in grmade ter grozi: „Kdor si bo vzel pot, bo nad njim začel peti cepin ali sekira. .. “ Grozi tudi s splošnim požarom. Kljub pritožbam doslej ni bilo nobenih ukrepov. Ali naj še naprej poslušati kletve in grožnje in čakamo morebiti celo na zločin? Nikar! Želimo miru in tihih noči! Prosimo upravo javne varnosti, naj ugotovi resničnost naših izpovedi in čimprej prepreči nadaljnje nasilje. Resničnost potrjujemo: 19 podpisovprebivalcev Žužemberka ska posestva. V primeru smrti staršev ali sorodnikov pa ne pozabijo na svoje dedne pravice in jih uveljavljajo na sodišču. Te ugotovitve zahtevajo, da je treba problem nekako sistemsko urediti. Menim, naj bi ljudje, ki so se zaposlili in zdaj ne marajo prevzeti posestev in skrbi za starše, podpisali ustrezne- izjave, da se odpovedujejo dediščini. Na podlagi tako zbranih odklonilnih izjav bi zemljišča ostarelih kmečkih ljudi prenesli iz zasebne v splošno ljudsko imovino, prizadetim ljudem pa dajali vzdrževalnine. Ker'so manj razvite občine Še posebno prizadete, bi bilo prav, da bi v republiki ustanovili sklad za socialno pomoč za ostarele kmečke ljudi. S predlaganim ukrepom bi zakonite dediče precej prizadeli ali pa prisilili, da bi naredili tisto, kar so dolžni svojim roditeljem. Ta ukrep bi bil demokratičen, z njim bi lahko uredili položaj tistih ljudi, ki posedujejo kaj več zemlje. Drugače pa je z ,vaško revščino', ki se na stara leta ubija s krpicami zemlje in prejema skromne občinske socialne podpore. Te bi bilo nujno potrebno povečati na tolikšne zneske, da bi zadostovali za skromno, a vendar človeka dostojno življenje. KAREL ZORKO Zavratec 32 NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v, našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Nismo pozabljeni Kot vsako leto je podjetje Gorjanci tudi ob koncu minulega leta povabilo svoje nekdanje delavce -upokojence v svoj kolektiv. Zbranim iz raznih krajev, kjer pač živimo, je tovariš direktor Stefan Galič najprej pripovedoval o uspehih in nadaljnjem razvoju podjetja, nato pa smo mu povedali še mi o sebi. Po prijetnem kramljanju, ki so se ga udeležili tudi drugi predstavniki podjetja, smo dobili darila: vsak po 300 din in značko podjetja. Nato so nas odpeljali v Podturn k ,,Sulcu", kjer smo imeli skupno silvestrovanje. Večerje bil nepozaben. Čutimo prijetno dolžnost, da se delovnemu kolektivu podjetja Gorjanci javno zahvalimo za izkazano pozornost in darila. Hvaležni smo svojemu nekdanjemu podjetju tudi za vse drugo, kar je storilo za nas v minulih letih. V imenu upokojencev IGNAC OBLAK, Dolenjske Toplice Pridružite se modernim ljudem,^ ki pijejo CVNAR Jeihi l ČLOVEKOLJUBNOST NE POZNA MEJA »Pošiljamo vam za Jelkino zdravje...!« Do 1. februarja dopoldne so naši bralci in naročniki ter številni prijatelji Dolenjskega lista zbrali za Jelko ie 44.950,60 din Tudi v zadnjem tednu ni bilo skoraj nič manj obiskov v upravi našega lista: ljudje še prinašajo darila in prispevke za Jelko Lavrič ter ji hkrati želijo, da bi ozdravela. Tudi več pisem iz raznih delovnih organizacij in nekaterih vasi smo dobili, s katerimi darovalci pozdravljajo Jelko. Najprej pojasnilo k zadnjemu poročilu; v zadnji številki našega lista smo poročni, da je „kolektiv Novolesa iz Straže podaril 2.750 din“. Znesek je točen, zbrala pa ga je delavka Anica 'Kranjc med delavci in uslužbenci tovarne vezanih plošč in uprave podjetja Novoles v Straži. Iskrena hvala požrtvovalnim in zavednim darovalcem iz tovarne! Z denarnimi nakaznicami sov preteklem tednu poslali svoje prispevke za Jelko: Francka Mal-narič iz Strekljevca, 80 din, Marie nka Zemljak, Brestanica, 100 din, delavci z delovišča Ravne rudnika Senove 570 din. Slavka Avguštinčič je zbrala v vasi Vrhtrebnje 7(5 din: Marija Dav-šek, Tušev dol, 50 din, Marjana Peklar, Šmihel pri Novem mestu, 50 din, Janez Omerzelj, Blanca, 20 din; Marija Zupanc iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem je zbrala med delavci 350 din. Pri blagajni DL vplačano: Alojz Župevec, Žabja vas, 40 din, darovalci iz Uršnih sel 450 dm; Bernarda Zupančič in Franc Mohar, učenca 5. razreda, sta zbrala med vaščani Krke pri Novem mestu 265 din; Slavko Brulc, Gor. Kronovo, 50 din, Jožica Zukovec, Pluska, 50 din, kolektiv Zavoda za zaposlovanje Novo mesto 75 din, Leopoldina Gutman, Novo mesto, 50 din, Marjana Bele, Straža, 50 din, Ludvik Oblak iz Podhoste ter Franc in Angelca Sile iz Novega mesta; skupaj 100 din Bernarda Zupančič in Franc Mohar, Krka, 6 din. Tatjana Novosel in Zdenka Boh te sta zbrali med vaščani Žabje vasi 590, Ana Kristan, Cešča vas, 10 din, Lojze Mirtič, Novo mesto, 25,50 din, neimenovana iz Smarjete 50 din, kolektiv uprave podjetja Kremen, Novo mesto, 230 din, Marija Sinur, Novo mesto, 30 din, Angelca Drenik, Ljubljana, 50 din, T. M. iz Logatca 50 din, Jože Rntarič, Novo mesto, 20 din. Bernarda Pelko in Zvonka Štravs, učenki 5. razreda šole v Bnisnicah, sta zbrali med vaščani Gabrja 353 din. Vaščani Cerovega loga. Pristave, Gor. Vrhpolja in Zapuž so zbrali 710,90 din, zbirala pa je Marija Zagorc iz Hrastja; Vera Božič iz Gabrja 100 din, neimenovana iz Loke pri Straži 20 din. Na žiro račun Dolenjskega^ lista so poslali za Jelko; Martin Udovč s pošte Stopiče je zbral med vaščani 215 din; sindikalna podružnica železničarjev, nad-zorništvo proge v Črnomlju; 200 din. Do ponedeljka, 1. februarja , 1971 dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri Dolenjski banki in hranilnici: 44.950,60 din. Iskrena hvsla vsem dosedanjim darovalcem! Zbirko še nadaljujemo! DOLENJSKI LIST kultura in izobra-= ževanje KRŠKO: UTERARNl VEČER V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo 9. februarja ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici v Krškem literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela: Vladimir Bajc, Ivanka Hergold, Janja Kastelic, Ivan Perhaj in Ivan Zoran. Prireditelji vabijo na literarni večer skupine dolenjskih ustvarjalcev, ki se je do zdaj predstavila že dvakrat, in sicer lam v Kostanjevici in Metliki. „ŽIVI ORFEJ“ POMANKUIV Bralci so z zanimanjem prejeli doslej najobsežnejšo antologijo slovenske poezije, ki je izšla pod naslovom „Živi Orfcj“. Tu pa so tudi že prvi odmevi na to obsežno delo. Ne-'kateri menijo, daje urednikom ušla neodpustljiva napaka, ko nekaterih sodobnih odličnih pesnikov (Tone Pavček, Tone Kuntner in drugi) pri izboru sploh niso upoštevali. Sploh je slišati, da sodobna pesniška tvornost v „Živem Orfeju* ni zastopana tako, kot narekuje njena kvaliteta. Čemu priznanja in nagrade - med izpuščenimi pesniki so tudi Prešernovi nagrajenci - ko pa gredo se-stavljalci antologije, ki bo slovensko pesniško tvornost predstavila tudi zunaj slpvenskih meja, mimo vsega tega? Take in podobne pripombe je te dni slišati, lahko pa smo jih tudi prebrali v časopisih, ko ,2ivi Orfej" niti še ni prišel v vse knjigarne, torej v roke slehernemu bralcu, ki se za poezijo zanima V SPOMIN STANETU SEVERJU Jutri, 5. januarja, bo ob 18.30 v Dolenjski galeriji večer poezije in proze, ki ga prireja amatersko kul-tumo-umetniško društvo Bela krizantema iz Novega mesta ob sodelovanju eks^rimentalnega gledališča iz Škofje Loke. Večer bo posvečen pred kratkim umrlemu igralcu Stanetu Severju. To bo hkrati zadnji nastop društva Bela krizantema, ki se bo preimenovalo v Eksperimentalno gledališče. FINŽGARJEV MUZEJ 8. februarja - na dan slovenskega kulturnega praznika - bodo v slovičah, rojstnem kraju pisatelja F. S. Finžgarja, čigar 100-letnico rojstva praznujemo letos, odprli ol> novljen Finžgarjev dom, ki bo poslej muzej. Finžgarjev muzej bodo izročili namenu z večjim številom kulturnih prireditev. Otvoritev Finžgar-jevega doma širši slovenski javnosti je pomemben dogodek za slehernega kulturnega Slovenca. JUBILEJ FESTIVALA v ribniški občini so se odločili za samostojno kulturno skupnost. Le-to bodo skoraj ustanovili, in to med prvimi na Dolenjskem. Zatrjujejo, da bodo v kulturni skupnosti laže razvili vse tiste dejavnosti, ki so že do zdaj ponesle ime Ribnice v sveL Cisto po naključju bodo dobili kulturno skupnost v letu, ko obhaja tamkajšnji kulturni festival pomemben jubilej: 10-letnico ustanovitve. V okviru festivala imajo letos lepe načrte, med drupm poživitev domače likovne ustvarjalnosti, ki je začela v zadnjem času vidneje rasti. Ivan Malavašič (Podlipa pri Vriuiiki): ZIMA (olje, 1970) živa dejavnost bo imela prednost Pogovor s preds^nikom iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v Trebnjem Adolfom Grumom — Veliko več za amaterizem „Zakon o kulturnih skupnostih je, čeprav smo ga dobili z zamudo, dobrodošel iz dveh razlogov: prvič, ker bo za kulturo več denaija, in drugič, kar se mi zdi še pomembnejše, ker bomo kulturno dejavnost načrtovali. Čeprav bomo mor^ še nadalje delati med potrebami in možnostmi, bo divjega dela, sprotnega načrtovanja in lovljenja bržkone enkrat za vselej konec.*‘ Te besede je Adolf Grum, ditvam, ki pa jih, kot veste, ni ravnatelj trebanjske osemletke in predsednik iniciativnega od- bora snujoče se kulturne skupnosti za trebanjsko občino namenil za uvod najinega daljšega pogovora o razmerah, ki nastajajo po sprejemu republiškega zakona in v času, ko so priprave za ustanovitev kulturne skupnosti v Trebnjem malone na vrhuncu. „Koliko bo kultura v vaši občini denarno na boljšem v primerjavi z minulim letom? “ A. GRUM: ,J)o zdaj je šlo za kulturo v občini 120 do 130 tisoč dinaijev, pol od tega pa za amaterizem, se pravi' za dejavnost dramskih skupin, pevskih zborov in drugih skupin v društvih. Drugo polovico te vsote so porabile knjižnice in Tabor slovenskih likovnih samorastnikov. Pripomniti moram, da je v ta sredstva všteta tudi pomoč mecenov (delovnih organizacij) Taboru in njegovim prire- bilo tako malo. Letos lahko pričakujemo za kulturo 100 odstotkov več denarja ali skupaj med 250 iri 260 tisoč dinaiji^Delitev v, odstotkih naj bi ostala tudi v kuhumi skupnosti, kar pomeni, naj bi samo društva in njihove skupine dobile letos toliko, kot je šlo lani za vso kulturo v občini. Pri tem bomo izhajali iz'osnovne opredelitve, da je treba podpirati tisto, kar živi in dela, kar kaže voljo in željo po delu, nikakor pa ne bomo za vsako ceno spodbujali k ustanavljanju novih društev in skupin. Znatna sredstva bo treba kajpak nameniti za dejavnost Tabora in knjižnice, pri čemer pa še najprej računamo na pomoč in razumevanje delovnih organizacij.“ „Zakon pravi, da bodo v kulturni skupnosti združeni samoupravni interesi vseh dejavnikov, ki so tako ali drugače odgovorni za razvoj kulture. To pomeni, da bodo ti dejavniki zastopani tudi v skupščini kulturne skupnosti. Kako bo potemtakem sestavljena vaša skupščina? “ A. GRUM; ,J^eposredno besedo pri načrtovanju in odločanju o denarju, ki se bo zbral za kulturo, bodo vsekakor imeli zlasti tisti, ki se s kulturo ukvar- jajo neposredno. Razumljivo pa je, da bodo pri tem soodločali ljudje, izvoljeni v skupščino iz vrst neposrednih proizvajalcev. Sicer pa ključa še nimamo in se bo treba o sestavi skupščine kot tudi o njenem izvršnem odboru še temeljito pogovoriti.“ l.Z. I I g S 0 4 4 # 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 # Ja imenitni doletajo, da bi delo v klubu lepo steklo, če bi ga le imeli — Mladi potrebujejo zaupanje Se pred nekaj leti so imeli nekateri družbeno-politični delavci pomisleke glede ustanovitve mladinskega kluba. Bili so prepričani, da so klubi nujno zlo, v katerih se porajajo nemoralnosti. Bib so prepričani, da je največ, kar lahko nudijo mladini, opremljen prostor. Zato ni čudno, da so takšni klubi kmalu razpadli in dajali jezikavim ljudem povod za šušljanje. Klubski inventar je le začetek, da nekemu prostoru lahko rečemo klub, šele ko se v njem razvije dejavnost, zasluži ime klub. ka strokovnjakov, kar spet občuti gospodarstvo. Mladi se tega zavedajo, ker vedo, da so njihove možnosti odvisne od možnosti celotne občine.^ Cimveč denarja bo v občini, tem več ga bodo lahko namenili tudi za mladinske potrebe. Trebanjski mladinci se zavedajo, da je delo v njihovi organizaciji zelo odvisno od vodstva. Aktivi, ki imajo sposobno vodstvo, imajo tudi največje uspehe pri delu. Druga težava je vprašanje prostorov. V nekaterih manjših krajih so mladini priskočile na pomoč druge krajevne organizacije, največkrat gasilci, drugod pa je mladina še vedno brez prostorov in se sestajajo občasno ali pa sploh ne. Premajhno je tudi sodelovanje mladine z drugimi družbeno-političnimi organizacijami, zlasti v manjših krajih, ko bi mladina lahko večkrat priskočila na pomoč pri komunalnih akcijah, če bi za to dobila podporo za svoje delo. Trebanjski mladinci priznavajo, da kljub prizadevanjem in boljšemu delu v zadnjih letih dejavnost mladine še vedno ni tako razširjena, kot bi lahko bila. Mladi bi lahko doseli lepe uspehe na športnem in turističnem' področju, prav tako pa je veliko zanimanje tudi za kulturno dejavnost. Vprašanje je le vodstvo in denar. Medtem ko ponekod ustanove klub in se šele potem razvijejo dejavnosti, je v Metliki ravno obratno. Mladinske sekcije so zelo močne in vsem je jasno, da mladi igralci ne morejo vaditi v hotelu ali v zasebnih stanovanjih, mladi filmski ustvarjalci in radioamaterji pa se ne morejo' potikati po kleteh. Končno so tudi družbeno-politični delavci spoznali, da bodo mlade komuniste pridobili prav iz vrst mladincev, ki so vključeni v svobodne dejavnosti. Določeno delo, tovarištvo, skupno reševanje vprašanj in drugo vsekakor bolj pritegne mladega človeka kot tisoče donečih besed političnega sekretarja. Zanimanje, pomoč in posluh za težave teh skupin pa zbudi pri mladih občutek, da vodstva osnovnih organizacij res žele medse delovne, ustvarjalne in kritične ljudi. Dokler pa so klubska vprašanja le vprašanja mla-dili, z njimi Jie bo nič. Družbenopolitični delavci Metlike so prepričani, da bo delo v klubu steklo, če bodo mladinske akcije in delo spremljali in se vsaj udeleževali njihovih prireditev. Tako bi mladi čutili zaupanje in spoznali, da je začrtana pot tudi njiliova, da niso osamljeni. Mlad človek noče biti del množice, ampak želi na odločitve svoje skupine tudi vplivati, pomagati k uspehu. To pa je brez dvoma začetek samoupravljanja. Ni res, da mladi niso pripravljeni delati. Potrebujejo le pravilen pristop. S pismenimi vabili in lepaki jih ne bomo več pritegnili k dejavnosti, potrebni so osebni stiki. Mladi od starejših večkrat zaman pričakujejo prijateljski razgovor. Mlad človek mora čutiti, da je za delo potreben. Izoblikovane skupine v klubu lahko prosti čas preživijo prijetno in koristno. Lahko prirejajo razstave, različne literarne večere, manjša tekmovanja in podobno. Imajo ideje in voljo do dela, od starejših pričakujejo le materialno in moralno pcjdporo ter razumevanje za svoj nji^in izražanja sveta in sebe v njem. ^etliški mladinci so po izjavah nekaterih družbeno-političnih delavcev' na pravi poti. Zaupanje so si pri-dobih z vztrajnim delom, in ne pritiskom od drugod. TONI GASPERIC KRŠKO Politična šola, ki sta jo za mladince organizirali Delavska univerza in občinska konferenca ZMS, ima zlasti med delavsko mladino velik odmev. Predavanja trajajo od 25. januarja do 5. februarja in jih obiskuje 34 mladincev. Veliko zanimanje je zlasti za mesto Jugoslavije v svetu in za odnos med vero in državo. Tretja Kičova zmaga 1. »Više nećeš biti moja«, K. Slabinac — 29 glas. 2. »Visoko nad oblaki«, Slaki — 21 glasov 3. »Titanik«, Ansambel Slaki — 16 glasov 4. »Marijana«, Dubrovniški trub. — 13 glasov Uspešna črnomaljska konferenca Redni letni in volilni konferenci občinske konference ZMS Črnomelj, ki je bila 30. januarja, je prisostvovalo okrog 50 mladincev, gostov in predstavnikov drugih družbeno političnih organizacij v občini. V čem je bila" konferenca uspešna? Morda riiti ne toliko v ugotavljanju dosM^nih uspehov v lanskem letu, saj, je vladalo v nekaterih akti-ivih in na nekaterih področjih mladinskega dela popolno mrtvilo; lahko rečemo, daje bila uspešna zaradi odkritili, kritičnih in realnih besed, ki so jih mladi povedali o sebi, svojem delu in odnosu do mladinske or^nizacije. Poudarili so, da je za uspešno delo mladih ob drugih vprašanjih (težave s prostori, denarna pomoč, sposobno vodstvo) potrebna zlasti večja osveščenost mladine pri delu v samih aktivih (predvsem vaških in šolskih), prav tako pa tudi pri vključevanju v splošni ljudski odpor ter v druge družbeno politične organizacije. Mladi morajo vedeti, kaj je namen njihovega dela, kakšno korist imajo od tega družba in oni sami ter kako se bodo dela lotili. Mladi so bili mnenja, da je treba posvetiti več skrbi in možnosti za delo specializiranih organizacij, katerih glavni namen je vzgajati in osveščati mladega človeka. Zavzeli so se tudi za izobraževanje mladine v delovnih, vaških in šolskih aktivih, vendar z oblikami, kijih bodo zanimale in pritegnile ter jim ne bodo vsiljene. Skratka: mladina naj bi ob svojem delu čutila pripadnost k svoji organizaciji in si prizadevala, da bi s svojim delom v njej dosegla večje uspehe. Ob koncu konference so sprejeli obširen program dela za tekoče leto, ki vključuje tudi nekaj večjih akcij, kot so pohodi, srečanja mladine in vojakov, ter nekaj kulturno-zabav-nih prireditev, ki jih bodo organizirali v obliki tekmovanja. Izvolili so novo mladinsko predsedstvo in nadzorni odbor. Novo v klubu RAZPRODAJA PLOSC bo v petek, 5. februarja, v novomeškem mladir.skem klubu v Seidlovi ulici. Prodajali bodo dobro ohranjene plošče domačih in tujih pevcev. Vsi, ki se za plošče zanimajo. se lahko tudi pismeno obrnejo na Draga Vovka, Valantičevo 17, Novo mesto. PLESI bodo v klubu spet vsako soboto od 17. do 21. ure. Vstopnina bo 3 din. Odbor kluba vabi na plese tudi mladino iz drugih dolenjskih krajev. Predvajali bodo najnovejše, najbolj znane plošče. - Sobotni ples je bil zelo dobro obiskan. Prišlo je okrg 150 mladih. Klubski odbor bo v bodoče skušal organizirati v klubskih prostorih tudi prodajo brezalkoholnih pijač! TREBNJE V trebanjski občini je okrog 70 mladincev, ki so člani Zveze komunistov. Občinsko mladinsko vodstvo ugotavlja, da je aktivnih mladih komunistov veliko manj, kot bi jih bilo lahko, prav zaradi tega, ker je premalo poskrbljeno za njihovo izobraževanje in ker so jih doslej premalo pritegnili k delu. Naša lestvica najbolj priljubljenih melodij se zadnje čase skoraj ne spreminja. Zdi sc, da nekaterih skladb kar ne morete pozabiti. Vedno manj je tudi različnih drugih predlogov. Prevladujejo domači pevci in ansambU. Žehmo vas opozoriti, da na poslane kupone v svojem naslovu pred imenom napišete tudi številko pošte, sicer kuponov ne bomo mogli upoštevati pri žrebanju. Tokrat bralcem: se je sreča nasmehnila 1. Metki Malič, 68344 Vinica 27 pri Črnomlju, 2. Ivanu Godlerju, 151,68270 Krško. C. 4. julija 3. Alenki Mazovec, Karlovška 5, 68000 Novo mesto. Plošče je izžrebancem podarilo podjetje Elektrotehna iz Novega mesta. LOT NAJ Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo: priimek Rok: 8. februar 71 Kupon št. POTA li\ SUlf RAZBIJAL St;^,KLENICE - 29. januarja ponoči so prometni miličniki prijeli in pridržali do iztreznitve 29-letnega Ivana Zobariča iz Brežic. V restavraciji na Čatežu ob Savi je razbijal steklenice in kozarce. TAT PRI BAMBICU - Vinko Bambič iz Novega mesta je 30. januarja novomeškim miličnikom prijavil tatvino, ki jo je neznanec storil v njegovem stanovanju. Storilec je ukradel dežni plašč in suknjič. V žepih je bilo 370 din in osebni dokumenti, ki so izginili z neznancem. Do Igo prst než je nato segel še po ženski torbici ter ukradel iz nje 130 din in nekaj drobnjarij. RAZTRESEN NA CESTI - 29. januarja dopoldne je Ranko Subič, delavec pri novomeški kmetijski zadrugi, prečkal Cesto komandanta Staneta v Novem mestu pri trgovini Obrtnik. Ko je bil na pol poti proti trgovini Varteks, se je sredi ceste premislil in se hotel vrniti k Obrtniku. Tedaj ga je zadel osebni avtomobil in ga zbil. Voznik je po trčenju pritisnil na plin. Šubiču se na srečo ni nič zgodilo. NESRECA ZARADI ŽVEČILNEGA GUMIJA - Mirko Jurčevič iz* Zagreba se je peljal 30. januarja z osebnim avtomobilom belgijske registracije od Ljubljane. Med vožnjo po karteljevskem klancu je z roko segel po žvečilni gumi, pri tem pa zapeljal na bankino in se od tam trikrat prevrnil prek strehe. Škode je bilo za 4.500 din, vozniku pa na srečo nič hujšega. DECKA podrl na MOSTU -7-letni Tomislav Celesnik z Jesenic je šel 30. januarja zvečer s starši po prehodu za pešce na novomeškem mostu. Ko so bili sredi prehoda, sc je z Glavnega trga v fičku pripeljal Jože Novak iz Orehovice in dečka, ki je hodil pred starši, zbil. Tomislav je v bolnišnici, ima zlomljeno nogo in pretres možganov. ) HUMOR IZ SPISOV Na železniški postaji je vagon zadel nekega neprevidnega potnika. Padel je, vendar se mu ni zgodilo nič hudega. Naslednje jutro sta se, čakaje na vlak, o nesreči pogovarjala moža. „Lahko bi bilo le hujše,“ je menil prvi. ,,Da, lahko," je kratko odvrnil drugi. „Ena roka je ležala tamle. Strašen prizor, ti rečem." ,,Si videi? “ „Se vprašaš! Celo pobiral sem tiste krvave kose .. .“ „ . . . in jih metal v vrečo.“ ,,Kako veš, daje bila vreča? “ „Kaj pa glava? “ ???:??'’ „Tule jo vidiš, na mojih ramenih.“ ? ? ? ? ? 9 ■) „Da, tisti nesrečnež sem bil jaz. Bedak!“ Maturant na prvem tatinskem pohodu Z zadnjim izpitom.na novomeški gostinski šoli v žepu se je Franc Jeler z Blance napil, nato pa se odpravil prvič v življenju krast — Sodnikom je 19-letni obtoženec skesano priznal, da je res vse storil Franc Jeler z Blance je bil še v prvi polovici 1970 gojenec šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu. Po zaključnem izpitu 13. junija so se fantje napili. Franc jo je še istega dne mahnil domov v hišo svoje matere in očima. Doma ni bilo nikogar, matije bila tisti čas na sezonskem delu pustil moped in oba fotoaparata. v Avstriji. Po stanovanju je vse premetal. Nato je stopil k vratom, za katerimi je bilo stanovanje sosede, kije takrat tudi ni bilo doma. Razbil je šipo na vratih in se znašel v tujem stanovanju. Obrnil je vsak kotiček v njem. Ko je našel zlat prstan, je hišo zapustil. Na Brezovem je pred gostilno zajahal moped Albina Zakška in se odpeljal v Šmaije pri Sevnici. Vdrl je v stanovanje Antona Senice, razmetal, kar mu je prišlo pod roke, nato pa vzel dva fotoaparata, električni brivnik in moško zapestno uro. S plenom se je odpeljal v Sevnico, kjer je Uidi na cesti smo ljudje... Nenadna odjuga je pobrala sneg in ceste so se spet pokazale v svojem bUšču in bedi: z jamami, do vrha nalitimi z umazanijo. Ubogi avtomobilisti in še bolj ubogi pešci! Vštric pokopališča na novomeški Ce,sti herojev je celega asfaltnega cestišča le še toliko, da lahko pelje po njem samo eno vozilo. Pri srečanju mora drugo vozilo nujno zapeljati po jamah ali pa se ustaviti pred njimi. 27. januarja zjutraj, ko se je komaj začelo svitati, se je voznik tovornjaka med srečanjem s škodo odločil, da zapelje po jamah. Ker je premalo zmanjšal hitrost, so kolesa pognala iz jam malone vso umazano vodo. Nenadna ploha umazanije je zadela nekega delavca, ko jo je po pločniku mahal v službo. „Prekleta svinja!" je zaklel poškropljeni in si z robcem čistil obraz in obleko. Psovko je izrekel tako glasno, da sem jo slišal v fička, ki sem se z njim peljal za tovornjakom v mesto. Voznik tovornjaka se očitno ni zmenil za tistega tam, ki seje ves moker razburjal, pritisnil je na plin in odpeljal. Meni pa ni bilo vseeno, saj me je psovka enako prizadela, kot če bi bila namenjena meni. Včasih pešačim, in če me zadene ploha • izpod avtomobilskega kolesa, sc tudi razburim. Le kdo se ne? Ne bom pa voznika ki se me je takole ,,privoščil", zmeijal s svinjo ali z drugimi takimi pridevki. Ce bi, bi v tistem trenutku dobil nečedno nalepko tudi sam na čelo. Tudi izpod koles mojega fička je že kdaj zletel curek umazanije v pešca. Vozniki mi bodo pritrdili, da .se jim je tako zgodilo prav tedaj, ko so najmani pričakovali ali najbolj pazili. I. Z. 28. januaija se je Jeler zaradi tega dejanja zagovaijal na novomeškem okrožnem sodišču. Kar mu je bilo očitano, je priznal in niti za hip ni poskusil tajiti. Izgovarjal se je le, daje bil v času dejanja tako pijan, da ne ve, kaj je delal. Sodišču se je zdel izgovor malce potegnjen za lase, saj so okoliščine, v kakršnih je Jeler storil dejanje, govorile proti obtožencu. Nemogoče je, da bi se Jeler če bi bil res tako pijan, kot trdi, tako daleč peljal z mopedom, ne da bi ga ob tolkel. Po mnenju sodišča pa je vinjenost nemara le vplivala na to, da se je Jeler odločil za stranpot. Jeler je bil obsojen na enotno kazen: šestnajst mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo dosedanjo obtoženčevo nekaznovanost, da je mlad in odkritosrčen. »Vlomil, da bi prespal« je dejal Vinko Gričar sodnikom na obravnavi 26. januarja — »O verižici pa res nič ne vem« Vinko Gričar ima hišo in 57 arov zemlje. Star je 35 let, ali kot bi drugače rekli, je v najboljših letih. Rodil se je v Križu pri Sevnici, zadnje stalno bivališče pa je imel tam sredi Francije, v Parizu. Človek z dvema bivališčema in še lastno hišo povrhu. Pa vendar ni stanoval nikjer dlje kot po nekaj dni, največ nekaj tednov. Nemir ga je gnal od kraja do kraja,- dokler ga po vlomu v Oberstarjev vikend v Spodnjih Lakencah niso prijeli. V vikend Jožeta Oberstatja je vdrl lani 13. oktobra ponoči. Očitno je to naredil zato, ker je imel prazne žepe. V vikendu je najprej iskal denar, pa ga na srečo ni našel. Vzel pa je steklenico žganja, marmelado, ije-kaj riža. sladkor, mast in pašteto, srajco, ženski najlonski plašč, odejo, fotoaparat, zlato verižico z obeskom in nekaj drugih drobnih predmetov; vsega za 700 din. 26. januarja so mu na novomeškem sodišču sodili: dobil je osem mesecev zapora, po posebni odredbi sodišča pa bo moral do pravnomočnosti sodbe ostati v priporu. Gričar je na glavni obravnavi dejanje skesano priznal, potrdil je, da je vzel vse, razen verižice. V zagovoru je še dejal, daje šel v Oberstarjev vikend prespat, tiste predmete s hrano vred pa je vzel zato, da bi se preživel. Sodišče zlasti ni verjelo, da v vikendu ni vzel tudi verižice, saj je zbralo dokaze, dajo je. SKOPICE: PET RANJENIH -Milenko Marinkovič iz Novega mesta je 31. januarja vozil fiat 850 proti Ljubljani. Pri Skopicah je v gosti megli prehiteval osebni avtomobil, ko se je naproti pripeljal Ilija Arabadžić iz Zagreba. Avtomobila sta trčila, nakar ju je odbilo vsakega na drugo stran ceste. Ranjeni so bili vsi potniki v avtomobilih. Araba-džića in ženo Ljubo so odpeljali v brežiško bolnišnico, Marinkoviča, sopotnika Emilijo Račič in sina Edvarda pa v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. , PRIMOSTEK; PESEC JE OBLEŽAL - 31. januarja zvečer je Metličan Stane Breznik z avtomobilom škoda v Primostku zapeljal na bankino in zbil Nika Muca, ki je čakal na avtobus. Muca je vrglo na pokrov avtomobila, nato pa ga je odbilo in je obležal več metrov stran s poškodovano glavo. Takoj so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. BELA CERKEV: PET POT- NIKOV DOBILO BUSKE - Sveti-slav Stamenkovič iz Beograda je 30. januarja pri Beli cerkvi zavijal na nadvoz, pri tem pa podrl smernik in se prevrnil. Škodo na vvartburgu so ocenili na 10.000 din, pet potnikov pa seje laže potolklo. GMAJNA: TOVORNJAK 'PO- RINIL S CESTE FIAT 124 - 30. januarja je pri Gmajni zanašalo osebni avtomobil Fiat 124, ki gaje vozil Mladen Petrač iz Zagreba. Za njim je Pande Talevski iz Bitolja vozil tovornjak, zadel osebni avtomobil in> ga porinil s ceste. Petrač je bil ra-! HUMORESKA ^ 0 4 ^ Punca zala, kaj si spala, 0 ko sem hotel k tebi prit? ^ Ce si druzga objemala, ^ potlej me pa piši v r’t! ^ Vesela pesem in krohot ^ sta polnila Sulčevo gostilno. 0 Fantje, menda jih je bilo de-^ set ali več, pa so naročali pi-^ jačo, da se je staremu, kar 0 samo smejalo, saj je vedel, ^ da bo to pot več zaslužil kot Vaški napredek DOLENJSKI LIST < drugače ves teden. ^ ,Mina, pridi zraven!“ so 0 zavreščali vsi vprek, ko se je ^ v zakajeni sobi za hip poka-^ zalo mlado dekle. Pa še čed-^ no zraven, da bi jo še sam ^ Sulec kaj rad uščipnil. Pa ^ zanj ji ni bilo mar. Fante pa ^ je le poslušala in prisedla. 0 In spet so peli, vriskali in ^ vino je romalo na mizo. . . 0 Stincljev Mihol je gledal v ^ kozarec in nekaj se mu je za-0 čelo motati po glavi. Poškilil 0 je proti Mini, pokimal, krep-^ ko srknil iz kozarca in spet 4 tuhtal. ^ „Pri moji veri, da posku- 4 sirti^ “ si je nato zamrmral v ^ mokro brado, stopil k oknu in pomignil Mini, naj stopi zraven. „Poslušaj, Mina,*' je rekel, globoko požrl slino in gledal dekle, ki je nasmejano stalo pred njim. „Kaj bi? “ je vprašala in mu pomežiknila, da je čutil prav do mezinca na levi nogi. Spet je debelo požrl. „Poslušaj... Bi. .. bi... se... slekla? “ „Bi... C e plačate... “ In fantje so zbrali denar. Mina ga je preštela, potlej pa se je začelo. Eden od fantov, tisti največji, je stal pri vratih in jih tiščal, da ne bi kdo vstopil. ’ Obrazi so vse bolj rdeli... • čela so se orosila ... ‘ Pa potlej? Se ni znano. Eni, ki niso bili zraven, pravijo, da so oni tam kršili javno moralo. Drugi pa trde, da je niso, ko niso nikogar pustili zraven. Sicer pa take reči lahko tudi v mestu vidiš, samo da so dražje. . . JAKA PRA VICNIK njen in so ga odpeljali v zagrebško bolnišnico. SKOPICE: NESREČA V Ka LONl - Zvonko Lesjak iz Celovca je vozil 29. januarja oseb n j/avtomobil avstrijske registracije proti Zagrebu. V gosti megli pri Skopicah je opazil tovornjak in zmanjšal hitrost. Takoj je za njim nastala kolona vozil. Naposled so Lesjak, Davorin Sandalj in Nikola Gembačev avtomobile ustavili. Za njimi se je pripeljal Zagrebčan Bogdan Hofman, zadel Gembača, da je zadel San-dalja, ta pa Lesjaka. Ranjena sta bila: Janja Karaga v Gembačevem avtomobilu in Hofmanov sin Bogdan. Škode je bilo za 15.000 din. RIBNICA: PEUGEOTU ODTRGALO MOTOR - 29. januarja je Ankica Perasovič iz Zagreba s peugeotom pri Ribnici preliitcla neko vozilo, nakar jo je začelo zanašati. Treščila je v tovornjak, ki ga je nasproti vozil Jože Verbič iz Zirov. Med trčenjem je osebnemu avtomobilu odtrgalo motor. Voznico in sopotnika, ki sta bila pri nesreči ranjena, so odpeljali v bolnišnico. Škode je bilo za 30.000 din. KARTELJEVO: TRESCIL V TOVORNJAK - 28. januarja je pod karteljevskim klancem Anton Sre-bot iz Postojne ustavil tovornjak, ker je pred njim zanašalo neko vozilo. Med prehitevanjem je tovornjak zadel 1'ranc Suhadolc iz Ljubljane, ki je vozil tovornjak s prikolico. VELIKE MALENCE: PO TRČENJU V JAREK — Med srečanjem na tretjerazredni cesti v Velikih Malen-cah sta se 28. januarja oplazila tovornjak, ki ga je vozil Slavoljub Nikolič iz Cerkelj, in osebni avto, s katerim je potoval Ivan Galič iz Velikih Malene. Osebni avtomobil je po trčenju odbilo v jarek. BREŽICE: AVTOMOBIL ZBIL PESCA - 25. januarja se je zgodila nesreča na Cesti bratov Milavcev pri hiši št. 33 v Brežicah. Milan Rozman iz Krške vasi, ki se je z osebnim avtomobilom pripeljal od železniške postaje, je zadel Mika Martinoviča, ko je hotel prečkati cesto. Nesreča se je zgodila, kljub temu, da je voznik zaviral. Ranjenega pešca so odpeljali v brežiško bolnišnico. SENOVO: HUDO TRCENJE AVTOMOBILOV - 25. januarja popoldne sta na cesti 3. reda na Senovem hudo trčila osebna avtomobila, ki staju vozila Martin Požun s Senovega in Peter Gabrič iz Armenskega. Gmotno škodo so ocenili na 12.000 din. Pri nesreči sta bila huje ranjena Gabrič in sopotnik Ernest Breznikar, ki so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Sopotnikoma Vladu Kladivniku in Jožetu Srbcu pa so dali prvo pomoč v senovški ambulanti. Do trčenja je pfišlo, ker je Gabrič pred srečanjem vozil preveč po levi strani ceste. NOVO MESTO: S FICKOM V SKARPO - 25. januarja je zapeljal z Ljubljanske ceste v Novem mestu fičko, ki ga je proti Bršlinu vozil Janez Šepec iz Muhobrana pri Veliki Loki. Avtomobil .je treščil v betonsko škarpo, se od nje odbil in se prevrnil. Škodo So ocenili na 3.000 din. TREBNJE: TOVORNJAK SE JE PREVRNIL - Džuro Banjac je vozil 29. januarja tovornjak proti Ljubljani. Pri TrebTijem je zapeljal na levo, nato pa spet hitro na desno. Vozilo je zasukalo, nato se je prevrnilo. Sopotnica Milica Radakovič je dobilij lažje poškodbe. 4 „A vendar bi lahko dokazali, da niso nepremostljive, če bi le imeli na voljo nekoliko več gradiva," je rekel Holmes. „Mislim si, da bi v tvojih obsežnih arhivih, Watson, lahko našli kak primer, ki je skoraj prav tako teman. Vendar bova za toliko časa dala to začlevo na led, dokler ne dobiva natančnejših podatkov, in danes popoldne raje obiskala človeka iz kamene dobe." Lahko bi kaj pripomnil glede tega, kakšno sposobnost je imel moj prijatelj za duševne sprostitve, nikoli pa si ji nisem bolj začudil kakor tisto pomladno jutro v Corh-\vallu, ko sva dve uri zapravljala o Keltih, puščicah in črepinjah tako lahkotno, ko da bi ves ta čas neka mračna skrivnost ne čakala rešitve. Selc ko sva se popoldne vrnila domov, sva našla tam obiskovalca, ki naju je čakal, in brž spet priklical najine misli na/aj k stvari. Nikomur izmed naju ni bilo treba ugibati, kdo jc ta obiskovalec. Velikansko telo. razoran in globoko naguban obraz z divjimi očmi in jastrebjim nosom, z brado, zlato ob robovih in belo ob ustnicah, razen tam. kjer jo je obarval tobak, saj se ni cigara nikoli ločila od njegovih ust -vse te poteze so prav tako dobro poznali v Londonu kakor v Afriki in jih je človek v mislih zlahka povezal z mogočno osebnostjo dr. Leona Sterndala, raziskovalca in znamenitega l^vca na leve. Slišala sva žc, da biva v okolici, in sva enkrat ali dvakrat uzrla njegovo visoko postavo na barju. Vendar se ni skušal zbližati z nama, in tudi nama ne bi prišlo na misel, da bi storila kaj takšnega, saj je bilo znano, da je zavoljo svoje ljubezni do samote preživel večino svojih odmorov med potovanji v majhnem bungalovu, skritem v samotnem gozdu Beauchamp Arrance. Tu je sredi knjig in zemljevidov živel povsem osamljen, skrbel sam zase, saj je imel kaj skromne potrebe, in se tudi, vsaj na videz, malo menil za zadeve svojih sosedov. Zato sem bil presenečen, ko sem slišal, da je nestrpno vprašal Holmesa«, čc je že kaj bolj razčistil tisti skrivnostni dogodek. „Naša policija je zašla na docela napačno pot," je rekel „a morda je vaša večja izkušenost prispevala kako možno razlago. Jaz se za vaše zaupanje lahko potegujem samo zato, ker sem v tem kraju že večkrat bival in pri tem družino Tregennis dobro spoznal - saj so po corn\vallskih sorodnikih moje matere celo moji bratranci. Povem naj še to, da sem prispel na |)oti v Afriko že do Plymoutha, pa sem davi prejel to novico in sem se takoj vrnil, da bi pomagal pri preiskavi." Holmes je dvignil obrvi. ,Jn ste zaradi tega zamudili ladjo? " „Peljal se bom s prihodnjo." „Bogme! To je zares prijateljstvo!" „Ce vam rečem, da so mi v sorodu." „Saj res - bratranci vaše matere so. Je bila vaša prtljaga že na krovu? " „Deloma že, a večidel je bila še v hotelu." „Tako. A o tem dogodku plymouthski jutranji časopisi pač še niso mogli poročati? " „Ne, gospod. Brzojavko sem prejel." „Ali vas lahko vprašam od koga? " Suho lice preiskovalca je preletela senca. „Zelo ste radovedni, gospod Holmes." „To je moj posel." Dr. Sterndale sc je s trudom spet obvla- - dal. „Sicer pa, zakaj vam ne bi povedal? " je rekel. „Gospod Roundhay, vikar, mije davi brzojavil, pa sem se vrnil." „Hvala," je rekel Holmes. „V odgovor na vaše prvotno vprašanje vam lahko povem. da si glede tega primera še nisem docela na jasnem, vendar trdno upam, da bom prišel do kakega zaključka. Kaj več reči bi bilo preuranjeno." „Morda bi mi pa le hoteli povedati, če kažejo vaša sumničenja v kako določeno smer? " „Ne, na to vprašanje vam pravzaprav ne morem odgovoriti." „Potem sem zan\an tratil svoj čas in lahko svoj obisk končam." Sloviti doktor jc, očitno hudo nejevoljen, odšel, in Holmes mu je čez pot minut sledil. Dva večera ga nisem več videl; tedaj sc je s počasnimi koraki vrnil in njegov upadli obraz mi je pričal, da ni prodrl veliko dalje. Ozrl se je na brzojavko, ki ga je čakala, in jo vrgel v kamin. „Iz plymouthskega hotela so jo poslali, Watson," je rekel. „Ime sem izvedel od vikarja in brzojavil sem tja, da bi se prepričal, če je poročilo dr. Sterndala resnično. Zdi se, da je zares prebil zadnjo noč tanj in celo dovolj, da je nekaj njegove prtljage odšlo dalje v Afriko, sam pa se je vrnil, da bi bil navzoč pri preiskavi. Kaj praviš k temu, Watson? " „Zelo sc zanima za to stvar." ,,Zelo zanima - res. Tu je neka nit, kije šc nismo uporabili in ki naju utegne popeljati skozi ta blodnjak. Le pogum, VVatson, zakaj prepričan sem, da nisva še dobila vsega gradiva v roke. Ko ga bova, bodo morda vse težave kmalu za nama." Nisva si mislila, da se bodo Holmesove besede tako kmalu uresničile, niti tega, kako čuden in zločest bo novi razplet, kije utrl najini preiskavi povsem novo pot. Zjutraj sem se bril pri oknu, ko sem zaslišal topot kopit. Ozrl sem se kvišku in zagledal lahek voz, ki je pridrvel po cesti. Ustavil se jc pri vratih in najin prijatelj vikarje skočil iz njega in planil po stezi, kije vodila skozi vrt. Holmes je bil že oblečen in pohitela sva vozu naproti. Najin obiskovalec je bil tako razburjen, da je komaj govoril; končno pa je le sunkoma in loveč sapo spravil svojo tragično zgodbo iz sebe. „Hudič nas je obsedel, gospod Holmes! Mojo ubogo faro je obsedel hudič," je kriknil. „Sam satan je tu na delu! V njegovih rokah smo!" Kar plesal je okoli, tako je bil razburjen, in bilo bi ga smešno videti, če ne bi bil njegov obraz siv kakor |x.’pel in oči tako prestrašene. Končno je le razodel svojo straliotno novico. „Gospod Mortimer Tregennis je ponoči umrl z natanko istimi znaki kakor njegova brata in sestra!" Holmes je planil pokonci, v hipu ga jc bila sama energija. „Ali naju lahko spravite oba v svoj voz? " „Da, lahko." „Potem, Watson, bova najin zajtrk odložila. Docela sva vama na razpolago, gospod Roandhay. Le bržole brž, dokler je še vse na mestu!" Najemnik je imel v vikarjevi hiši dve sobi, ki sta zavzemali cel kot hiše in bili druga nad drugo.'Spodaj je bila velika dnevna soba, zgoraj pa spalnica. Sobi sta gledali na igrišče za kroket. Prispela sva še pred zdravnikom in policijo, tako da jc ostalo še vse, kakor jc bilo. Naj vam natanko opišem prizor. kakršnega sva videla tisto megleno mar* čevo jutro. Napravil je name neizbrisen vtis. Vzdušje v sobi je bilo strahotno zatohlo, da je človeka kar potlačilo. Sluga, kije prvi vstopil, je odpahnil okno, drugače bi bilo v sobi še bolj neznosno Temu jc bila kriva morda vsaj deloma svetilka, kije stala sredi mize, plapolala in se kadila. Poleg nje je sedel mrlič, naslonjen v svojem stolu, njegova suha brada je štrlela naprej, očala so bila potisnjena na čelo. njegov mrš;ivi, temni obra/ pa je bil obrnjen proti oknu in prav tako spačen od groze kakor obraz njegove mrtve sestre. Udje so bili zviti v krču in prsti skrčeni, kakor da bi bil umrl v silnem strahu. Bil je popolnoma oblečen, a bilo je videti, da sc je oblekel v naglici. Izvedeli smo že, da je bila njegova postelja položena in ila je dočakal svoj tragični konec zgodaj zjutraj. Takoj sem začutil žarečo energijo, ki se jc skrivala za Holmesovo ravnodušno zunanjostjo, ko sem videl, kako nenadoma se je spremenil ob vstopu v tisto usodno stanovanje. V hipu jc bil ves živ in buden, oči so se mu svetile, obraz napel, roke in noge pa kar drhtele od vnete dejavnosti. 10 I X DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN Št. 5 (1088) — 4. februarja 1971 Doc. dr. MITJA BART / Hrana mora vsebovati tudi kalcijev fosfor. Posebno v času razvoja zob je to zelo pomembno. Pri nekaterih otrocih vidimo posebno hitro napredujočo zobno gnilobo. Pri teh lahko svetujemo po mnenju nekaterih zobozdravnikov „biološki kalcij". Biološki kalcij so stolčene lupine kokošjih jajc. Lupine jajc je treba fino stolči v prah. Užije se enkrat na dan ena noževa konica skupaj z žlico ribjega olja. S tem lahko preprečimo večino hitro napredujoče zobne gnilobe. To pomaga tudi pri starejših osebah. Seveda pa se je treba zavedati, daje v preventivi proti zobni gnilobi vsak ukrep le enostranski in je treba kombinirati vse metode, ki so nam na razpolago. (O tem ste brali že v prejšnji številki.) Iz vsega tega povzamemo, da je pravilna prehrana dokaj pomembna za preprečevanje zobne gnilobe, nepravilna pa vpliva na nastanek kariesa. Hrana mora biti pravilno sestavljena, tako da ogljikovi hidrati ne morejo izolirano delovati. Dovolj zelenjave in sadja ter beljakovin omogočijo organizmu optimalno količino vitaminov, ki zagotove pravilno delovanje mehanizmov, ki zobno gnilobo preprečujejo. To pa je zlasti pomembno pri otrocih. Pravilno sestavljena hrana vsebuje tudi dovolj fosforja in kalcija. Ce pa uživamo pretežno hrano iz ogljikovih hidratov, je potrebno dodatno čiščenje zob in večkratna fenosizacija zob. O tem pa bom govoril drugič. FLUOR IN ZDRAVJE ZOB Iz dosedaj napisanega smo spoznali, kaj je zobna gniloba in zakaj se pojavlja. Spoznali smo, da karies nikakor ni enostavno obolenje, ampak da je za njegov nastanek več vzrokov. Ti pa lahko zobno gnilobo povzročijo le v medsebojni in ustrezni povezavi. Nekateri zobozdravniki tudi mislijo, da je zobna gniloba znak, če se namreč pojavlja v veliki meri, da v organizmu nekaj ni v redu. Po tem gledanju bi bila zobna gniloba znak ali simptom porušenega ravnotežja v organizmu. Tudi o vlogi hrane na razvoj zobne gnilobe je bilo že precej napisanega. Hrana je res zelo pomembna pri nastanku in tudi preprečevanju zobne gnilobe, to pa kot indirekten ali posreden činitelj. Razen pravilne sestave hrane je ta zelo pomembna tudi zato, da se morajo zobje v času poapnevanja, namreč tedaj, ko se razvijejo, tudi pravilno poapneti ali mineralizirati. Prav zato mora biti v hrani dovolj mineralov (predvsem kalcija), ki so za dobro mineralizacijo zob potrebni. Hrana pa mora vsebovati primerno količino beljakovin, ki pripomorejo tudi do tega, da se na primer kalcij lahko sploh uporabi. Tako še enkrat opozarjamo na dejstvo, daje za pravilno poapnenje ali mineralizacijo zob potrebna tudi hrana, ki ima precej beljakovin. Beljakovine (jajca, meso, mleko, sir) pa so pomembna za zdravje zob tudi zato, ker predstavljajo hraniva, ki zobno gnilobo preprečujejo. Medtem ko ogljikovi hidrati (sladkor, moka, krompir, koruza, bonboni, pecivo, potice, torte) zobno gnilobo močno pospešujejo. Pa si poglejmo sedaj, kako je s prehrano na Dolenjskem. Ali uživajo predvsem otroci dovolj beljakovin, da se jim morajo zobje v času razvoja dovolj dobro mineralizirati in da se ustvarijo manj ugodni pogoji za nastanek zobne gnilobe? Ali vsebuje hrana dovolj mineralov in je tudi sicer sestavljena tako, kakor bi morala biti, da bi to koristilo zobem? Žal ne moremo pritrditi. Otroci, doraščajoča mladina, ima v sestavi hrane vse preveč ogljikovih hidratov in premalo beljakovin. Hrana zato nima lastnosti protektivne prehrane! Po domače lahko tp povemo tako;, poje se premalo mesa in popije premalo mleka! Po vsem, kar smo pisali v teh razgovorih o zdravju zob, se lahko vprašamo, kaj lahko poleg tega, da si zobe čistimo in uredimo primerno prehrano,»storimo za zdravje zob. Do danes poznamo le eno medikamentozno sredstvo, ki lahko uspešno prepreči ali vsaj zavre zobno gnilobo. To sredstvo je halogeni element fluor. Zobozdravniki so opazili da so imeh ljudje v krajih, kjer je bilo v vodi nekaj fluora, boljše zobe, kakor ljudje iz krajev, v katerih ni v vodi nobenega fluorja. To dejstvo so začeli znanstveno preučevati in so kmalu prišli do ugotovitve, da je fluor zelo pomemben dodatni činitelj za preprečevanje zobne gnilobe. V Ameriki so že pred desetletji začeli dodajati fluor pitni vodi s pomočjo posebnih strojev. 7. februar - praznik Mirne Mirenčani bodo 7. februarja organizatorji državnega mladinsl(ega prvenstva v smučarskih skokih — Na> stopilo bo blizu 100 skakalcev Vsa Mirenska dolina bo 7. februarja dopoldne organizator državnega prvenstva za mlajše mladince v skokih na 40-metrski skakalnici pod Radovnico pri Mirni. Isti dan popoldne bodo tudi meddruštvene tekme, na katerih bo nastopilo več kot 100 skakalcev iz vse Slovenije. O pripravah na ta praznik Mirenske doline nam je več povedal znani telesnovzgojni delavec Bojan Kolenc: - Kako to, da ste Mirenčani organizatorji takšne velike prireditve? „Lani je bil naš Veljko državni prvak v kategoriji mlajših mladincev, zato smo dobili prednost pri organizaciji." - Koliko tekmovalcev bo nastopilo? „V mladinski kategoriji bo skakalo 36 tekmovalcev, torej vsi, ki so si na prej^jih tekmovanjih priborili pravico.sodelovati na državnem prvenstvu. Na popoldanskem tekmovanju pa bo nastopilo poleg mladincev še bHzu 70 tekmovalcev z Jesenic, iz Kranja, Ljubljane, Kranjske gore itd. Med znanimi skakalci so Koprivšek, Oblak, llnikar, Cuznar in drugi. Med njimi tudi precej nadarjenih dolenjskih skakalcev.'* Kdo je prevzel organizacijo? „Organizacija je v rokah smučarske sekcije pri TVD Partizan, sodelujejo pa družbene organizacije, krajevna skupnost in tovarna DANA. V organizacijskem komiteju jo. približno 70 prizadevnih amaterskih delavcev." - Kje boste namestili toliko tekmovalcev? „Kot že večkrat so se ponovno izkazali Mirenčani, ki bodo zastonj prenočili in gostili tekmoval ce.“ - Koliko Dolenjcev bo nastopilo na državnem prvenstvu? „Na žalost nimamo nobenega skakalca, ki bi imel pravico nastopiti na tem zanimivem tekmovanju. Prepričan sem, da bomo drugo leto Mirenčani in morda še kdo drug iz Dolenjske spet imeli tekmovalce med mlajšimi mladinci." Kaj pa Veljko? „Veljko se je preselil v starejšo kategorijo, skakal bo pri starejših mladincili«" §. DOKL Dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto, TVD Partizan Trebnje in uredništvo Dolenjskega lista razpisujejo dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 21. februarja, v Trebnjem; pričetek bo ob 8.30. Zmagovalna ekipa bo od uredništva Dolenjskega lista prejela pokal v trajno last. Prijave sprejemajo na naslov: Dolenjski list 68001, Novo mesto, p. p. 33, do vključno 15. februarja. Prireditelji pričakujejo, da bodo na tem enodnevnem turnirju igrale naslednje ekipe: Novo mesto, B]ETI - Metlika, Partizan-Trebnje, Partizan-Sev-nica, Partizan-Kočevje, Partizan-Semič, Partizan-Crnomelj, Parti-zan-Straža, Partizan-Stična-Sent-vid, TSS Krško in Partizan-Bre-žice. Mirna vabi v nedeljo Na Mirni bo v nedeljo, 7. februarja, državno prvenstvo v skokih za mlajše mladince. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, popoldne ob 14. pa bodo meddruštvene skakalne .tekme na 40-metrski skakalnici. Prizadevni mirenski organizatorji so vse pripravili, kot da bi bilo s snegom v redu. Trenutno res ni možno izvesti tekmovanja, vendar upajo, da jim bo zima v teh dneh bolj naklonjena. Ce ne bo tekmovanja, bodo javnost pravočasno ob- - ŠKAFARJEVA ODLIČNA NA RAVNAH Plavalni klub Fužinar je priredil plavalni miting, na katerem je nastopilo več kot 120 plavalcev. Doseženi so biU nekateri odlični rezultati. Plavali so tudi mladi Krčani in se dobro odrezali. Posebno se je postavila Škafarjeva, ki je osvojila kar tri prva mesta med pionirkami. SoUdna sta bila tudi Nikolič in Škafar. Rezuhati: moški - 100 m mešano - 2. Škafar 1:25,8; pionirke -25 m delfin - l. Škafar 24,0; 25 m hrbtno - 1. Škafar 26,8, 25 m kravl - 1. Škafar 19,9; pionirji - 25 m delfin - ,J[. Nikolič 26,8; 25 m hrbtno - 1. Nikolič 24,2; 25 m laavl - 3. Nikolič 20,5; 50 m prsno - 2. Škafar 46,0; 50 m kravl - 3. , Škafar 34,9. VELJKO KOLENC V ŽIREH V nedeljo je bUo v Žireh republiško prvenstvo v skokih za starejše mladince. V konkurenci starejših mladincev se je znašel tudi lanski mladinski državni prvak med mlajšimi mladinci, Mirenčan Veljko Kolenc. Na tem zahtevnem tekmovanju, ki ga je motil dež, se Veljko še ni mogel prav znajti. Izvedel je dva uspešna skoka (48 in 43 m) in se uvrstil nekje med 10. do 15. mestom. Praktičen prikaz obrambe pred napadalcem z nožem. Mojster Hisa-take (na levi) je igraje obranil napad znanega karateista Topiča iz Zagreba (Foto; S. Dokl) il/lojster Hisatake v Krškem Trener in svetovalec zahodnonemških karateistov Arthur Hisatake je Krčanom demonstriral karate kot šport, ki ga s pridom uporabljamo tudi v praktičnem življenju v petek dopoldne je v telovadnici TVD Partizan Krško demonstriral karate znani mojster tega športa Arthur Hisatake s Havajev. Več kot sto Krčanov si je ogledalo demonstracijo tega športa, ki je pod taktirko priznanega trenerja navdušil obiskovalce. Mojstru so pomagali tudi karateisti iz Celja, Zagreba in Krškega. Najlepši je bil vsekakor dvoboj med mojstrom in priznanim kura-teistom dr. Emilom Topičem iz Zagreba. Tekmovalca sta prikazala praktične prijeme karateja, ki pridejo v poštev v vsakodnevnem življenju. Zanimiva je bila zlasti obramba pred napadalcem z nožem, trdim predmetom in drugim. Mojster Hisatake je vse napadalce brez težav pomiril, čeprav pri tem ni uporabil nikakršne grobosti. Obiskovalci so imeli ob demonstraciji strokovno tolmačenje, ki je imelo namen pokazati koristnost tega športa, za katerega se navdušuje vedno več mladih. Na oko sicer grobi šport je v bistvu plemenit, kajti tekmovalci morajo udarce samo nakazati, ne smejo pa udariti. Ob vsem tem pa ta šport krepi tudi značaj. Organizator srečanja karateistov je Budokai-center iz Zagreba, ki na ta način želi razširiti ta koristni šport med mladino. NEPRIČAKOVAN USPEH NOVOMEŠKIH KEGUAČEV V slogi je moč in tudi uspehi Novomeški kegljači so z združenimi močmi v Hrastniku presegli vsa pričakovanja — Dosegli so odličen rezultat in prvo mesto Novomeški kegljači so pretekli) soboto in nedeljo sodelovali na kvalifikacijskem turnirju v Hrastniku, kjer so se borili za vstop v prvo republiško kegljaško ligo. Na tem turnirju je sodelovalo 10 ekip, štiri najboljše pa so imele zagotovljeno mesto v kvalitetnem tekmovanju -republiški kegljaški ligi. Novomeščani v drugi ligi Novomeški namiznoteniški igralci bodo igrali v drugi ligi — V zahtevni konkurenci niso uspeli — Največ pokazal Matija Krnc Končano je tekmovanje v prvi republiški moški namiznoteniški ligi. Novomeščani v konkurenci močnih ekip niso uspeli. Osvojili so predzadnje mesto in se bodo morali preseliti v drugo ligo, seveda če ne pride do kakšnih sprememb v tekmovalnem programu. V zadnjem kolu so Novomeščani imeli doma srečanje z ljubljansko Ilirijo. V tej nepomembni tekmi so igrali brez volje in so doživeli hud poraz s 5:2. Novo mesto : Ilirija 2:5, (Somrak : Petronyevič 0:2, Krnc : Golob 2:0, Uhl : Nišavič 0:2, Krnc : Petro-nijevič 2:0, Somrak : Nišavič 0:2, Uhl : Golob 0:2 in Nišavič : Krnc 2:0). Čeprav so Novomeščani izpadli, so se v tem tekmovanju precej naučili. Skoda, da v njihovih vrstah nastopa samo zanesljivi Matica Krnc, ki je premagal vrsto najboljših sloven-skin namiznoteniških igralcev. Ce bi imel Krnc boljšo oporo v nekdaj zelo zanesljivem Marjanu Somraku, verjetno Novomeščani ne bi izpadli. Somrak na splošno ni pokazal tistega, kar so ljubitelji tega lepega športa od njega pričakovali. Najtežje pa je s tretjim igralcem. Na tem mestu so se vrteli Berger, Kapš, Pezelj in Uhl, ki so igrali s spremenljivo srečo. V novo tekmovanje bo vodstvo kluba verjetno popeljalo mlajše igralce, ki bodo na začetku plačevali ceho, vendar se bodo ob tem kalili. Novomeški kegljači, ki so pred kratkim združili vse svoje najboljše moči, so se tokrat odlično odrezali. Presegli so vsa pričakovanja in nepričakovano zasedli prvo mesto. V obeh dneh so kegljali odlično, saj so dosegli rekordno število podrtih kegljev. Sam rezultat, daje najslabši igralec podrl 853 kegljev, nam pove vse. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Novo mesto - 1. dan 7.082 kegljev, 2. dan 7.007 kegljev; 2. Rudar (Trbovlje), 3. Koper, 4. Lokomotiva (Maribor) itd. » Novomeške Kegljače so zastopali: Fabjan 1.780 (907, 873), Bratož 1.736 (875, 861), Rožič 1.738 (860, 878), Barbič 1.783 (885, 898), Krušič 1.766 (876, 890), Turk 1.744 (891, 853), Mrzlak 1.773 (870, 893) in Židanek 1.779 (918,861). Novomeški kegljači so med 16 ekipami edini, ki nimajo svojega kegljišča. Zato v zahtevni republiški ligi ne moremo pričakovati kakšnih večjih uspehov. Za dosežek v Hrastniku pa gre četi novomeških kegljačev vse priznanje. J Olimpija Ljubljana Maribot Sobota Triglav Ilirija Novo mesto Lendava 14 14 O 70:17 28 14 11 3 60:33 22 14 8 6 54:45 16 14 8 6 52:48 16 14 6 8 47:51 12 14 6 8 46:52 11 14 2 12 34:64 14 1 13 14:65 5> ,4-jubi^ pouk bo trajal danes malo dlje, pri učitelju smučanja moram nekaj ponavljati/' LJUBLJANA - V Ljubljani se je nadaljevalo republiško zimsko rokometno prvenstvo. To nedeljo so nastopale rokometašice Brežic, ki so dosegle vse tri možne rezultate. Največ so dosegle v srečanju s Slovanom, kjer so dosegle neodločen rezultat. Brežice : Polet (Murska Sobota) 11:4, Olimpija : Brežice 10:5 in Brežice : Slovan 10:10. Na lestvici so Brežičanke trenutno pete s štirimi točkami, kolikor jih ima tudi velenjsko Gorenje. (S. N.) MOKRONOG - Na članskem šahovskem prvenstvu Mokronoga sodeluje 14 šahistov. Po nepopolnem četrtem kolu je v vodstvu Nada Peterle, ki ima štiri točke. Sledijo: Hočevar 3 (1), Jurglič 3, Žutič 2,5 (1), Štefanič 2 (1), Horvat 2 (1), Tratar 1,5, Zupančič 1,5 itd. (J. H.) • ČRNOMELJ - Ljubitelji športa iz Črnomlja in Bele krajine se gotovo spominjajo, kaj je pred leti pomenil Črnomelj v ženskem rokometu. Ženska ekipa Črnomlja je bila med najboljšimi v Sloveniji, saj so njene igralke uspešno igrale v slovenski rokometni ligi, sodelovale pa so tudi na kvalifikacijah za zvezno rokometno ligo. To je bil labodji spev črnomaljskih rokometašic, ker so se kasneje na žalost razšle. Pred meseci se je v Črnomelj vrnil prof. Kolarič in njegov vpliv se že pozna v športu. Športni delavci so zbrali 15 mladih rokometašic, ki jih vadi igralec Viki Lpzar. To so v glavnem dijakinje črnomaljske gimanzije, računajo pa tudi na pomoč študentke Štefke Fortun. Trenirajo dvakrat na teden in jih je trener Lozar zelo pohvalil. Jeseni bo ženska rokometna ekipa nastopila v kvalifikacijah za vstop v republiško ligo. Prvi nastop bc^o imele rokometašice v Karlovcu, kjer se bodo 6. februarja srečale s srednješolskimi ekipami. Zanimanje za ženski rokomet v Črnomlju je veliko. Večina si žeh, da bi ženski rokomet obnovil staro slavo. Z marljivim in prizadevnim delom upajo, se jim bodo te želje tudi izpolnile. (A. L.) NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaška lige so bila odigrana tri srečanja,'ki so se končala, kot smo pričakovah. V Trebnjem je ekipa Pionirja porazila Krko s 4786:4589 (Krušič 861 : Jarc 833), v Krškem pa sta bili srečanji Partizan (Žužemberk) in Partizan (Sevnica) ter Iskra (Novo mesto) in Celulozar. V prvem srečanju so Žu-žemberčani porazili Sevničane s 4612:4493 (Nose 847) ter Celulozar Novomeščane s 4793:4444 (Rumo-vec 835 - Badovinac 797). (J. M.) LJUBLJANA - Med polletnimi počitnicami je gimnastična zveza Slovenije priredila seminar za mlade telovadce. Iz novega mesta je na tem 3-dnevnem seminarju sodelovalo 8 partizanovih telovadk. (K. R.) • ŠMARJETA - Učenci osnovne šole so imeli pred dnevi športni dan na snegu. Razpoloženje pionirjev in mladincev, ki so se pomerili v smuku, veleslalomu in skokih, je bilo kljub odjugi dobro. Najboljši so bili Golob, Kos, Perše, Grm, A. Košak in Andrelič. V posameznih disciplinah pa je bil vrstni red naslednji: smuk - 1. Golob, 2. Andrelič, 3. Cečelič; veleslalom - 1. Golob, 2. Perše, 3. Kos; skoki - 1. Košak, 2. Grm, 3. Perše. (T. A.) ČRNOMELJ - Črnomaljski rokometaši, ki vodijo po prvem delu tekmovanja v zasavski ligi, že precej časa trenirajo. Kaže, da bi radi osvojili naslov prvaka in s tem mesto v višjeni tekmovanju. Treninge vodi prof. Kolarič. Na vadbi pa je redno 12 do 13 igralcev. Trenirajo dvakrat na teden, v kratkem pa bodo vadili še p9gosteje. V ekipi imajo nekaj novosti. Iz Novega mesta je prišel vratar Marn, vrnil pa se je znani črnomaljski rokometaš Ceko Sato-šek, ki bo ekipi veliko pomenil. Z opremo v klubu ni težav. Pomagala jim je tovarna COSMOS - BELT, Obljubili so jim tudi nadaljnjo pomoč, če se bodo uvrstili v višje tekmovanje. V soboto bodo Črnomalj-čani gostovali v Karlovcu, kjer bodo igrali s karlovškimi srednješolci, ki so med najboljšimi v Evropi. To bo po napornem delu prva preizkušnja za precej zagrete Črnomaljce. (A. L.) ^ NOVO MESTO - Novomeški košarkarji, ki so si jeseni priborili vstop v prvo republiško ko&rkarsko ligo, se marljivo pripravljajo za zahtevna tekmovanja, ki se bodo v kratkem pričela. Trikrat na teden vadijo v gimnazijski telovadnici. Prvi preizkus znanja, bodo imeli na bližnjem zimskem košarkarskem prvenstvu v Trebnjem. (M. H.) Udar 20. julija 1944 ATENTAT NA SiTltSJA ••••••••••••••••••••• — Vidiš, Janez, zares bi morali več na zrak, premalo se ^bijemo, to^ kaj, ko so trgovine ob nedeljah žal zaprte! ... A „Tihomir, ali si že slišal o nesreči, ki je prizadela ubogega Feliksa? Pobegnil je z mojo ženo .. ,J^ko noč in upamo, da ste imeli dober sprejem g: ^r? « „Veš, Maijanček, zares potrebujem toliko pene - sicer ne smem biti z moškim skupaj v kopalni kadi!“. ••••••••••••••••••••• Dole Sibirska zima Kaj to pred 80 lati pitale (Hud m r a z) ni le pri nas ampak tudi drugod pritiska prav nenavadno — v nekaterih krajih npr. na Tirolskem, ne pomnijo takega. V Benetkah celo je jelo po mostu vže moije zmrzovati, tako da manjše ladije ne morejo več pluti. (Odlikovanje.) Presvitli cesarje odlikoval g. Martina Moharja vodjo pomožnih uradov v Novem mestu o priliki njegovega vpo-kojenja z zlatim križcem s krono za zasluge njegove pri mnogoletnem vsestransko vspešnem delovanji. Castitamo! (Častnim občanom) imenovala je občinska kosteijska čast. g. kapelana v Senjurju • ■ ■ •" Čl ■ pod Kumom Ivana N e m a n j i'č a. Casti-tamo! (Maškarada), katero priredita naša Čitalnica in ,^okol“ na pustni torek 11. februarja, obeča tudi letos biti sijajna, kakor je sklepati iz pripravljanja med „Sokoli“. (Letošnja ljudska š t e t e v.) V Novem mestu je bilo skupno število stanovalcev dne 31. decembra pr. 1. 1965. Zadnje štetje leta 1880 je kazalo 2066 ljudi. K temu se opomni; Leta 1880 je bilo kaznjencev 118, letos samo 71, odbitek toraj 47 in vojakov kacih 64 mož skupaj 111. Ako v poštev jemljemo, da je bilo isti dan nekaj družin odsotnih in se niso tukaj štele, je sedanje število prebivalcev prilično enako z onim leta 1880. V občini Tophce pri Novem mestu je 2879 ljudi, 111 konj, 1263 govedi, 33 ovc, 924 svinj, 235 panjev čebel. Poljanice imajo 750 ljudi, 22 manj OKROGLE ^0 PARTIZAMIH BRKOVA OCENA Med vojno so sovražna letala pogosto priletela na osvobojena področja in metala letake, ki so vabili partizane, naj se vdajo. Tako je takšno Paveličevo letalo nekoč priletelo tudi nad gorsko bosensko vas. Ko je stari kmet Brko videl, da letalo meče letake, je poklical vnuke: ,Mitro, otroci, poberite mi te Antejeve papirčke!“ (Letake so namreč kmetje uporabljali za zvijanje cigaret.) Ko so mu otroci prinesli letake, je Brko enega vzel, otipal, nato pa zmajal z glavo in zabrundal: „Eh, Ante, kmalu te bo vrag vzel! Zdaj imaš že papirčke zanič!“ POLITIČNA PREVIDNOST Avdo Mujič iz Foče je videl v prvih dveh letih vojne različne vojake: Nemce, Italijane, ustaše, četnike in domobrance. Zmeraj mu je življenje „viselo na niti“, vendar si je rešil glavo, ker se ni „mešal v politiko'*, kot je dejal. Tako je dočakal tudi partizane. Nekega dne je Avdo stopil v kavarno pri mostu in zagledal v nji tri partizane, ki so pili čaj. Pozdravil jih je, se usedel v kot in naročil: ,Jiej, natakar, kavo!" „Srbsko ali turško? “ Avdo je prebledel, pogledal izpod čela partizane, in ko se je prepričal, da niso slišali, je dejal potiho: ,J^očem kave! Prinesi mi čaj. “ „Ruski ali kitajski? “ ga je vprašal natakar. „Za božjo voljo, nesrečnež, nikar me ne mešaj v politiko, ampak mi prinesi kar kozarec vode, “ je jezno odgovoril A vdo. ZANESUIVA ORIENTACIJA Vsa Prešernova brigada je bila nekoč štirideset dni gbkolje-na na Krimu. Ker so več dni jedli samo čorbo in neslano meso pobitih sovražnikovih mezgov, so borci bolehali; zlasti so imeli težave s črevesjem. In prav tedaj so dobili ukaz, da morajo v hitrem maršu na dolgo pot po hosti brez steza in poti. Ko je glavnina prišla na cilj, so ugotovili, da' manjka dvajset borcev. No, čez dobro uro so tudi ti prišli za njimi. „Kako ste se vendar orientirali sami, brez vodnikov? “ so jih začudeno vprašali. „Prav lahko - po vaši sledi, saj ste pustili polno kakcev!** ovice. kakor leta 1880. Bližnjih občin štetje prihodnjič. (Iz Ribniške doline.)- Ako kje na tujem srečaš kacega moža s krošnjo na rami, napolneno s ,,suho robo“, precej na tem lahko spoznaš Ribničana. Ribničani obiskujejo vse najbolj južne dežele Avstrije in tudi na Ogrskem in v daljni Nemčiji ga lahko vidiš; on je prebrisane glave; kmalu se toliko privadi nemškemu jeziku, da se more z Nemcem zmeniti. To mu le koristi in nobeden mu ne bode tega očital, ko bi le potem, ko pride iz tujine domov, tu imel bolj slovenski jezik v čislih. Doma ti bode dal takoj vedeti, da je bil na tujem. Ako bode le mogel, se bo s teboj začel pogovarjati nemški, ali ti bode vtikal med slovenske besede take tujke, da človeka kar groza spreleti, ko to čuje. In tako misli, zdaj sem se pa izkazal! Kaj še! -ako kaki Ribničan domov piše, naredi vselej nemški naslov, ker misli, da drugače ne bode prišlo pismo domov. — To je sramota za naš kraj! Ako si doma, ne bahaj se z neijiškim jezikom, ki ga ti le za silo lomiš in ki ga drugi ne zastopi, govori po domače, po slovensko. V čast si štej, da znaš ta jezik, ki se vedno bolj častno razvija. (Iz R a d e č) pri Zidanem mostu. Brod prek Save dela nam neprestane preglavice. Ne le skoro vselej v velikem deževji, marveč tudi sedaj vsled preobilnega snega in stroge zime smo večkrat po 3 — 8 dni brez vsakoršne zveze s sosedno Štajersko, kar sosebno ne ustreza poto-valcem, ki bi radi iz postaje k nam, ali pa od tod na železnico hodili. (Iz Dolenjskih Novic 1. februarja 1891) Anglija se smeji z golim policajem vred Tudi najbolj pošten človek ne more živeti v miru, če mu tega ne privoščijo hudobni sosedje. Za to življenjsko izkušnjo je bogatejši neki 39-letni angleški policaj. Simpatični „bobi“, kot pravijo Angleži svojim policajem, je imel navado, da je po službi doma odložil uniformo in se z vso družino nag sprehajal po svoji hiši. Neka soseda ga je naznanila. Zdaj pa je odločilo sodišče: ,J^ihče ne more Angležu n^novedati, da se ne bi gol sprehajal v svojem stanovanju.“ Vesoljni angleški otok se veseli gornje razsodbe, ki kaže, da je starodavno geslo ,>loja hiša je moj grad“ obveljalo tudi pred sodiščem. Policaj pa se smehlja: ,>Ireža okoli moje hiše je visoka 1,80 metra. Ali ni čudno, kako ljudje zrastejo, kadar mislijo, da morajo braniti kakšno neumno, plesnivo predstavo o morali sosedov? “ Nadaljujemo zanimive podatke, kijih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko pred letošnjim popisom prebivalstva in stanovanj, ki bo potekal od 1. do 10. aprila letos. Nikogar ne more biti med nami, ki bi omalovažujoče zamahnil z roko, češ kaj me briga ta popis! Gre za zares pomembno statistično akcijo, ki bo prvih deset aprilskih dni zajela zadnje, še tako odmaknjeno naselje ^i vasico v Jugoslaviji. Podatki popisa pa so že zdaj premet številnih ugibaj; vse nas seveda najbolj zanima, koliko nas je v dr^vi po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo leta 1961. naših rojakov ostalo v Italiji, Avstriji in tudi na Madžarskem. V stari Jugoslaviji so imeli popis prebivalstva 31. januarja 1921 in 31. marca 1931. V Italiji so popisali svoje prebivalstvo 1. decembra 1921, 2 L aprila 1931 in 21. aprila 1936, v Avjlriji pa 7. marca 1923 in 22. marca 1934. .Prvi Jugoslovanski popis 31. ja krat: leta 1948, 1953 in 1961. Najprej so 15. marca 1948 popisali prebivalstvo namesto izpadlega popisa, ki bi bil moral biti leta 1941, a ga zaradi vojne seveda ni bilo. ,JCratki popis“, kot imenujejo popis 15. marca 1948, je bil hkrati nekak obračun prebivalstva med zadnjo vojno. Drugi povojni popis, 31. marca 1953, sodi že v vrsto svetovnih po- Zaradi močnega izseljevanja, ki je zajelo slovensko ozemlje v drugi polovici 19. stoletja (takrat se je odselilo tudi največ naših rojakov iz Bele krajine čez ocean v daljne ameriške dežele), je število prebivalstva v naših krajih naraslo 4^rommovih“ ukazov, ki pa Fromm zanje ^loh ni vedel. Ce bi Fromm v odločilnem trenutku omahoval, bi ga nadomestili z generalom Hoepnerjem, odličnim tankovskim poveljnikom, ki ga je bil Hitler po bitki pred Moskvo pognal čez prag in mu prepovedal nositi uniformo. , Zarotniki so si belili glavo tudi z vprašanjem, kaj storiti s še enim pomembnim berlinskim generalom. To je bil general von Kortz-fleisch, nacist od glave do peta, ki je poveljeval v Wehrkreis III, v katerem sta ležala Berlin in Brandenburg. Sklenili so, da ga bodo prijeli, na njegovo mesto pa postavili generala Freihena von Thuen-gen. Berlinski poveljnik general Paul von Hase je bil član zarote. Lahko so se torej zanašali, da bo ob prvem in najvažnejšem koraku, ob zavzemanju’mesta, pognal v tek krajevno posadko. Stauffenberg in Tresckow sta razen podrobnega načrta za prevzem nadzorstva nad Berlinom skupaj z Goerdelerjem, Beckom, Witz-lebnom in drugimi sestavila navodila za okrožne vojaške poveljnike, kako naj prevzamejo oblast nad svojimi območji, zatro SS, pozaprejo vodilne naciste in zasedejo koncentracijska taborišča. Napisala sta tudi nekaj zvenečih razglasov, ki naj bi jih v primernem trenutku naslovili na oborožene sile, nemško ljudstvo, na tisk in na radio. Nekaj jih je kot novi državni voditelj podpisal general Beck, druge kot vrhovni poveljnik oboroženih sil feldmaršal von Witzleben, tretje pa kot kancler Goerdeler. Ukaze in razglase sta pozno ponoči v najstrožji tajnosti pretipkavali na Bendlerstrasse dve pogumni zarbtnici: Frau Erika von Tresckow, žena generala, kije bil eden glavnih zarotnikov, in Margarete von Oven, hči upokojenega generala in tajnica pri dveh nekdanjih glavnih poveljnikih kopenskih sil, pri generalu von Hammersteinu in generalu von Fritschu. Listine so potem spravili v blagajno generala Olbrichta. Načrti so bili torej pripravljeni. Dokončali so jih pravzaprav že ob izteku leta 1943, a poteklo je nekaj mesecev, pa niso ukrenili ničesar, da bi uresničili, kar je bilo v njih zapisano. Toda dogodki seveda niso čakali zarotnikov. Junija 1944 so spoznali, da jim zmanjkuje časa. Predvsem sc jim je vse bolj bližal gestapo. S slehernim tednom, ki je mineval, so zapirali več ljudi, ki so vedeli za zaroto, na primer grofa von Moltkeja in člane kreisauskega kroga. Mnogo so jili usmrtili. Himmleijeva tajna policija je tako pozorno nadzirala Becka, Goerde-lerja, Hassella, Witzlebna in druge, da so se čedalje teže sestajali. Himmler je že spomladi opozoril padlega Canarisa, da dobro ve, kako generali in njihovi civilni prijatelji kujejo zaroto. Omenil je, da Becka in Goerdeleija nadzoruje. Canaris je vse to sporočil Olbrichtu. Prav tako zlovešče pa so se razvijale razmere po bojiščih. Videti je bilo, da bodo Rusi sprožili splošno ofenzivo. Rim so morali izprazniti 0 J i i i in ga prepustiti zavezniškim silam. (Padete 4. junija.) Na zahodu je , ^ iška............. kazalo, da se bo vsak hip začela zavezniška invazija. Nemčijo utegne sleherni hip doleteti vojaški poraz - še preden bo padel nacistični režim. Med zarotniki je bilo celo vse več takih, na katere je morebiti vplivala miselnost kreisauskega kroga;^menili so, da bi bilo bolje preklicati načrte za vstajo ter pustiti, da bi padla odgovornost za polom na Hitlerja in naciste. Ce bi jih strmoglavili zdaj, bi nemara le spočeli novo bajko o „nožu v hrbet“, kakršna je že po prvi svetovni vojni zaslepila nič koliko Nemcev. POPIZMI Skovanka v naslovu je bila narejena med obiskom Franceta Popita v Novem mestu in nima nobene zveze s pop glasbo, ki jo mladi tako obožujejo. Predsednik je bil očitno dobro razpoložen - nekaj njegovih bodic in izjav tokrat zapisujemo. Ko je na občinskem komiteju tajnica prinesla kavo, jo je predsednik vprašal: „Od kod ste jo pa prinesli? “ - ,,Sama sem jo skuhala,** je odvrnila in zanikala, ko jo je vprašal, če ima posebne šole za kuhanje kave. Predsednik je kavo spil prvi, takoj nato pa še eno: dokaz, da tudi praksa nekaj velja! Ko so govorili o krajevnih skupnostih, je France Popit menil, da jih je 20 premalo za novomeško občino: ,,Razvejati bi jih morali kot nekoč ljudske odbore, saj zdaj vaški odbori niso dovolj. Kako bi se počutile občinske skupščine, če bi bile samo podaljšana roka republiške? “ je vprašal predsednik. V Labodu je Popit z zanimanjem gledal proizvodnjo. Avtomat, ki dviga srajce in jih prenaša, ima obliko dveh rok. Ena roka je večkrat zgrešila srajco. France Popit je nekaj časa gledal, potem pa mu je direktor Laboda Petan pojasnil, da so srajce preozke, zato roka ne more zagrabiti. ,,Seveda," mu je vskočil v besedo predsednik, „to je racionalizacija, človek pa potem kolne, ko mu je srajca preozka . . .“ ,.Sistem otroškega varstva je treba prilagoditi potrebam. Kako naj zdaj delavci plačujejo po 400 dinarjev za varstvo? To si lahko privoščijo samo tisti z najvišjimi dohodki. Ti pa si tako ali tako lahko privoščijo tudi služkinje,** jc rekel France Popit, ko so se pogovarjah o pomoči zaposlenim ženskam. V Krki so povedali, da je njihov uvoz večji od izvoza. „Po devalvaciji boste pač malo tepeni,** je dejal Popit, ,,saj ste doslej pobirali sii'ctano,** se je zasmejal. „To pa ni očitek, ko bi bilo le več podjetij z veliko akumulacijo!“ V Krki so tudi rekli, da se jim je po razvrednotenju dinarja precej zamajal načrt. ,,Saj to bi morali pričakovati!" 2e. so mu odgovorili, z inflacijo smo računali, z devalvacijo pa ne . . . „Saj prihaja razvrednotenje vsakih štiri ali pet let,** se je nasmehnil Popit. „Je torej to sistem? ** so bili radovedni predstavniki Krke. , „To ne, ampak če ne znamo dvigati produktivnosti, druge možnosti ni,“ je dejal France Popit in pristavil, da to ni za časopise .. . Ko sc je predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit v Novem mestu pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je poudaril: „Ob devalvaciji dinarja moramo še posebej gledati na standard delovnih ljudi. Ne moremo reči: rezvrednotenje dinarja je dejstvo, zdaj pa sc znajdi vsak, kakor veš in znaš!“ V z / šentjernejCani v VELENJU Kljub slabemu vremenu je smučarski klub Velenje priredil v nedeljo, 31. januarja, smučarske tekme na 45-metrski skakalnici, ki se jih je udeležilo 130 skakalcev. V poskusnih skokih so Sentjernejčani skakali zelo dobro, saj je Selak skočil 37, Šinkovec 35, Vinšek 31, Sluga 31 in Bratkovič 31 metrov. Popoldan pa je deževalo, zato je organizatorje in tekmovalce motil dež. Sentjernejčani so, razumljivo, skakali slabše, dosegli pa so naslednje uspehe: starejši pionirji - Sluga (26p), starejši pionirji - Šinkovec (34, 32), Vinšek (28,5, 27); člani -Bratkovič (30,5, 29), Selak (35,5, 33p), Pave (27,5, 27p) in Potočar (29,5p,26p). J. ŠINKOVEC ■ II Odjuga v mladinskem I klubu ■ - - ■ Pomembne odločitve mladih na občnem zboru s PIONIR v obroču stabilizacije »Samo čakati na nove predpise in na to kaj bodo ukrenili zgoraj, je premalo,« pravijo pri SGP PIONIR Novo mesto Da imajo prostori mladinskega kluba v Seidlovi ulici svoje stalne obiskovalce, ki so te prostore sprejeli za svoje in se zelo zanimajo, kako in katere dejavnosti bodo lahko razvijali v njih, je pokazal tudi občni zbor kluba prejšnji teden. Zbralo se je okrog 50 fantov in deklet, pretežno dijakov srednjih šol, ki so v živahni razpravi odkrito povedali svoje želje in pripravljenost za delo v različnih dejavnostih. Priznali so, da dosedanje delo ni rodilo uspehov, ker je bilo neorganizirano in nenačrtno. Potrebno je razviti tiste dejavnosti, ki zanimajo večino, in delo uskladiti tako, da^ bo njim samim v zabavo in korist. Pokazalo se je, da je največ zanimanja za glasbeno in kulturno dejavnost. V ta namen so tudi ustanovili glasbeno in kulturno sekcijo ter posamezne člane zadolžili za delo. Za vodji glasbene sekcije so izvolili Tonija Vovka in Jožeta Tisuja, za kulturno pa Mira Gutmana in' Tonija Vovka. Imenovali so tudi komisijo za red in mir (Sergio Žižič, Draga Kralj, Franci Koši-ček), ki naj bi skrbela, da v klubu ne bi bilo razgrajanja in nesnage. Takih očitanj si klub ne sme več dovoliti, so dejali. Izvolili so tudi sedemčlanski odbor, ki bo vodil celotno delo kluba ter pregledal in sprejel statut in pravilnik o redu in miru. Vodstvo kluba je sklenilo, da bo takoj začelo z delom. A. V. Eden izmed poglavitnih krivcev v zmanjšanju dinapa so prevelike naložbe. To hkrati pomeni, da bomo prihodnje vlagali manj. Tega slednjega se najbolj zavedajo pri SGP PIONIR Novo mesto, saj manj naložb pomeni za gradbince manj dela. Zadnji srečnež Marjan Bračika Letošnja izredna sulčja sezona v novomeški ribiški družini je končana. Odlov je presegel vsa pričakovanja, saj so domači in tuji ribiči ulovili 27 sulcev ,v skupni teži 224 kilogramov. Tako obilne sreče ribiči na Krki že dolgo niso imeli, bila je nekaj posebnega. Zadnjega sulca iz „določenega kontirigenta** je nekaj dni pred uradnim zaključkom sezone ujel novomeški ribič Marjan Bračika. Sorazmerno majhnega „kraljeviča** - tehtal je nekaj več kot 5 kilogramov, je Bračika ujel pri izlivu Radešice v Krko. Kolektivu v čast je treba poudariti, da se jih ni lotil brezglavi strah, ko so sami med seboj tehtali, kaj prinašajo novi ukrepi. Kar hitro so ugotovili, da ne smejo zgolj čakati kaj bodo prinesli novi predpisi in stabilizacijski ukrepi, ampak se tudi sami v okviru svojih možnosti pripravljati na prihodnost. Ugotovili so, da se jim ni bati tako velikih pretresov, kot so jih doživeli ob začetku reforme, ko so imeli zaradi omejitve investicij kar iznenada za polovico manj dela. V zadnjih letih so prizadevno vlagali denar v posodobljanje opreme, se zavzemali za sodobne postopke v gradbeništvu in podjetje organizacijsko utrdili. Če so bili zmožni prenesti pretrese 1966. leta, se jim tudi zdaj ni treba bati najhujšega. Ker ne bo toliko naročil za gradnjo proizvodnih objektov, se bodo kar najbolj usmerili v stanovanjsko gradnjo. Skrbno bodo spremljali in posnemali razvoj gradbeništva doma in po svetu in sproti osvajali vše, kar je od tega dobrega. Zavzeli se bodo zlasti za dela in naročila na tistih območjih, kjer že imajo organizirana večja gradbišča in kjer so že naložili denar za nakup zemljišč. Po sodobnem marketing postopku bodo raziskovali tržišča na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Sloveniji, v kolektivu pa se bodo zavzemali za večjo produktivnost in za bolj zavzeto delo. Takšna priprava in takšne ugotovitve so kolektivu v oporo, da se ne boji hudih dni, o katerih povsod prav zdaj toliko razmišljamo. MILOS JAKOPEC Letos nova trgovina v Šentjerneju Trgovsko podjetje Dolenjka bo pričelo spomladi z gradnjo nove samopostrežnice v Šentjerneju — Bogat razvojni program podjetja do leta 1975 obljublja še marsikaj Trgovsko podjetje ,J)olenjka‘* iz Novega mesta je v zadnjih letih napravilo lep razvoj. Delovni kolektiv sledi hitremu razvoju, zato se danes lahko postavi s trgovsko mrežo, kije dobro razpredena. Samo v zadnjih letih so zgradili oziroma prenovili prodajnih in skladiščnih prostorov s površino 7000 kvadr. metrov. Lani so dosegli že 100 milijonov dohodka; promet pa se je povečal za 36 odstotkov, zaposlenost komaj za 4 odstotke. Tudi osebne dohodke so povečali za 28 odst., za sklade pa so namenili 20 odstotkov. Podjetje ima v načrtu do leta 1975 zgraditi dve samopostrežnici in bl^ovnico. Najprej bo na vrsti gradnja samopostrežne trgovine z bifejem v Šentjerneju. Zaradi njene gradnje je bilo v zadnjih letih precej prahu. V novi stavbi bodo tudi prostori za krajevno skupnost, družbe-no-politične organizacije, milico in •PRIZADEVANJA ZA SPREJEM V ZK V LABODU Čas in vztrajnost za mlade »Mladina noče v ZK« pravimo, hkrati pa ne naredimo popolnoma nič, da bi jo pritegnili in ji predstavili s pravšnje strani ZK v novomeškem obratu tovarne perila LABOD je menda 16 članov ZK. Natančno število ni znano, zato ker se nato, ko so bile z reorganizacijo pred tremi leti odpravljene manjše organizacije, v podjetju niso več sestali. Aktiv, ki bi v tovarni sicer lahko delal, ni zaživel. Presojo o tem, če je to prav ali ne, prepuščamo komunistom v LABODU, čeprav je res tudi ta, da jih je tako malo, da Icaj veliko ne morejo po-'meniti. V tovarni deluje že nekaj let prizadeven aktiv ZIVlS. Začelo sc je pred leti s tekmovanji mladih delavk v znanju o tehnologiji in šivanju, se nadaljevalo z uspešno gasilsko enoto strumnih deklet in s športom ter narodno obrambo. Dekleta seo ustanovila ekipo za rokomet in odbojko, razen tega pa dosegla izredne rezultate v strelstvu in dobila za slednje ?osebno priznanje na lanski dan LA. Kjer se zbirajo mladi, bodisi ob žogi ali puški, se začne pomenek. Ob dejavnostih, ki smo jih našteli, so se dekleta pod vodstvom prizadevnih posameznikov v tovarni začela zanimati za samoupravljanje. Zrasla so vprašanja, kaj je samoupravljanje, kakšno je v naši tovarni in kaj želimo doseči z njim. Vprašanja terjajo odgovore in tako so se vnele razprave. Neko dekle jc vprašalo: „Z^aj nisem član ZK, zakaj me nihče ne povabi v to o^aniza-cijo? “ Zdaj ie za sprejem v ZK pripravljenih 10 deklet, 6 pa se jih še odloča. V ZK jih bodo slovesno sprejeU za 8. marec, za praznik kolektiva. Pred mladinsko organizacijo pa je še veliko nalog; dekleta bi rada> družbeni prostor v tovarni, rada bi urejeno igrišče za rokomet in odbojko in še marsikaj. Morda bodo poleti ustanovile delovno brigado in uresničile del tega. Za prizadevno delo zaslužijo javno pohvalo, posebna pohvala pa gre tistim posameznikom v kolektivu, ki jim ni bilo žal prostega časa za mladino. Vztrajno delo je dalo sadove in morda bo prav teh 16 novili članic ZK poma- galo komunistom v LABODU, da se bodo prebudili iz sna. M. JAKOPEC Suhokrajinski drobiž VASKE VODNJAKE NAJ BI UREDILI na Vinkovem vrhu nad Dvorom in na Selih pri Ajdovcu. Na Vinkovem vrhu bi bila to novogradnja večjega vodnjaka za vasi Vinkov vrh in Skopice, na Selih pri Ajdovcu pa bi usposobili opuščen vodnjajf pri cerkvi, kjer bi bila ob suši na razpolago voda za vasi Sela in Veliki Lipovec. ZUŽEMBERSKA KMETIJSKA ZADRUGA je pred kratkim izplačala dodatno premijo kmetom kooperantom, ki so pitali v lanskem letu teleta. Za vsak kilogram v kooperaciji oddanih pitanih telet so izplačali 0,30 din. Izplačilo je bilo izven kooperacijske pogodbe, zato so ga bili kooperan'i veseli. V zadrugi pravijo, da bodo razen tega izplačali še premijo za teleta, ki so jih preko zadruge prodali ostali rejci, in sicer 0,10 din za kilogram. DRUSTVO LJUDSKE TEHNIKE V ŽUŽEMBERKU pripravlja delovni program za leto 1971. Sprejeli ga bodo na bližnjem občnem zboru društva. Predvidevajo, da bo letošnje delo v sekcijah in krožkih zelo razgibano. Za delo v sekcijah in krožkih se jc poleg odraslih in izvenšolske mladine prijavila tudi šolska mladina. Pričakujejo, da bo obrat Iskre prevzel patronat nad radio klubom, kmetijska zadruga pa nad kmetijsko izobraževalno sekcijo. ŽUŽEMBERSKA LOVSKA DRUŽINA se je v tej zimi pridno izkazala v skrbi za divjad. Posamezni člani lovske družine so poskrbeli za krmljenje divjadi, ki bi bila v snegu sicer obsojena na lakoto. Se posebno skrb so posvetili krmljenju fazanov. VELIK PADEC V REJI PERUTNINE je bil ob koncu preteklega leta beležen pri kmetovalcih okoli Žužemberka, pa tudi drugod v Suhi krajini. V nekaterih vaseh so zmanjšali število kokoši kar za polovico. Vzrokov je več, med njimi tudi wo pogostejši kokošji tatovi. M. S. pošto. Z gradnjo pričnejo v kratkem, ker je vprašanje lokacije dokončno rešeno. Poleg te velike naložbe je vredno omeniti še gradnjo samopostrežnice v večji novome^i stanovanjski soseski. Podobna bo tisti v Straži in bo predvidoma končana v letu 1972. „Dolenjka** namerava graditi tudi v samem Novem mestu. Na novomeškem Glavnem trgu bodo do leta 1975 uredili veliko blagovnico, ki bo imela 4000 kvadr. metrov prodajnih prostorov. Z novimi naložbami se bo promet podjetja povečal za 50 odstotkov, zaposlenost pa samo za 20 odstotkov. Razen tega bodo preuredili še nekaj manjših trgovin, ki so že zastarele, to pa;i rešujejo skupaj s podjetjem DOMINVEST iz Novega mesta. Vedno večja gospodarska moč Novega mesta in vse občine zahteva tudi bolj razvejano trgovsko mrežo. S svojim obsežnim nacrtom sc je delovni kolektiv „Dolenjke** vključil v ta prizadevanja. DR. ŽIVAGA JE GLEDALO 4.000 novomešCanov Od 19. do 26. januarja je v novomeškem domu JLA iffal znani ameriški barvni film Dr. Živago. Film je imel rekorden obisk, gledalo ga je S ž J s s s Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Mihael Gril, delavec iz Regerče vasi; Karel Barbič, Marija Gazvoda, Jožefa Jakše, Ivan Jakše, Anica Grabrijan, Magda Zupančič, Ana Brulc, Tončka Zadnik, Jože Berkopec, Ana Dragan, Frančiška Kelc, Ivan Pavlič, Martin i^Jdišek, Franc Primc, Bojan Ceh, Martin Žura, Vih Udovč, Marija Cervan, Marija Božič, Danijel Zadnik in Jože Miklič, člani Novoteksa, Novo mesto; Jožefa Črnič, Ivan Šimenc in Miha Markovič, člani Novolesa, Straža; Franc Zupančič in Alojz Juršič, člana Gradbenega obrtnega podjetja. Novo mesto; Alojz Malnar, Ivo Moravec, Alojz Hrastar in Bajro Palič, člani Pionirja, Novo mesto; Franc Turk in Miha Brulc, člana IMV Novo mesto; Bojan Bele, član Vektorja, Novo mesto; Ivan Rogina, Ivan Medic, Jože Pugelj in Miha Turk, člani vodovoda. Novo mesto; Majda Vovk, frizerka iz Gornje Straže; Anton Vidmar, član Varnosti, Novo mesto; Mihaela Kozoglav, gospodinja iz Šentjošta; Ana Juršič, gospodinja z Dolža. S S s t Pokal moramo obdržati! Skupni načrti in akcije mladine in vojakov Sodelovanje med mladino in vojaki je že tradicionalno. Dokaz prizadevanj novomeške mladine in vojakov garnizije na tem področju v lanskem letu je prvo mesto in pokal na republiškem tekmovanju. Oboji so sklenili: ,^okal moramo obdržati!“ 4.000 Novomeščanov. Iztržek ie bil pjrecejšen,-zaslužili so okoli 30.000 din Sodelovanje med novomeško mladino in vojaki je že lani preraslo obliko občasnih srečanj. Vse skupne akcije so bile posledica stalne povezave med vojaki in mladino v posameznih specializiranih organizacijah. Poseben uspeh se je pokazal v sode-. lovanju na področju splošnega Ijud-sk^a odpora, na športnem, zabavnem in kulturnem področju. S tem seveda še niso izkoriščene vse obhke socfelovanja. Ob skupni analizi dosedanjega dela so oboji ugotovili, da bo še treba okrepiti stike vojakov z delavsko mladino, še bolj vključiti mlade vojaške starešine v delo speciali;yranih mladinskih organizacij, skupno poskrbeti za ureditev zapuščenih spomenikov in oživljanje preteklosti iz NOV, fante, ki gredo k vojakom, seznanjati z vojaškim življenjem, poskrbeti, da se bodo novi vojaki seznanili z mestom ob prihodu k voja- koim, ter'izdelati’skuperniačrt-pr^ slav ob 30-obletnici osvoboditve jn naše armade, ki bo prihodnje leto. Sodelovanje bo letos potekalo-pt) skupnem načrtu in bo imelo poudarek na izobraževanju in vzgajanju mladih. : ' . A.iV. Usklajevanje pravil Na petkovi seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so govorili o usklajevanju pravil občinske organizacije s slovenskim statutom, o programu razprav v krajevnih organizacijah, o samoprispevku v novomeški krajevni skupnosti, o priznanjih OF in o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Občinsko organizacijo in krajevne organizacije SZDL v novomeški občini čaka torej obsežno inj)omembno delo v tem letu, X)\() Mi:STC) v POIK)J?l stare in nove STREHE: Pogled s strehe Doma ljudske prosvete na jugovzhodni del mesta. V ospredju stranski trakt hiše neposredno pod DLP, desno nad Krhinovo hišo (pod muzejem) strehe Narodnega doma (Dom JLA), v sredini strehe sedanje stavbe zavarovalnice (preje Kobetova hiša na Glavnem tr^), levo zgoraj pročelje frančiškanske cerkve in streha starega gimnazijskega poslopja (Zdravstveni dom). V ozadju pa vrsta novih hiš in streh v našemu Majde Šilc. NOVOMEŠKA TRIBUNA 6etrtkqv intervju Hotel, hotel, hotel Rudi Pintar, direktor Metropola, o gradnji novega hotela v mestu: »Nujno potreben!« Kot oguljena popevka priljubljenega pevca se sliši večno tarnanje o novomeškem hotelu: posli cveto, turistov je vse več - postelj pa ni. Prav zato je prejšnji četrtek Jože Gosenca vprašal, kako je z novim novomeškim hotelom. Ker so se Gorjanci in Metropol združili prav zato, da bi Novo mesto dobilo hotel, ki bi zasluženo nosil to ime, odgovarja direktor Metropola Rudi Pintar: ■ „Težko mi je govoriti o hotelu, ko pa meščani ne verjamejo kaj dosti. Ne bi raje, ko bi se menili takrat, ko bo že kaj pokazati? Saj veste, pet papirnatih hotelov je bilo že narejenih v Novem mestu, stoji pa še nobeden ..." - Pa vendar, idejni načrt za novi hotel je le narejen? „Že, naredil ga je inž. Danilo Lapajne. Zdaj imamo 37 ležišč, ko bo gradnja končana, jih bomo imeli 156. Poslovni turizem se tako hitro razvija, da je taka odločitev nujna in da bi bilo bolje, ko bi hotel imeli včeraj, kot da ga danes gradimo...“ - V kratkih obrisih bo hotel... „ ... imel 156 postelj, če štejemo tudi pomožne. Zgradili bomo štiristezno avtomatsko kegljišče, preuredili stari hotel in prostor nad kavarno, vse skupaj bo med seboj povezano, zgradili pa bomo še garaže, uredili zimski vrt in banketno dvorano. Lokacijska dokumentacija še ni dokončno urejena. Največ težav nam delajo parkirni prostori. “ - Vaša gradnja je vezana na izselitev zavoda za rehabilitacijo invalidov Rog? „Tako je. Pogoj za gradnjo je izselitev Roga. Od tega je tudi odvisno, kdaj bomo začeli graditi. Ce se bo Rog izselil takoj, bomo lahko začeli graditi že aprila ali maja, sicer pa pozneje, morda avgusta ali septembra. Gradnjo bomo oddali na licitaciji. Računamo, da bo veljala 12 do 13 milijonov dinarjev. “ - Ko bo novi hotel narejen in stari prenovljen? ,Jmeli bomo ,B' kategorijo, hotel bo sredi mesta, na izvrstni lokaciji. V hotelu bodo tudi štirje apartmaji. “ - In vaše vprašanje? „Zanima me, kaj so prinesli razgovori z delavci, ki delajo na tujem. Morda bi Adolf Šuštar vedel povedati tudi kaj konkretnega o njihovem vračanju domov In o tem, kdaj se bodo vrnili. “ Najteže je nekoga prizadeti Aii bo Novo mesto končno dobilo prednostno listo športov? Škoda je de-narj‘a, ki ga zdaj vlagamo vsepovsod — uspehov pa ni nikjer Za športno in telesnovzgojno dejavnost ne bo nikoli zmanjkalo zanimanja. Kljub prodoru profesionalizma v športne nastope, je namreč to področje, ki mlade vedno zanima. Tega, da bi v Novem mestu zmanjkalo športnikov, se torej ni bati. Kljub vsemu pa šport v Novem mestu ne gre najbolj v klasje. Uspehi v slovenskem merilu so že redkost, v zveznih ligah in na vrhunskih tekmah pa lahko Novomeščane vidimo samo kot gledalce. Amaterstvo za vsako ceno je obsojeno na propad, tega ni treba posebej dokazovati. Prav gotovo je nujno, da v Novem mestu poskrbimo za plačane honorarne trenerje. Tak postopek je občinska zveza za telesno kulturo že začela. Tudi je odveč zapisati, da bo potrebno poskrbeti za opremo in nadomestila tekmovalcem. Ob inflaciji in zdaj celo devalvaciji dinarja je 5 dinarjev, kolikor je tekmovalec dobil za večerjo, prej miloščina kot nadomestilo! Sicer pa se mora Novo mesto odločiti: če hoče kvaliteten šport, bo pač moralo za to ne- 50 let skupnega življenja sta 30. januarja praznovala zakonca Terezija in Anton Šušteršič iz Birčne vasi 14. Devet otrok sta imela. Trije so umrli, pet hčera in sin pa so prišli s svojimi najbližjimi čestitat staršem za zlati jubilej. Anton Šušteršič je že od leta 1946 upokojen. Na železnici je bil desetar, žena Terezija pa ves čas gospodinji. Šušteršič se rad spominja dogodkov iz prve svetovne vojne in iz ruskega ujetništva. Povedal je še, da rad prebira Dolenjski list in daje pri hiši od vsega začetka. y. TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA Četrta povojna devalvacija dinaija Jugoslovanov ni presenetila. Tega sicer po prodaji deviz v Dolenjski banki in hranilnid v Novem mestu, ki zadnje dni pred razvrednotenjem ni bila nič drugačna kot poprej, prve dni po novi vrednosti nacionalne valute pa prav tako ne, ne bi mogli sklepati. Dejstvo pa je, da so prebivalci sprejeli ukrep s stoično hladnokrvnostjo. Po cenah na črni borzi kaj drugega tako ni bilo pričakovati... jasno, da osebni dohodki Splošno mnenje je, da devalvacija ne bo dosegla cilja, če ne bodo kar najhitreje sledili vsi drugi prepotrebni ukrepi, ki naj prinesejo stabilizacijo našega gospodarstva. Marjan Simič, načelnik za gospodarstvo občinske skupščine, je prepričan, da bodo pogoji gospodarjenja znatno težji. Kakšni bodo, ni mogoče trditi, ker še niso znane vse podražitve in vsi ukrepi, ki pridejo po razvrednotenju. Na splošno vzeto je sicer nepriljubljeni ukrep zvezne vlade dobil podporo gospodarstva. Na srečo je novomeška občina že prej postavila čvrste temelje tudi za poslovanje v zaostrenih pogojih. Vsi podatki kažejo, da je^industrija nad jugoslovanskim in slovenskim poprečjem. Izvoz na prebivdca presega 500 dolarjev v lanskem letu: to pa je pravzaprav zahod-nonemško poprečje! Izvozniki so z novim razmerjem dinarja in dolarja največ pridobili, industrijska podjetja pa že napovedujejo, da postaja izvoz v takih pogojih mnogo bolj zanimiv. Upamo lahko tudi, da bo na naših policali manj uvoženega blaga, posebno tistega, ki ga znamo enako dobro narediti tudi doma. Ob vsem tem pa je bržkone ne bodo mogli ostati na sedanji ravni, če bodo podražitve posegle tudi na tiste izdelke, ki sodijo med osnovne življenjske potrebe. Čeprav tega za zdaj še kaj žrtvovati. Vsekakor je nateže nekoga prizadeti, a druge izbire zdaj ni: odločiti se je treba, katere športe bomo podpirali in jih skušali uvrstiti v vi^a tekmovanja, pri katerih pa se bomo zadovoljili le z vadbo. O tem je bilo že veliko besed, a nikogar ni, ki bi s pametnim ukrepom razdelil športne panoge na tiste, od katerih pričakujemo uspeh in bomo zato vanje tudi več vlagali, in na tiste, ki jih bomo gojili bolj rekreacijsko ali pa tekmov^ v cenenih občinskih ligah. Da bi samo pri igrah z žogo lahko imeli odbojko, košarko, rokomet, nogomet in morda še kaj, tega si Novo mesto enostavno ne more privoščiti! Čeprav je vsakogar težko prizadeti, je zdaj zadnji čas, da se odločimo in povemo, kaj hočemo. Da bi še naprej daj ah vsakemu po nekaj tisočakov na leto, je neumnost. S tem denarjem panoge ne morejo niti živeti niti umreti — za vsak vloženi dinar pa javnost hoče uspehov, akcije, tekmovanj ... NOVO MESTO ZA KULTURNI PRAZNIK »Sonetni venec« z odra Februarja se bo v novomeški občini zvrstilo šest večjih prireditev v Prešernov spomin: dva recitala, dve igri, opera in zbor kulturnih delavcev. (Datumi bodo na plakatih.) Njihova dela bodo recitirali člani Razvrednotenje je člen v verigi Dolar je zdaj vreden 15 dinarjev — Izvozniki bodo na boljšem — Novome- ^ ška industrija komentira: izvoz postaja zelo zanimiv! v novomeškem Domu kulture bo predvidoma prihodnji teden slavnostna akademija, na kateri bo igralka Mihaela Šaričeva, Prešernova nagrajenka, interpretirala Prešernov „Sonetni venec *, sodeloval pa bo Dolenjski oktet. Amatersko gledališče bo ponovUo Klabundov ,,Krog s kredo ‘ za kolektiv tovarne zdravil „Krka“, v drugi polovici meseca pa bo uprizorilo Goldonijevo „Krčmarico Mirando-lino“, kar bo hkrati druga premiera novomeških gledaliških amateijev v tej sezoni. Ljubitelji operne glasbe bodo po več letih prisluhnili arijam doma: v februarju je napovedano gostovanje ljubljanskih umetnikov s komično opero „Don Pasquale“. V njej nastopa tudi prvak ljubljanske Opere basist Ladko Korošec. Y čitalnici Študijske knjižnice bo v počastitev Prešernovega dne recital poezije dolenjskih ustvarjalcev. Kolesa meljejo počasi... v Labodu imajo uvožene visoko avtomatske stroje. Zadnjič se jim je pokvaril čisto majhen delček, nadomestnih delov pa pri nas za te stroje nimajo. Zavrteli so telefon in poklicali v Švico. V štirih urah je bil del iz Zuericha v Zagrebu. Od Zagreba do Novega mesta je 70 kilometrov po najhitrejši jugoslovanski cesti in po dveh republikah. Del je za to pot potreboval okroglo teden dni. O sveta birokracija! ne napovedujejo, se to lahko zgodi. Za novomeško gospodarstvo bo vsekakor najlepše, če se bodo uresničile Simičeve besede: „Mislim, da je velika večina podjetij že lani delala tako, kot da bi bili ti ukrepi, ki jih deloma že poznamo, v celoti pa jih * bomo spoznali v prihodnjih dneh ali tednih, že v veljavi!“ J.SPLICHAL amaterskega gledališča. Vse te prireditve bodo v Novem mestu razen zbora kulturnih delavcev, ki bo že pojutrišnjem v Šmarjeških Toplicah. Kot smo že poročali, bo na zbor prišlo 150 do 200 kulturnih in drugih javnih delavcev iz vse novomeške občine. PORODNiSNlCE^V Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Marija Stangelj iz Rajnušč - Janeza, Simona Tramte iz Starega trga - Damjana. Amalija Grdun iz Preloke - Viktorja, Rezka Fir iz Gradca - Mojco, Marija Vi-šček iz Račiča sela - Jurija, Betka Stopar iz Črešnjevca - Rozalijo, Milena Vodopivec iz Gržeče vasi -Tineta, Marica Tomšič iz Šentjerneja - Matejo, Štefka Tramte iz Zibanja - Darka, Julijana Debevc iz Celevca — Sonjo, Ivanka Jeriček z Broda - Alojzija, Milena Starič iz Velike vasi - Anireja, Tončka Ko-relc iz Martinje vasi - Lidijo, Dragica Krivošič iz Škofje Loke - Darjo, Vida Lenarčič iz Velikih Brusnic - Eriko, Ana Bartolj s Hriba - Jožeta, Marija Premelč z Broda -Majo, Alojzija Avguštin s Hriba -Alojza, Jožefa Novak iz Dolskega -Vesno, Jožefa Vlašič iz Dolencev -Andreja, Julka Žago iz Prelesja -Antona, Ana Prah iz Dolnje Stare vasi - deklico, Ljuba Strahinič iz Doljanov - deklico, Ivanka Gačnik iz Skovca - dečka, Danica Turk iz Šentjerneja - dečka, Justina Lukšič z Vrha pri Ljubnu - dečka, Ana Lavrič iz Gornjega Polja - deklico, Julka Robek iz Dolov - dečka, Albina Kirar iz Dobruške vasi - dečka in Vilma Govednik z Mirne - Damjana. - Čestitamo! / ^ MINI ANKETA: Podpora Ribičiču Predsednik naše vlade Mitja Ribičič j3 izredno popularen; v tej mali anketi gostuje že drugič v nekaj tednih. Tokrat govore občani, vprašani po telefonu, o razvrednotenju dinaija, ki je kljub temu, da je bilo pričakovano, pretreslo vse. Za 32 dolarjev, ki jih dobimo za turistična potovanja v tujino bo treba plačati 480 dinarjev; to je naj^lj preprost račun padca nacionalne valute. Telefonsko vprašanje; ,JCakš-no je vaše mnenje o devalvaciji dinarja? “ Na telefonski številki 84-521 je odgovoril inž. Mirko Pečar; .J’odpiram jo, potrebna je bila. Zdaj imajo izvozniki večjo prožnost. Za poceni dolar izvoz ni bil zanimiv. Novoles je klasičen izvoznik, letos bomo gotovo spet več izvozili .. .“ S številke 21-684 je odgovoril Ludvik Golob; „Glede na realne odnose na obračunski dolar in zunanje tržišče lahko novo raz-meije samo pomaga utrditi resničnost. To je korak naprej k stabilizaciji, zato podpiram devalvacijo!" Martin Fuis s številke 21-030; „To je bilo pričakovati... pri nas prav zdaj preračunavamo nova razmeija. Težko je reči o mnenju, ko še ni znano, kateri ukrepi bodo sledili. Ni pa nič presenetljivega, saj je bil dolar že doslej na črni borzi med 15 in 16 dinaiji. Tekstilno industrijo bo razvrednotenje veijetno prizadelo ...“ Ko je zazvonilo na številki 21-441, je dvignil slušalko Lojze Urbanč; „Devalvacija ... je bila nujno potrebna. Devizni primanjkljaj ... če se hoče naša industrija vklopiti v mednarodne tokove, potem je bil za ta ukrep zadnji čas. Mi pričakujemo umiritev trga, na policah pa bomo imeli najbrž manj uvoženega blaga.“ Prof. Jože Škufca, ki je odgovarjal s številke 21-184; ,J)o tega ukrepa je pač moralo priti. Ce pa smo že šli v ponovno devalvacijo dinarja, kar je posledica nesmotrne gospodarske politike, poskrbimo vsaj zdaj, da takih neprijetnih pretresov ne bomo doživljali še v bodoče. In če že imamo razvrednotenje, javno^ povejmo, zakaj. Odlaijmo jih;"" tisti, ki so doslej veliko spravljali j v žep, naj zdaj čutijo posledice!" J s______________________________y Iščejo pevovodjo v gostilni Drenik na Veliki Cikavi se vsak teden sestajajo trije ljubitelji narodnih pesmi; Slavko Brulc s Slat-nika ter Alojz Peterle in Pavle Žagar iz Novega mesta. Fantje se posebno navdušujejo za stare, že skoraj pozabljene narodne pesmi in iščejo pevovodjo, ki bi jim pomagal k ubranemu petju. Zabava na pustno nedeljo Na izrecno željo upokojencev bo društvo priredilo v svojem klubiK pustna zabavo na pustno nedeljo, 21. fel)ruarja. pričetek ob 16. uri. Pustovanje bomo priredili le, če se bo prijavilo vsaj 60 članov in vplačalo tudi rezervacije v znesku 20 din za osebo. V rezervaciji je upoštevana vstopnina in obilna večerja, za poslastico pa bodo še pustni krofi. Za razvedrilo in dobro voljo bodo skrbeli poskočni zvoki. Dostojne maske so zaželene! - Prijave sprejemamo v klubu DU do vključno 15. februarja. NovomešJa kronfe Po de\^vaciji dinama v novomeških podjetjih mrzlično preračunavajo, koliko so izgubili in koliko pridobili. Tudi Fr^ce Popit se je med obiskom v Krki pri predstavnikih podjetja zanimal, kako stabilizacijski ukrepi vplivajo na poslovanje. (Foto: J. SpUdi^) FOTO-KINO *KLUB bo organiziral tečaj za začetnike. Tečaj bo trajal približno mesec dni. Predavanja bodo vsak dan od 16. ure dalje v predavalnici občinske zveze Ljudske tehnike na Novem trgu. Prijave prejemajo na tajništvu LT. Tečaj se bo pričel 8. februarja. K udeležbi vabijo zlasti mladino. ELITNI PLES novomeških študentov z brucovanjem bo 6. februarja v restavraciji na Otočcu. Pričetek bo ob 20. uri. Nekaj vstopnic je še v prodaji pri Mladinski knjigi na Glavnem trgu. Organizatorji obetajo zanimiv spored. Pokrovitelj plesa je tovarna zdravil Krka. ŽIVILSKI TRG že nekaj tednov ni bil tako bogato založen kot zadnji ponedeljek. Kmetice iz okoliških vasi so do zadnjega prostega mesta na klopeh razstavile sveža živila. Kljub temu da je bila izbira zelo velika, pa so cene skoraj vseh živil ostale nespremenjene. Razen tega je bilo na trgu spet veliko suhe robe in drugili izdelKOv domače obrti. KUUB PRIZADEVANJEM občinskega odbora RK in bolnišnice, da bi čimveč zdravih ljudi vključili med krvodajalce, odziv še vedno ni zadovoljiv. Na transfuzijskem oddelku bolnišnice vsak torek ob odvzemih komaj zberejo zadostno količino krvi za tekoče potrebe. Delavci RK si z različnimi akcijami prizadevajo, da bi h krvodajalstvu pritegnili vse zdrave prebivalce, zlasti pa skušajo za to hun;iano dejavnost zainteresirati vodstva družbenih in delovnih organizacij, ki s svojim zgledom laliko največ pripomorejo. Bolnišnica pa je pripravljena za večje skupine krvodajalcev odvzem organizirati tudi druge dni. CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take; cvetača 5-6 din, čebula 3 do 3,50 din, česen 12 din, fižol 5-6 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, korenje 7 din, motovilec 10-12 din, ohrovt 4 din, brstični ohrovt 6 din, pesa 3 din, por 4-5,50 din, peteršilj 7 -din, repa 2 din, kisla repa 3,504 din, radie 10-15 din, endivija 7 din, špinača 8 din, zelje 4 din, kislo zelje 3,50-4 din, zelena 8 din, suhe fige 6,50 din, grozdje 4-7 din, hruške 5-8 din, jabolka 3,50-5 din, limone 5 din, orehi 4 din, orehi (jedrca) 20 din, pomaranče 5,40 din, suhe slive 5 din, jajca 0,90-1 din, smetana 14 din, sirček 6 din. RODILA JE Antonija Smrekar, Ragovska 9 - Roberta. UMRLI SO; Alojz Božič,,Smo-lenja vas 29, 55 let, Terezija Žagar, Birčna vas 27. Ena gospa je rekla, da zelo rada hodi v novomeški kinodvorani, ker nadobudna mladina z duhovitimi pripombami še popestri vsak film in zraven dokazuje, kako predstave razume . . . Zdravstveno varstvo vsem kmetom? Sekcija za pomoč ostarelim in socialno ogroženim občanom pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je na seji 29. januarja predlagala stalno zdravstveno varstvo za vse kmete. Pri tem naj bi bili odločilni dve merili: starost in premoženjske razmere. Popisovalci so zbrali podatke o ljudeh, ki so potrebni različnih oblik pomoči, v kratkem pa bo napravljena tudi analiza, Podatke bodo primerjali s tistimi, ki jih ima socialnovarstvena služba pri občinski skupščini. Na predlog komisije bo dobil zdravstveni dom spisek bolnih ljudi, ki naj bi jih zdravniki vse po enkrat obiskali in ukrepali naprej. Sekcija je sprejela več sklepov. Krajevnim skupnostim bo poslala napotke za obliko pomoči ostareUm na njihovem območju. »Dolenjski list« v vsako družino JANEZ KOCJANCiC V BREŽICAH Minulo sredo (27. 1.) je Janez Kocjančič, predsednik Zveze mladine Jugoslavije, v domu JLA predaval o idejnih vprašanjih in organiziranosti Zveze komunistov in Zveze mladine. Razen pripadnikov JLA so ga poslušali še predstavniki ZMS ter drugin družbe..'ih organizacij. Popoldne je bil razgovor s političnim aktivom. Kocjančič je odgovarjal na številna vprašanja, ki se porajajo kot odmev na najnovejše ukrepe v gospodarstvu in spremembe družbe-no-poli tič nega sistema. Za 400-letnico morda spomenik? Slovenija se je že začela pripravljati na dostojno počastitev štiristoletnice hrvaško-sloven-skega kmečkega upora in kmečkega uporništva na njenih tleh od 14. stoletja dalje. Osrednja prireditev bo 8. februarja 1973 v Ljubljani, v Brežicah pa napovedujejo večjo slovesnost za Posavje in del Kozjanskega med 1. in 5. februarjem 1973. Zgodovinar profesor Bogo Grafenauer je predlagal, naj bi v počastitev tega jubileja postavili v Brežicah spomenik ali vsaj spominsko obeležje. UČENCI v OSNOVNIH ŠOLAH BOLJE NAPREDUJEJO Časi prikimavanja že zdavnaj mimo Razgovor s prof. Marjanom Gregoričem, predsednikom sveta za šolstvo v Brežicah — »Prišli smo precej dlje od poslušanja poročil« — Največji ustvarjalni vpliv je svet pokazal na šolskem področju — Pereče še otroško varstvo — Nujno potrebni začasni prostori za vrtec - v razdobju enega tedna ste že dvakrat zaporedoma sklicali svet za šolstvo. Kakšne sklepe in priporočila ste posredovali občinsKi skupščini s področja otroškega varstva, šolstva in kulture? Morda bi na kratko označili tudi zadeve, pri katerih je svet pokazal svoj ustvarjalni vpliv na potek dogodkov in presegel okvire formalnega sprejemanja poročil, ki jih je dolžan obravnavati? „Januarja smo imeli predvideno le eno sejo. Predloženi dnevni red je bil zelo obširen, problemi izredno važni, zato smo se dogovorili, da bomo predloženo gradivo obravnavali dv^rat. Posebno živahna je bila razprava o ureditvi otroškega varstva v Brežicah in o prenosu stavbe osnovne šole bratov Ribar na poklicno šolo za kadre v blagovnem prometu. Svet za šolstvo je sprejel predlog predsedstva skupščine, da se odda poslopje osnovne šole v uporabo poklicni šoli. Pri tem pa je zahtevd, da se prihodnje leto začne graditi nov otroški vrtec in da mora biti poslopje dokončano najpozneje v letu 1973. Do takrat pa mora skupščina zagotoviti začasne prostore, v katerih bodo zagotovili varstvo najbolj potrebnim otrokom. Svet je prav tako sprejel sklep, da mora uprava vrtca voditi dosledno politiko sprejemanja otrok brez izjem. Izdelati mora pravilna merila in diferencirati prispevek staršev. V prihodnjem obdobju naj v vrtcu ustanavljajo tudi nekoliko večje skupine, če bodo to narekovale potrebe. Temt-ljni izobraževalni skupnosti je svet predlagal, naj ponovno preuči 5-letni program razvoja otroškega varstva v občinL Ob tem je opozoril na potrebe po varstvu v drugih krajih občine. PODRUŽNIČNE ŠOLE BODO UKINJENE Razprava o poročilu ob zaključku šolskega leta 1969/70 in začetku tekočega šolskega leta je bila zelo izčrpna. Lani je svet razpravljal o šolstvu v občini še na treh sejah. Naj povzamem samo bistveno. Svet vseskozi spremlja številčno stanje otrok na šol^. Iz poročil je razviden občuten padec števila otrok. Predlagali smo izdelavo potrebne analize in na osnovi njenih podatkov tudi reorganizacijo šolske mreže. Na predlog sveta za šolstvo je bil v tem šolskem letu ustanovljen prvi razred pomožne šole. O njenem razvoju bo moral svet ponovno razpravljati in najti ustrezne prostorske rešitve. Svet je sklenil, da morajo biti vsi otroci ob vpisu v prvi razred temeljito zdravniško in psihološko pregledani. Strokovna komisija, ki bo to opravila, mora predložiti spisek otrok komisiji za kategorizacijo. Le na ta način bomo omogočili uspešno šolanje vsem otrokom. Iz poročila zavoda za šolstvo svet ugotavlja napredek pri učnih uspehih. Boljše napredovanje iz razreda v razred pa ne sme biti posledica zmanjšane zahtevnosti, ampak sad boljšega dela, boljših učnih^metod. NOVO v BREŽICAH v PONEDELJEK SO DOBILI NA OBCINI zadnje davčna napovedi tistih občanov, katerih skupni čisti dohodek je lani presegal 25 tisoč dinarjev. Do petka sojih našteli okoli 200, računajo pa na večje število prijavljencev, med katerimi bo verjetno tudi nekaj zamudnikov. DANES SE BODO CLANl PREDSEDSTVA ObSS dogovorili za ponovno konstituiranje posameznih odborov. Ugotavljajo namreč, da ti do sedaj niso dovolj učinkovito odigrali zaupane jim vloge. NOVA STOLPNICA. Stanovanjsko komunalno podjetje iz Brežic bo tudi letos sezidalo novo stolpnico. Za začetna dela bo Pionir izkoristil ugodno zimo. Večina stancv vanj v novi zgradbi je že razprodana. Nekaj stanovanj so kupili tudi občani, ki so trenutno zaposleni v tujini. Eno nadstropje bo odkupilo za svoje člane društvo upokojencev. Za upokojence bodo uredili v kletnem delu dri'žabne prostore. V novi stolpnici bodo prevladovala dvosobna stanovanja s površino 53 kvadratnih metrov. Tako stanovanje velja 13,2 milijona dinarjev. IZREDNO ZANIMANJE ZA AVTO Solo. Pri Avto-moto društvu se bo ta mesec začel nov tečaj za voznike. Po en oddelek bodo tokrat odprli tudi v Pišecah in na Bizeljskem. Upravni odbor AMD Brežice upa, da bo kmalu dobil lokacij- sko dovoljenje za postavitev društvenega doma, ki si ga obeta ob prometnem vozhšču pred novim savskim mostom. V SOBOTO, 13. februarja, bo na sporedu prva prireditev karnevalske sekcije. V domu JLA sklicujejo tedaj zasedanje copatarjev, na katerem bodo podelili pokal, razglasili dosmrtne člane ter nekatere izključili iz društva. Po tem uvodnem programu je napovedana zabava. Tradicionalno za.sedanje pustnega parlamenta bo v torek, 23. februarja. Z ODLOKOM OBČINSKE SKUPŠČINE je določen 0,45-od-stotni prispevek za otroško varstvo od osebnega dohodka in 0,40 odst. od čistega mesečnega znesita za pokojnine. V skladu se bo ob tej stopnji zvečal letni dohodek denarja za tretjino. Letos se bo nateklo okoli 650 tisoč dinarjev. PREVOZI SO DRAGI. V tem šolskem letu bodo v brežiški občini morali odšteti za prevoze šolarjev približno 570 tisoč dinarjev, od tega 200 tisoč dinarjev podjetju SAP. Prevozi pa kljub temu niso urejeni. Še vedno pride pozimi do zastoja, ker so nekatere proge zanemarjene, in še vedno je precej otrok, ki prepešačijo dolgo pot do avtobusne postajo. Na zadnji seji skupščine so menili, da bo treba te stvari izboljševati sproti, kajti dotok otrok s podružničnih šol je vedno večji. BRE2IŠKE VESTI smotrnega nabavljanja učnih pripomočkov itd. Svet sklepa o kakovostnem napredku osnovnošolcev tudi po njihovem napredovanju v srednjih šolah. Iz povedanega je razvidno, da je svet že zdavnaj prešel obdobje formalnega sprejemanja poročil. Sku- Muzej premalo dobi za grad Dosledno uresničevati načrt za obnovo šol Svetu za šolstvo je občinska skupščina ob sprejemanju delovnega poročila za minulo leto prizn^a uspešnost in prizadevnost. Njegovo delo v^tem obdobju je vsebovalo analizo podružničnih šol, uvedbo novega delovnega časa na šolah, razpravo o učnih uspehih in porabi sredstev v šolskih zavodih, organizacijo posebne šole in še vrsto drugih zadev. Večji del časa in sej so člani namenili šolstvu, premalo pa so se poglabljali v delo kulturnih ustanov. Te bodo bolje zastopane v delovnem načrtu za tekoče leto. Delo sveta je vezano na stalno zbiranje podatkov in drugega padiva, ki pa ga je zaradi pomanjkanja delovnih moči v občinski upravi težko zbrati. Na seji skupščine so se izrekli za doslednost pri uresničevanju zastavljenega programa pri obnovi šol. Porodila se je misel, da bi samoprispevek podaljšali, če bo to potrebno, ali pa dobili manjkajoča sredstva za investicije iz drugih virov. Odborniki so se nato ustavili pri učnih uspehih in potrebah po temeljitem pregledu otroko\^ telesnih in duševnih sposobnosti pri vpisu v šolo. Že od vsega začetka naj bi duševno ali kako drugače moteni otroci obiskovali pouk v pomožni šoli. Razprava se je nato omejila na vprašanja kulture. Odborniki so dobili poročili Zavoda za kulturo in poročilo Posavskega muzeja o njunem delu, težavah in načrtih. Posavski muzej je s prenosom upravljalskih pravic nad grajskim poslopjem dobil možnost za načrtno urejanje gradu v reprezentančen kulturnozgodovinski objekt. Odborniki so menili, da je tej ustanovi, ki večkrat rešuje ugled posavske kulture, treba zagotoviti čimveč sredstev za njen nadaljnji razvoj. paj s skupščino skušamo voditi celotno politiko šolstva in kulture v občini. Največji ustvarjalni vpliv je pokazal ravno na področju šolstva. TUDI MUZEJ NAM POROČA — Ali je svet seznanjen tudi z delom medobčinskih zavodov s sedežem v Brežicah, med katere sodijo trgovska šola, gimnazija in Posavski muzej? - Je. Na zadnji seji smo razpravljali o delu Posavskega muzeja v minulem letu. Ugotovili smo, daje muzej dosegel velik napredek na vseh področjih, ki so v njegovi pristojnosti (arheološka dejavnost, razstave, publikacije itd.). Muzeju in Zavodu za kulturo smo predlagali, naj tudi letos organizirata poletne kulturne večere in pritegneta občinsko Turistično zvezo, ki bi morala biti za to najbolj zavzeta. O delu gimti^ije je bil svet seznanjen iz poročila Zavoda za šolstvo, kakor tudi iz letnega poročila naše šole, ki so ga dobili vsi člani sveta in odborniki. O šoli za kadre v blagovnem prometu bomo razpravljali na prvi prihodnji seji, dvakrat pa je bila na dnevnem redu že lani. NEKAJ BI NAM SKORAJ UŠLO MIMO — Kako ocenjujete odziv občinske skupščine, šolskili in kulturnili zavodov na zahteve in priporočila vašega sveta? - Nekateri sklepi in priporočila so ostali v predalih na posameznih zavodih. Za večino pa lahko rečem, da so jih upoštevah. Tudi skupščina ni sprejela vseh priporočil in sklepov. Nekatera je sicer sprejela, vendar jih iz različnih vzroKOv ni uresničila (finančna sredstva). Menim, da bi moral biti svet prvi, ki bi stro- UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Avgust Zagmajster, upokojenec z Bizeljskega, star 72 let; Ivan Rožman, upokojenec iz Nove vasi, star 70 let; Alojzija Škorc, gospodinja iz Curnovca, stara 68 let. kovno preučil zadeve s svojega področja in predlagal rešitve skupščini. Razprava o prenosu stavbe osnovne šole otroškemu varstvu oziroma poklicni šoli bi šla skoraj mimo sveta. Za rešitev tega bi morala biti določena svet za šolstvo in svet za gospodarstvo, ne pa neka posebna komisija, ki na srečo ni nič naredila. Za poglobljeno delo v šolstvu in kulturi bi morali tako temeljna izobraževalna skupnost kakor tudi skupščina razmiditi o zaposlitvi strokovnjaka, ki bi se analitično in poglobljeno ukvarjal z vprašanji šolstva in kulture v občini. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 4. FEBRUARJA: 16.00 do 16.10 - Napoved programa in poročila - 16.10 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna - 16.40 do 16.50 NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije — 16.50 do 17.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 6. FEBRUARJA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Turistično predavanje: Anton Krušnik - Ureditev hišnega okolja - 16.40 do 16.50 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 16.50 do 17.20 „Zagorje zove“ - kajkavske popevke -17.20 do 17.30 Za naše najmlajše -Pepelka (nadaljevanje) - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 7. FEBRUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Več kot zgolj spomin - pogovor s predsednikom občinskega združenja ZB Brežice Milanom Šepetavcem o gradnji spomenika žrtvam NOV --Tudi v Krškem se pripravljajo na popis prebivalstva - Za naše kmetovalce: Apno in kislost zemlje - Minute z vokalnim kvintetom Gorenjci - Izdelava razvojnih programov Posavje že bliže - poročilo - Obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.30 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 9. FEBRUARJA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in minute z ansamblom Franca Korbarja - 16.15 do 17.15 Poročila - Jugo-ton \;am predstavlja - Novo v knjižnici — Iz naše glasbene šole - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 18.00 Poslušajte arije iz Puccinijeve opere Tosca. Zadrega pri snubljenju Poslovni človek Pl*' poroča pot po bližnjici m Za ustanavljanje obratov ... druge naložbe v revni občinah (ali sodobneje pov^' dano: „manj razvitih' j ^ bogata podjetja ne jejo^ato pa morajo tisti, revne predstavljajo, napri^^ toliko več korakov pežljivo pritiskati na Pota do močnih so i različna, odvisna od ^ nosti, iznajdljivosti in P . soje tistih, ki trkajo W vrata. Občinski mož primer povedal, da l eden velikih svetoval ^ . razsipnosti, kot se snubljem spodobi- Jt„p pomenilo prirejati sr^f' na lovu, kosila in veče^ Take stvari vendarle sodi poslovnost. .... Prizadeti se je de0- fse še nad poslovnostjo, nad tern, kje vzeti Vsako leto so pometa kote v občinski jugr-na slavnostno kosilo o nikov za občinski P^^ nekateri gledali Kosila pa so draga m * ^ prav tako. In če po take moke ni deva tembolj neprij^^.., Bolje nič, si je činski mož, in poz> ahil^l 'sel svet. Znanec, čigar so bila kosila, pa sc tem visoko povzpel-poslovni ugled se]^P Vsekakor zaradi spo^ ^ ' in iznajdljivosti, seve $lo o obrestovala. Imel jf i^](- nihče vedel, kosila. In če je tudi ^^^^0 da ni delal na obČim njami v proračunu. ^ V Globokem tudi opekarska Letos povečan izvoz gline v Italijo — Domača podjetja se vedno bolj zanimajo za nakup Perspektivni plan, ki gaje izdelal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani za gioboški rudnik gline in peska, nakazuje velike razvojne možnosti. Raziskave so odkrile velike zaloge proti ognju odporne gline ter zaloge peščene gline, primerne za izdelovanje keramičnih ploščic. poslej krovno glino, osem metrov globoko, m za upekarsko surov^ • upanje na dnevni kop> bilo za rudnik spet ve bitev. To glino bi dili za predelavo t ■ ojfl med kat® Žal je za uresničenje nakazanih možnosti treba precej časa, zato rešitve ne prihajajo čez noč čeravno so zelo ohrabrujoče. Letos nameravajo povečati prodajo peščene gline v Italijo, pogovore pa so načeli že tudi za izvoz v Grčijo. Globoška glina je zanimiva tudi za domače kupce. Tako je Jugokeramika iz Zagreba skle- nila odkupiti letos 5 tisoč ton peščene gline za svoja obrata v Vojniću in Zaprešiču. Z novimi pogodbami si je gioboški kolektiv zagotovil širši krog odjemalcev. Lani so rudnik zelo prizadele odpovedi naročil iz Železarne Jesenice in iz zagrebških opekarn. Na priporočila Zavoda za raziskavo materiala bodo lahko podjetjem, med njajo Gradis Vodstvo - . yv- ,, najbolj skrbi uhajan rudnika ;rzVosiovanie^K koliko zaustavih s st izplačevanjem oseb , kov v minulem Rudnik Globoko J tudi vse kupce ^ đ peska od podjetja Novega mesta. Za zanima med gatec, ki je pripravU^" piti vso proizvodnjo- j I brežiška < KRONIICA Pretekli leden \ iskali pomoči Miko Martinovič, »Pjjj nesf Brežic si je pn škodoval glavo; M** 1'^.; škodoval glavo; pad®‘' 1'^^; kojcnec iz Rcštanja^ ,n si po¥odoval levo Verstovšek, srn kj vasi, sije pr* VfhK koleno; Marko ^ Zagaja, sije pri n poškodoval desno Hofman, učcncc iz ^ prometni nesreči p IZ BRC Ilrastka Rrieit°’ F' Malega Cirnika -- ^ . cris iz Breganskcg V brežiški tovarni vrednost proizvodnje Teppey) i pohištva. Lani je podjetje izvozilo za 11,443.000 din izdelkov na zahodna tržišča, Inje za domači trg pa je nekoliko presegla vsoto 20 milijonov dinarjev. (Foto; J. Pretekli teden so rodnišnici rodile: i« Mosteca - Tatj^°> iz Ilrastka JoŽei^^,* z Ogris Slavica Keresmai' ^ ŽeUka; Marija dečka; Nada Sirovica ^ Gorana; Vida Javornj^, a dcklico; Marija \ dečka; Rozalija Ces j Rakovice - Tomic ’ ^ M j junič iz Sentlenar Čestitamo! A % Mo tisoč dinarjev za otroke ^^hteva po okrepitvi kmetijskega sklada — Lan-proračunska rezerva razfleljena za poravnavo dolgov za ceste in vodovode Ulos se nadejajo v Krškem, da bodo proračunski dohodki po-j ^ 19 odstotkov, in odborniki so na seji 29. januaija zvedeli, j *^0 raznim porabnikom lahko razdelili nekaj nad deset mili-^narjev. K tej vsoti moramo prišteti še 6,965.000 dinarjev, ^®njenih vzgoji in izobraževanju. rov J^ovega zakona o zava-ča]i so v proračunu pove-sredstev za zdrav-varstvo kmečkega pre-. ^stva. Tudi za kulturo, so-jjvJ'® ^^bstvo, komunalno de-^ negospodarske inve-so predvidene večje kuh^ • varstvo, šolske delavska univerza in ^ola bodo v proračunu nekaj manj kot lani, ven-jijjj °odo prikrajšane, ker so dn,„,^^®fyena še sredstva iz ^ano so zahtevali pove- v skladu za pospe-naj J® knietijstva, v katerega ^ nekaterih predlog prispevka od po stah Brezje—Gorenji Leskovec in Reštanj-Ravni log. Sprejeli so še odlok o prispevku za otroško varstvo. Izračun je pokazal, da se bo letos zbralo za te namene 740 tisoč dmarjev. Celotno vsoto bodo uporabili izključno za gradnjo varstveno-vzgojnih ustanov. Brestaniškemu veterinarskemu zavodu je skupščina dala soglasje, da lahko razširi svoje delo na pogodbeno rejo pujskov za prašičjo farmo v Dubravici na Hrvaškem in oskrbuje okolico z enodnevnimi piščanci ter močnimi krmiU. ŠEBEK m Pri stroju sladkih dobrot v krškem Imperialu — sedaj obratu Žita iz Ljubljane. Vsak mesec izdelajo po 50 do 60 ton žvečilnega gumija, ki ga izvažajo tudi na Češko in Madžarsko. (Foto: S. Dokl) Svet 7^ ^^štetokrat omenjene lani yskih dejavnosti. Potrebe tega sklada so bile V 0‘BRATU METALNE BO DELA ZA ŠTIRISTO'LJUDI skupaj s predstavniki Vlak domače izdelave 20 let na progi so sklepali še o ske -^‘Odstotne proračun-Razdeii?^® iz lanskega leta. stro§i^_ ^°.bodo za poravnavo nig^jh P^’i vzdrževanju želez-za plačilo iz-ter D- vodovod v Reštanj u ravnavo stroškov na ce- »Pred desetletji smo bili odvisni od lastne iznajdljivosti,« se spominja Ivan Kolar s Benovega — Tudi zdaj si rudarji sami največ pomagajo, da l>odo imeli kruh še po zatonu rudnika — Učijo se novih poklicev. 7a SKLAD dlesno vzgojo PfedlaoMf °*'?^'iizacija v Krškem vf /! iJ''tanovitev sklada^za f .''^liko n '' Za tc stvari i sklcn! *^?nferenci SZDL spre- IC trehn n07iviti r*«'ln poživiti driičt '’ilsdinskih organiza-se ne morejo 4clo materialne osnove Kadar je človek pri istem podjetju tri desetletja in dalj, prebije z njim slabe in dobre čase in mu ni vseeno, če se kolektiv znajde v težavah. Elektrotehnik Ivan Kolar s Senovega že sodi med take ljudi. Pri Rudniku je naštel 35 služt)enili let. Ves čas je delal v strojnem obratu in bil vrsto let tehnični vodja. Lani je prevzel nase skrb za tiste rudaije, ki so se v tečajih usposobili za kovinarski poklic in se zaposlili v strojnem obratu kjer so se v praksi spoprijeli s težavami nove stroke. Po oceni tovariša Kolarja so se proti pričakovanju zelo dobro izkazali. Pohvalil je njihovo prizadevnost. ,,Ta vseka>;or izvira iz tega, da je med prekvalificiranimi jamskimi delavci večina srednjih let. Ti delavci imajo družine in se toliko bolj zavedajo, da je zaslužek odvisen od prizadevnosti in znanja. V delavnicah jih razporejamo po skupinah, kjer jim izkušeni kovinarji vedno pomagajo, če jim kaj ne gre od rok,“ je pojasnjeval tovariš Kolar. Z zavihanimi rokavi vedno isti ske ribiči urejajo ribnik — Predlagali so ustanovitev žabar- ^'ie.— Letos tudi ženska tekmovalna ekipa — Povabilo mladim članom k vključevanju v delo družine — Priznanja za delo Sl H - j, P*idni7 -u*”® ^ Kostanjevici na Krki šteje 132 članov, od tega ^3*^3 mladink je v ribiških vi:stah 46, 17. tl kostanjeviški ribiči razšiijeni letni posvet, ki so ga P*^dstavniki ribiških dražin iz Novega mesta, Krškega, »jfe«**« ‘"P*’’’''”'* Najdelavnejšim članom so ob tej priložnosti P'i^nanjainpphvale. ■*anez družine Kosta- da K posvetu ^odo ff ° uspešno le te- da ^•'užine. Zavedati '“'h ^*0''cniji znani po n in društve- slovesa zapraviti. ^ Sb!'* čimprej do- o*’^jno P“ tl5,j ^tl isli c®’^nivr> ^lani, medtem ' kolikSne ko- ►v^ Detajo od ribnika. Predvsem si bodo prihranili velik del stroškov za nakup mladic, katere morajo vlagati v Krko. Turiste bodo privabili na ribolov le, če bo v Krki zadosti rib. Ribiči so menili, da imajo možnost za ureditev več ribnikov, če bodo vsi poprijeli za delo. Tudi letos si mora vsak član prislužiti 20 točk, če pa tega ne napravi, mora manjkajoče delo plačati. Kostanjeviškim ribičem primanjkuje prostora za sestajanje. Uradne spise družine hranijo člani kar doma zato bi čimprej radi dobili svojo sobico, v kateri bi razobesili tudi številne pohvale in priznanja ND: DC^I Kvalitetno .Švedske peCi HUSQVARNA z vgrajenim boj-lerjem ali brez prodajajo pri ELEKTROTEHNI v Krškem. Izberete si lahko peč od 19 do 54 Mcal/h. Peči so elegantne in precizno izdelane. Pri Elektrotehni v Krškem in Sevnici pa imajo vselej na zalogi ves material za centralne kurjave, vodoMistalacijski material, elektroinstalacijski material, sanitarno kerainiko, obložne ploščice, kopalne kadi in drugo opremo. Seveda pa ne pozabite, da pri Elektrotehni dobite tudi vse go spodinjskc stroje, razne peči, akustične aparate in druge elek trotehnične aparate In pripo- močke. (PO-E) družini. V tem prostoru bi dajali tudi informacije turistom. V razpravi so omenili potrebo po čuvajski službi. Za zaposlitev rednega čuvaja družina nima denarja, zato so sklenili, da bo vsak član obvezno opravil nekaj ur zlasti v tistem času, ko je ob Krki največ krivolov-cev. Na posvetu so predlagali ustanovitev žabaLske sekcije. Sklenili so zaščititi drstišče ščuk v Krakovskem gozdu, kjer je običajno največ žab in kjer lovci na žabe uničijo veliko iker. Ker je v potokih okoli Kostanjevice vsako leto manj rib, so člani predlagali, da bi proglasili vse za gojitvene ribnike. Nazadnje so se dogovorili, da bodo letos vsa razpoložljiva sredstva uporabili za vlapnje rib v Krko. Družina je bila prisiljena zvečati članarino in tudi ta ukrep so člani sprejeli z razumevanjem. Sklenili so ustanoviti žensko tekmovalno ekipo, ker so dobili več novih članic. Mlade člane pa so pozvali, naj se čimbolj zavzeto vključujejo v delo družine. ALF.NKA BURJA Rudarji, ki so zapustili jamo, se priučujejo za strojne in konstrukcijske ključavničarje, za kovinostrugarje, rezkalce in žer-javovodje. Ko bo Metalna zgradila na Senovem obrat gradbenih žerjavov, bo sprejela na delo 400 delavcev, od tega 300 prekvalificiranih rudarjev. Pogovor s tovarišem Kolarjem je nanesel tudi na čase pred 20 leti. ko so v strojni delavnici sami izdelovali lokomotive za prevoz premoga. Prej so vozili premog na železniško naklada-lišče v Brestanici s parnimi lokomotivami. Te so od starosti opešale in Ivan Kolar je bil tedaj pobudnik za to. da so se sami lotili lokomotiv. Na Reki so ravno tedaj ukinili tramvajski promet. Iznajdljivi Senovčani so uporabili dele na smrt obsojenega tramvaja za svoje načrte. Naredili so šest-tonsko jamsko lokomotivo in dve šestnajsttonski lokomotivi za prevoz premoga od separacije do Brestanice. Tudi vozičke so izdelali sami. Vozno omrežje so napravili iz zasilnega materiala pa ga še zdaj uporabljajo. Generator so pripeljali iz Kidričevega. Tudi električne lokomotive še vedno vlečejo. Na železniško postajo odpelje vsaka po 50 do 60 ton premoga naenkrat. Dopoldne se menjata dve. popoldne in ponoči pa prevaža premog običajno ena, odvisno od tega, koliko premoga nakopljejo. J. TEPPEV SKUPNO PLANIRANJE Predsedniki občinskih skupščin iz Posavja so se 1. februarja sestali s predstavniki Inštituta za ekonomske raziskave iz Ljubljane in predstavniki projektivne^ biroja Region iz Brežic. Dogovarjali so se za načrtovanje dolgoročnega prostorskega plana za Posavje. V razgovoru so sodelovali tudi predsedniki občinskih komisij za planiranje. Halo, že veste za vaše konference? V krški občini so se pričele volivne kdnference Socialistične zveze. V soboto, 6. februarja ob 18. uri, bo konferenca na Dobravi pri Jožetu Žugiču, v nedeljo, 7. t. m., ob 12.30 uri v osnovni šoli v Gorenjem Leskovcu, v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri na Drnovem in v torek, 9. februarja, ob 18, uri v Vihrah. Razen poročil o dosedanjem delu bodo povsod še volitve novih vodstev krajevnih organizacij SZDL. Sledila bo razprava o kmetijstvu in komunalnih zadevah, torej za vsakogar ndcaj! Ne pozabite na obisk konferenc, saj imate prav zdaj priložnost, da se srečate in pogovorite o ^upnih načrtih in težavah. DANES PRIDE JANEZ VIPOTNIK V Krško bo danes prispel pfedsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Ob 10.30 bo imel razgovor s političnim aktivom in slušatelji politične šole. Razlagal bo spremembe poUtičnega sistema in prikazal najnovejše dogodke v našem gospodarstvu. MITJA GORJUP . O VLOGI TISKA Jutri se bodo slušatelji politične šole v Krškem zadnjikrat srečali na predavanjih. Dopoldne jih bo obiskal ^avni urednik Dela Mitja Gorjup, ki kot bivši predsednik Zveze mladine Slovenije dobro pozna želje, zahteve in dejavnost mladih. V politični šoli so sami mladi proizvajalci, zato pričakujejo, da jim bo odgovoril na marsikatero žgoče vprašanje. Popoldne se bo Milja Gorjup sestal s političnim aktivom in spregovoril o vlogi tiska. SMOTRNO ZASTAVLJENO DELO Odborniki so 29. januarja pohvalili temeljite priprave na vseljudski odpor v krški občini, ko so razpravljali o petletnem načrtu splošnoljud-skega odpora. Sredstva, potrebna za uresničevanje načrta, ne bodo presegla možnosti v občini. Nekateri so na seji opozorili na tesne prostore pri izobraževanju nerazporejenega prebivalstva. Zaradi velikega odziva mnogi poslušalci ne dobe sedežev, ker so ponekod račun;ili le s 75-od-stotnim obiskom. KRŠKE NOVICE Vrata kluba so vsem odprta Mladi s Prekope: Naše delo ni samo sebi namen Radioamaterji s Prekope so za minulo nedeljo sklicali občni zbor. Ta dan je za člane vedno praznik, saj je bilo vsako obdobje med dvema zboroma do.slej še vedno zelo plodno. Za člane in goste so tudi tokrat pripravili izčrpno poročilo o udejstvovanju v minulih dveh letih in načrtih za delo kluba v nadaljnjem obdobju. Med radioamaterji vzbuja zadnje čase veliko zanimanja njihova organizacija in njen pomen v sedanjosti. Svoje delovanje želijo radioamaterji razširiti, zato vzpostavljanje zvez ni njihov edini namen. 2elijo se približati ljudem. Pri teh poskusih pričakujejo veliko razumevanja dru-«ev in organizacij, ki jim lahko nudijo vsestransko podporo. Vrata radioamaterskega kluba so vedno odprta v.sem, ki jih zanima, s čim se ukvarja mladina. Tudi vsakega predloga za delo v prihodnje bodo člani zelo veseli. Ce so zaslužili priznanje, naj ga dobijo, če pa česa ne delajo prav, so tudi pripravljeni sprejeti kritično misel ali dober napotek. Mladinci s Prekope želijo utrditi tudi sodelovanje z drugimi klubi na Dolenjskem, zato so jih povabili na letno skup.ščino. VALVASORJLVA KNJIŽNICA IN Čitalnica je imela v minulem letu 1320 redniJi bralcev, ki so si izposodili 6785 knjig. Z izposojninami sc je v knjižnično blagajno nateklo 4180 novih dinarjev, kar zadostuje le za nakup osemdesetili knjig. Knjižnica tako le težko sledi novostim na slovenskem Iftijižnem trgu. V 1970. LFTU je krški Agrokombinat odkupil od zasebnih kmetovalcev 654.000 litrov mleka. Sedaj je mlečni odkup organiziran tako, da je razen brestaniškega območja zajeta vanj vsa krška občina. Z nameravano gradnjo sodobne mlečne zbiralnice s hladilnimi napravami v Cerkljah se bo izboljšala kvaliteta mleka v poletnili mesecil), s tem pa bodo imeli tudi kmetje večji zaslužek. ŠTtVILO KNJIŽNIC v krški občini upada. Poleg krške Valvasorjeve knjižnice in čitalnice delujejo v okviru prosvetnih društev še knjižnice v Kostanjevici, Brestanici in na Senovem. Manjše število knjig izposojajo tudi na podeželskih šolah. DO ZACtTKA LETOŠNJEGA leta so kmetje s krediti in strokovno pomočjo krškega Agrokombinata obnovili 160 hektarov vinogradov. V občini je 1000 hektarov površin, ki so primerne za strojno obdelavo in bi jili bilo vredno obnoviti. Ce bodo obnovo nadaljevali s sedanjim lempom, bodo vinorodne površine preurejene na sodoben način najkasneje v ;iestih letih. Letošnja dela bodo zaradi ugodnili vremenskih razmer pričeli še ta mesec. NOVI ZAKON o „kulturnili skupnostih" bo prinesel krški občini okrog 540.000 din. V primerjavi s prejšnjimi leti se bodo kulturi namenjena sredstva povečala skoraj za 90 odstotkov. Predlog statuta kul- turne skupnosti je že narejen in ga morajo potrditi še kulturne in delovne organizacije. Člane kulturne skupnosti bodo volili v februarju, v začetku marca pa bodo skupnost dokončno konstituirali in sprejeli končno redakcijo Statuta. K.METJE IZ KRŠKE OBCINE so v preteklem letu spitali za domači Agrokombinat 526 telet in 570 be-konov. Cc ne bi primanjkovalo močnih krmil, bi bile te številke še veliko večje, saj je pogodbena reja prav gotovo v obojestransko korist. KRŠKI OBČINSKI SINDIKALNI SVET se bo letos že tretjič zapored udeležil zimskih medobčinskih delavskih športnih iger. Ekipo krške Občine bo sestavljalo osem moških in dve ženski tekmovalki. KOT KAŽE. je zima najhuje zagodla krškim 4olarjem. Ker še vedno čakajo snega, so takoj po razdelitvi polletnih spričeval nadaljevali pouk. ODBORNIKI SO NA PETKOVI SEJI potrdili statut osnovne šole v Brestanici. Precej razprave so posvetili razpravi o usklajevanju statutov delovnih organizacij s petnajstim ustavnim amandmajem. Do sedaj je predložilo komisiji za pregled statutov svoje statute 23 delov-nili organizacij s sedežem v krški občini in šest podjetij, ki imajo v občini svoje delovne enote. Odborniki so priporočili, naj bo v statutih določena za direktorska mesta štiriletna reelekcijska doba, razen tega pa naj vsebujejo razpisi za ta delovna mesta za pogoj tri izobrazbene stopnje: srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo. RAZVELJAVLJENI PREDPISI. Pri pregledu občinskih predpisov so v Krškem ugotovili, da je kar 156 takih, ki ne veljajo več oz. jih ne uporabljajo. Skupščina jih je na seji 29. januarja uradno razveljavila. Stran uredila: JOŽICA TEPPEV DOLENJSKI LIST 17 o dogodkih v Kopitarni Za včeraj je bil ponovno sklicana seja občinskega komiteja Zveze komunistov Sevnica, da politično oceni dogodke v sev-niški Kopitarni. V tem podjetju je nastal spor med direktorjem in nekaterimi drugimi ljudmi, ki mu očitajo tehnokratski odnos in podcenjevanje vloge delavskega samoupravljanja. Komite je o tem že razpravljal, prav tako tudi občinski sindikalni svet, vendar ob pojavu ni zavzel dokončnih stališč. Več sestankov je bilo tudi v podjetju, vendar so stvari še toliko nerazjasnjene, da ne moremo dati izčrpne jše obrazložitve. UVRŠČENI V „AKCIJO 75“ Mladinski aktiv konfekcije „Lisca“ je bil določen med 75 aktivov iz vse Slovenije, katerih delo še posebej spremlja republiška konferenca ZMS. V ta namen so sestavili obsežen program izobraževalnega dela, v katerem naj bi sodelovalo kar največ mladih ljudi. Vodstvo aktiva v „Lisci“ poziva mladince in mladinke, naj v akciji sodelujejo, da bo mladina tudi zunaj svojega delovnega časa pokazala, kaj zmore. MARCA V NOVIH PROSTORIH V marcu bo po dosedanjih predvidevanjih dokončno dograjena 108 krat 75 metrov velika stavba konfekcije ,,Lisca“, v kateri bodo šivalnica, krojil-nica, skladišče za izdelke in surovine, rezalnica ter še nekateri prostori. To bo največji industrijski objekt v občini, njegova gradnja pa bo veljala precej več kot milijardo starih dinarjev. Stavba bi morala biti dokončana do konca lanskega leta, vendar se je delo zavleklo zaradi zamude pri izdelavi jeklene konstrukcije in zaradi nepravočasnih gradbenih del. ALOJZIJA MIRT Preteklo sredo je veliko ljudi spremljalo na zadnji poti Mirtovo mamo iz Krmelja. Pokojnica je bila mati 11 otrok, izmed katerih so trije sinovi bili borci NOV, sin Lojze pa je padel tik pred svobodo. Bila je dobra, delavna žena, ki je kljub težkemu življenju in vsakodnevnemu garanju dočakala visoko starost 81 let. Ob grobu so se poslovili od nje predstavniki krajevnih organizacij, žalostinke pa sta ji ij^ala in pela trebanjska godba na pihala in pevski zbor .Svobode* iz Krmelja. Ohranili jo bomo v lepem spominu. B. D. SVET KS SEVNICA SPRAŠUJE; Čaka Mirno usoda drugih? Krajevna skupnost Sevnica prosi republiški sekretariat, naj odgovori, kako bo ob gradnji krompirjeve tovarne poskrbljeno za Mirno Da ne bi reke Mirne onesnažile odplake tovarne za predelavo krompirja, ki jo bodo začeli graditi na Mimi, da bi zagotovo zgradili čistilne naprave in ukrenili vse, da bi vodotok ostal to, kar je danes, to je bil namen pisma, ki ga je krajevna skupnost Sevnica poslala republiškemu sekretariatu za zdravstvo 1 im. in socialno skrbstvo. V njem prosi za odgovor, kako bo ob gradnji industrijskih naprav zaščitena Mirna. (Ko bomo dobili odgovor, ga bomo objavili.) Skozi Sevnico teče skorajda mrtva reka Sava, ki je značilen primer, kaj se lahko naredi z naravo, če je pravočasno ne zavarujemo. Tudi od drugod pri- RADIO SEVIVICA NtDELJA, 7. FEBRUARJA: 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo sc je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - Ob obletnici Prešernove smrti - Kaj je blues - glasbena oddaja - Človek in delo - Zabavna glasba z uganko - Kako si naši občani prizadevajo ohraniti kulturno dediščini (nadaljevanje) -Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Krmelj - Zabavna glasba z uganko - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje. SREDA, 10. FEBRUARJA; 16.00 - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJ POP LOT - Iz diskoteke naših poslušalcev - Iz sveta živalstva - Reja kuncev - TOP-POPS (glasbena lestvica) - Ali že veste - Zaključek oddaje. SEVNIŠKI PABERKI ZBOR PLANINCEV. Za jutri, 5. februarja, je sklican letni občni zbor planinskega društva ,,Lisca“, ki šteje več sto članov iz sevniške in sosednjih občin. Občni zbor bo v veliki dvorani gasilskega doma v Sevnici. JESENI KOMERCIALNA SOLA. Mariborska višja komercialna šola bo jeseni odprla v Sevnici svoj oddelek, v katerem sc bodo šolali ljudje iz Sevnice in sosednjih krajev. Za šolo je zelo veliko zanimanje, saj ima organizator - občinski sindikalni svet - že 31 prijav. SPET JE IZSLO glasilo „LISCE". Po daljšem premoru je te dni izšla nova številka glasila konfekcije „Lisca“. Odkar je podjetje zapustil prejšnji urednik Andrej Martinc, je bil zastoj z izhajanjem, zdaj pa spet kaže, da bo list pogosteje prihajal med delavce in delavke tega največjega sevnišk^a podjetja. Novi odgovorni urednik je Franc Ernesti. Dodamo naj še, da je v nekaterih drugih^ podjetjih glede obveščanja mnogo slabše. Ponekod premorejo le stenčase, ki pa, kot je znano, niso najbolj učinkovita oblika seznanjanja članov kolektiva z odločitvami in sklepi vodstva in samoupravnih organov. TEŽAVNA BO DELITEV. Predvidoma v oktobru bo, kot zagotavljajo pri sevniškem upokojenskem društvu, vseljiv dom upokojencev, ki ga gradijo pri osnovni šoli. Upoko- jenci bodo razen klubskih prostorov imeli v njem tudi 6 stanovanj. Toda kako ta stanovanja kar najbolj pravično razdeliti, se že sedaj sprašujejo. Društvo je namreč prejelo nič manj kot 31 prošenj in kar 25 pro-silojv bo treba odkloniti. POGOSTA GOSTOVANJA. Plakati so prejšnji teden vabili kar na dve prireditvi v razmaku dveh dni. Sevniški mladini in starejšim sta se predstavila ansambla Gemini 5 iz Celja in Gora iz Velenja. Ce imamo v mislih nastope različnih narodnozabavnih skupin, ne moremo ravno trditi, daje v Sevnici dolgčas. KAKO UREDITI OKOLICO. V četrtek je bila sklicana seja komisije za gradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici. Gre za okolico doma, ki mora biti prijetna in lepo urejena, da bo hkrati lahko tudi zgled bližnjim blokom v Naselju heroja Maroka, ker se s čim podobnim ne morejo ravno pohvaliti. V SENCI NEKDANJEGA SLO VESA. Starejši Sevničan nam je takole potožil nad gostilno ,,Lovec“ (nekdaj: Plauštajner): „Svoj čas je bila to zelo obiskana gostilna, zdaj, ko je že leta in leta v družbeni lasti, pa nikakor ne napreduje. Včasih jo celo kar zapro, ker ni gostov, pa čeravno obratovalni čas še ni pretekel. Mar ne bi bilo pametno nekaj ukreniti, na primer jo vrniti nekdanjemu gostilničarju? ‘‘ hajajo zahteve po varstvu narave in življenjskega prostora, zato ni odveč skrb, kako bo z Mimo, ki je predvsem po ukinitvi krmeljskega mdnika postala ena redkih, dokaj čistih voda v Sloveniji. Sevniška krajevna skupnost namerava urediti ob izteku Mirne pri Boštanju rekreacijsko središče. Del njega je ž€ kopališče, ki ga je uredila Splošna vodna skupnost Dolenjske in ki je precej stalo. Razen tega so v programu še druge stavbe in naprave, gostinske in turistične, ki bodo prišle do veljave zlasti tedaj, ko bo dokončno modemi-zirana obsavska cesta. Pri nas veljajo zdaj zelo strogi predpisi glede spuščanja organskih snovi v vodo. V Sevnici pri-čalcujejo, da jih bodo ob gradnji upoštevali in da bodo pristojni ukrenili vse, da Mirna ne bo doživela podobne usode, kot sojo druge reke. M.-L. ni Boštanj: zasenčil luči VSAKA STVAR JE ZA NEKAJ DOBRA- Letošnja mila zima je kot nalašč za dela v gozdu. Na 1 posnetku teh dni so kmetje pod vasjo Ledina pri Sevnici, ko hlode spreminjajo v železniške prag v ^ ^ je bil svoj čas precej bolj donosen posel, kot je dandanes. (Foto: Legan) ' g j v RAZPRAVI BO NOV ODLOK O DRUŽBE3SII MATERIALNI PCJMOĆij | Žarki upanja za pomoči potrebne ....■ ■ ■ ’ I ■ - I ^ Najmanjša denarna pomoč naj bi znašala 100 din — Po skupnih je občina med prvimi, po poprečni podpori pa med zadnjimi v Sl^^ 28. januarja ponoči se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Boštanju. V smeri proti Sevnici seje peljal z osebnim avtomobilom Darko Možič iz Boštanja, naproti pa mu je vozil neznani voznik kombija, ki pri srečanju ni zasenčil luči. Možič je zapeljal na levo stran ceste in 8 metrov po nasipu proti Savi, kjer se je avto ustavil v grmovju. Na avtomobilu je bilo za približno 3000 dinarjev škode. ,3ocialno varstvo po svojem značaju nima sorodnosti z gospo-dairstvom. Ce otrok izgubi starše, če ga nima kdo varovati, če ostareli in za delo nezmožni ljudje nimajo oskrbe, ne moremo reči, naj si poiščejo notranje rezerve in naj ne zahtevajo pomoči.“ Tako je zapisano v obrazložitvi novega odloka o družbeni materialni pomoči, ki ga bo v kratkem sprejela občinska skupščina Sevnica. Občina potrebuje nov odlok, ker so dosedanji predpisi zastareli in določajo premajhno družbeno pomoč. Lani, na primer, je znašala poprečna denar- r SEVNIČANOM v RAZMIŠLJANJE! »Služite na račun mrtvih« Zakaj očitki podjetju, ki samo ne zmore preurediti pokopališča — Samoprispevek? „Prejel sem vaš famozni račun, ki ga zaradi izražene 'grožnje o prekopavanju poravnam. Ste res podjetje, ki pri vzdrževanju pokopališča praktično nima nobenih stroškov, in hočete zaslužiti na račun mrtvih, kot je več vam podobnih podjetij, ki služijo na račun živih. Primer bom skušal objaviti v časopisju . . Tako pismo je dobilo Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica od inženirja iz Šoštanja, ki ima na sevniškem pokopališču pokopane svojce. Ker so še nekateri drugi ljudje negodovali nad cenami, nad „zaslužkarstvom" podjetja, etiko itd., si oglejmo še drugo plat problema, ki postaja vse hujši za rastoče središče sevniške občine. Ce je na površini precej manj kot pol hektarja kar 852 grobov, si lahko vsakdo predstavlja, kolikšna stiska vlada na sevniškem pokopališču. Ko prihajajo prijave za pokope, sc pokopališka služba nenehno sprašuje, kateri star grob naj odpre, da sc ne bo srečala z jezo in negodovanjem ter z očitki, da je oskrunila spomin kakega pokojnika. Da bi pospešili prekopavanje starih grobov, je podjetje predlagalo občinski skupščini, naj z odlokom poveča najemnine za stare grobove, in to v obliki rastoče lestvice. Cim starejši je grob, več je treba doplačati. Skupščina je tak odlok sprejela, nekateri najemniki so sicer negodovali, vseeno pa plačali, težave s pokopi pa so - ostale. Ukrep torej ni prinesel želenega učinka. Kaj zdaj narediti? Mrtvi zahtevajo svoj poslednji dom, ne oziraje se na to, če ni prostora, če ni denarja, da bi pokopališče vsaj povečali, če ga že ne morejo preseliti drugam. Oitane torej edina možnost: zbrati denar, kakorkoli dobiti 700.000 dinarjev, kolikor bi stali razširitev pokopališča in gradnja mrliške vežice, ki je tudi nujno potrebna. Ob povečani najemnini za grobove podjetje sicer dobi nekaj več denarja (milijon starih dinarjev na leto), vendar to še zdaleč ne zadostuje. Ker denarja ni, bi kazalo zbirati samopri.spevke. Kaj rečete, meščani, na to? M. L. na pomoč vsega 70 dinarjev na osebo, sevniška občina pa je bila s tem poprečjem na 50. mestu med vsemi slovenskimi občinami, ki jih je po številu 60. Za socialno varstvo je bilo lani porabljeno skupno 853.040 dinarjev, kar je 42 odst. več kot leto dni prej. v minulih letih je bilo še mnogo slabše. V letu 1969 je bila sevniška občina celo na predzadnjem mestu v Sloveniji po višini poprečne denarne pomoči socialno ogroženim občanom. Kljub temu je sorazmerno velik delež občinskega proračuna porabila za socialno varstvo, kar pomeni, daje v občini veliko število takih, ki potrebujejo družbeno pomoč. To je tudi vpliv bližnjega Kozjanskega, pa tudi na kranjski strani občine je vrsta revnih hribovskih vasic, kjer v marsikateri hiši domujeta pomanjkanje in revščina. Pomembna novost novega osnutka novega odloka je v tem, da predvideva, naj bi minimalna socialna pomoč znašala eno petino minimalnega osebnega dohodka. Ker po sedanjih predpisih znaša minimalni osebni dohodek v Sloveniji 500 dinarjev, naj bi najmanjša občinska denarna podpora znašala 100 dinarjev, to pa je precej več, kot je doslej. Izračun po osnutku odloka predvidenili izboljšav kaže, da bi morala občinska skupščina letos nameniti za socialno varstvo že 1,212.600 dinaijev. To je izredno velika vsota, če s SINDIKALNIH OBČNIH ZBOROV Odpravljati majhne prejemke Število tistih, ki prejemajo manj kot 800 din, se je zmanjšalo— Še naprej se je treba prizadevati, da se življenjska raven ne Im> znižala Sindikalne organizacije v sevniški občini imajo te dni svoje občne zbore. Približno polovico jih je že opravilo ta svoj letni pregled dela, zato že lahko strnemo nekatere prve ugotovitve. Na večini zborov so obravnavali delitev osebnih dohodkov v kolektivih. Delavci se zavzemajo, naj se dosledno uresničuje načelo nagrajevanja po delu, ker to veliko pripomore do zdravih odnosov v kolektivu in do splošnega napredka podjetja. Z zaskrbljenostjo so govo- rili o razvrednotenju našega denarja, češ da bo to najbolj prizadelo ljudi z majhnimi prejemki. Ugodno so ocenili prizadevanje sindikata in razumevanje vodstev nekaterih podjetij, da se izboljšajo zaslužki tistih, ki so bili doslej najslabše plačani. Še v septembru je bilo v sevniški občini kar 500 ljudi, ki so zaslužili manj kot 800 dinarjev (to je četrtina vseh zaposlenih), zdaj pa je njih število najmanj petkrat manjše. Sindikati se nameravajo zavzemati, kot je dejal vemo, da bo imel občin ^ račun na voljo vsega 6,7 milijona dinarjev. ^0), tera občina, lahko mora toliko veliko sf* za socialno varstvo. 0, stavljalci odloka zavedajo ki jih ima občinski pr predlagajo, naj bi vefl; pomoči uvedli dar najkasneje v roku o po sprejetju odloka. i predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Pipan, da se bo ta meja premaknila navzgor, zlasti, ker se je med tem časom zmanjšala vrednost našega di-naija. Na več občnih zborih so razpravljali tudi o razvojnih programih, o vplivu stabilizacijskih ukrepov ter o konkretnih delovnih razmerah v posameznih delovnih organizacijah. Med drugim so kritizirali tudi udeležbo (participacijo) pri plačilu zdrav-stvenili storitev, češ da je prevelika zlasti za tiste z majhnimi prejemki. JOŽE KNEZ < petdesetletni* \ K Se s 'Sil Kdo ne _ bi ob tdesetletnic3 , v kot je )ljšinii i,,i KI'iifli, Jožetu Knezu, človt , j,;lo najboljšimi željaiiu si jUbL lu *itii tiO' svojimi sposobnostrn-^^^osiL osebnim zgledom, blagohotnim odnoso^^^jppri^,.. ljudi in s svojo tci bil ugled, ki sega da sevniške občine! Ul s; Ce za koga, rudad‘^,„;ovlj ^JJ slavil 23. januarja. ,g;i želimo zravja in oljktva. »Jr' •Jie, I slu že I vo Ul jS 4* t: PREPROSTO' IN ZAHTEVNO HKRATI; . jridelek-ključ do uspeha I j^ako pripravljeni na sklepanje pogodb za I ^n>mpir — Odgovarja inž. Slavko Nemanič | I I I I I I I [ I I I I I I februarske dni so v f^oanjslći občini začeli skle-M pogodbe za krompir, ki ^ ^0 jeseni potrebovala mi-^nska tovarna. Direktorja ^ Trebnje inž. Slavka Ne-smo zaprosili za nje-mnenje o tej zahtevni pravi preizkušnji za in kmetovalce, če ® za občino nasploh. . >>Ne želimje dejal, „da oesede izzvenijo kot ,navi-za zadrugo. V sebi sem Ono prepričan, da bo to-1^3 velijo pomagala pri kmetijstva v občini, 1^0, kot sem globoko da je prihodnost Zadruge samo v tesnem sleH” s kmeti. Iz tega K- vsi praktični ukrepi. Jih teija vsakdanje delo.“ ste z vaše strani g^/^'^^jeni na sklepanje po-in kako nameravate ‘^'^agati kmetom? “ splS *^^štejem najprej ugodnosti, ki jih nudi tovarna; zagotovljena odkupna cena 50 par za kilogram pogodbenega krompirja, odkup v razsutem stanju (brez vreč, ki podražijo), prevzem 80 odst. krompirja jeseni, odkup vsega zdravega nad 40 mm debelega krompirja. Zadruga bo s pomočjo občinskega kmetijskega sklada regresirala cene semenskega krompirja, na voljo ima 120 ton semena sorte igor, kreditirala bo gnojila, škropiva, v kasnejših letih pa še stroje za pridelovanje krompirja, za kar bo tudi tovarna posodila denar.“ „Kaj pa naj bi predvsem naredil kmet, da bi se mu tako organizirano pridelovanje in usmeritev dobro poplačala? “ ,J*redvsem: povečal naj bi pridelke. Ko bo videl, da sta odkup in cena zagotovljena, bo spoznal, da se izplača več vlagati in bolje skrbeti za to poljščino, bolje pognojiti z umetnimi gnojili, menjati seme, redno škropiti. Kdor ve za ugodnosti, ki jih bo po pogodbah dajala zadruga oziroma tovarna, lahko tudi hitro preračuna, da krompir v bistvu ne bo po 50 par, marveč skoraj po 60, to pa ni dosti manj, kot je cena na trgu.“ ,4n še bolj osebno vprašanje: se kot vodja zadruge, ki bo oskrbovala tovarno s surovino, bojite začetnih težav? “ ,,Zadruga ne pričakuje v prvih letih nikakršnega (dobička, predvsem želi in bo nastopala v interesu pridelovalcev krompirja. Seveda je ob vseh teh pogodbah in izračunih potrebna skrajna previdnost in konec koncev tudi malo poguma, ker gre res za veliko stvarm. l. štiri leta in pol zbirajo prebivalci trebanjske občine denar za gradnjo in popravilo šol, samoprispevek pa bodo plačevali še do konca 1973. Zaposleni v podje^ih in ustanovah plačujejo 1,5 odstotka osebnega dohodka, kmetje in obrtniki prispevajo od svojih dohodkov, upokojenci od pokojnin. Tisti z majhnimi prejemki so izvzeti. Na sliki: delavki iz mokronoške Iskre, dve izmed plačnikov samoprispevka. (Foto: Legan) KAKO JE BIL PORABLJEN ZBRANI DENAR? Sadovi skupnega odrekanja Zbiranje gre po načrtu, samoprispevka bo celo nekaj več, žal pa se dražijo tudi gradnje — Skupščina TIS: narediti nov prednostni red Na plačevanje krajevnega samoprispevka za gradnjo in preurejanje šolskih stavb so se v trebanjski obžini ljudje navadili, lahko bi rekli, kot na vsakdanji kruh. To je nekaj, kar so voljni prispevati za izboljšanje razmer v šolstvu. Občani so to dokazali na ljudskem glasovanju decembra 1968, ko so sklenili samoprispevek plačevati do konca leta 1973. Da bi vedeli, kako se zbrani denar porabi in koliko ga je, je spet pripravljeno poročilo, ki zajema čas od prvega januarja 1969 do konca lanskega leta, torej dveletno obdobje. V teh dveh letih so prebivalci trebanjske občine vplačdi 1.306.927 dinarjev samoprispevka, to pa je 87.684 din ali 7,20 odst. več, kot je bilo predvideno. Levji delež so prispevali zaposleni v družbenem sektorju v obliki 1,5 odst. prispevka od osebnih dohodkov, Ti so vplačali 959.360 dinarjev, kmetje so vplačali 170.006 din, obrtniki 65.797 din in upokojenci 1 1 1.764 dinarjev. Razen knietov, ki so se v tem času pove- Kako to večjega pridelka krompieua (h.) Oj^ne bo prisluhnil ne bo uspel ^^ateri nasveti, kako povečati pridelek krompirja: o izbiri semena, ^^^anju nasadov, nujnosti škropljenja in zahtevah skladiščenja obravnavali saditev^ ki je za pridelovanje krompiria kupovati skupne stroje. Samo na ta ' važna m;a u:i„ .„a___način ne bodo stroji predragi, saj ^'Ui p Nmnir *®*;»'cna, je do- Ste j® J • ''cčkrat slišati ^žetjfjPopoi J® naslednji; če je » W zdrav, ga lahko ^ vedeti, da PajJ.Pann °®‘omani stohoi u ^ sei^g Nič pa še ni bilo rečeno o semenu. Prav v do- ki jg P3 so največje skrite rezerve, izrojeno krompirjevo ^ virusnimi boleznimi, daje ob enakih rastnih 2 z centov manjši pridelek na hektar. To so Heč^iti poizkusi tudi pri nas, zato velja zlato pra- ''eč zdravo, neizrojeno seme. Če je treba plačati Je. dobro seme, se ta izdatek zagotovo povrne in obre- sorta ni povsem odporna proti kronipiijevi plesni, zelo razpaseni bolezni, ki lahko v nekaj dneh uniči ccle krompirjeve nasade. Škropiti moramo vsaj štirikrat, od tega moramo dvakrat dati vmes pripravke zoper koloradskega hrošča. Žnanih je cela vrsta škropiv: bakreno apno, dithan, duther, cuprablau itd. Priporočljivo jc te pripravke menjavati, in ne škropiti vedno z istim. Zaleže samo temeljito škropljenje, ko škropivo v obliki meglice namoči tudi spodr\ji del listov, kjer sc naselijo klice bolezni. Skropinto takoj, ko se nadloga pojavi, sicer je lahko ves trud zaman. Krompirjev nasad je treba dvakrat okopati in enkrat osuti. Osipanje mora biti še posebno skrbno, da se gomolji ne pokažejo na dan in da ne pozelenijo, ker taki niso uporabni za industrijsko predelavo. Pri izkopu je treba paziti, da gomoljev ne poškodujemo ali preparimo na soncu. Za industrijski krompir je še posebno važno natančno sKladiščenje. Ce so gomolji dalj časa v prostoru, ki ima manj od 6 stopinj C toplote, postanejo sladki, ker je dihanje gomoljev počasnejše in se sladkor, ki ga fermenti delajo iz škroba, sproti ne porabi. Sladki gomolji niso primerni za industrijsko predelavo, ker se pri kuhanju ali pečenju sladkor karame-lizira, izdelki dobijo značilno rjavo barvo in niso primerni za prodajo. In še nekaj misli o nakupu strojev. Skupina strojev za pridelovanje krompirja ve^a čez 30.000 N-din. loliko denarja sam kmet ne zmore, zato bodo morali pridelovalci na- nacm ne bodo stroji predragi, saj bodo bolje izkoriščeni. V trebanjski občini že imamo primer delovanja take strojne skupnosti v vasi Pristavica pri Biču, ki se je doslej dobro izkazala. Inž. M. LEGAN čini znašli v velikih gospodarskih težavah, so vse dru^e skupine plačnikov prispevale vcc, kot je bilo načrtovano. In kako je bil zbrani denar doslej porabljen? V minulih dveh letih je bilo porabljeno za preurejanje šole v Velikem Gabru 112.880 din, v Šentlov-rencu 64.864 din, za izdelavo idejnega načrta za povečanje šole v Trebnjem 5.554 din, za preiskavo DOBRNIČ: LETOS NAD LUŽE Tudi dobrniška krajevna skupnost ima že sestavljen načrt letošnjih del. Razen za ceste in poti namerava poskrbeti za vaške luže, v katerih napajajo živino. Tako nameravajo zavarovati in urediti okolico teh napajališč v Dobrniču, Vavpči vasi in v Lokvah, za Vrbovec pa menijo, da bi bilo najbolje lužo zasuti in narediti vaški vodnjak. V programu krajevne skupnosti je tudi zapisano, da je treba v Dobrniču odpreti zasilno ambulanto, javno telefonsko govorilnico ter kupiti napravo za razglašanje. »Dolenjski list« v vsako družino tal in nakup zemlje za gradnjo nove šole na Trebelnem 13Ž22 din, za gradnjo nove šole na Jelševcu 320.736 din, 673.654 dinarjev pa je bilo oročeno pri Dolenjski banki in hranilnici, kar bo služilo kot udeležba pri posojilu, ki ga bo najemala temeljna izobraževalna skupnost. Kot lahko vidimo iz spiska porabljenega denarja, je krajevni samoprispevek namenjen vsem šolam; tako, kot je bilo rečeno ob sprejemanju odločitve o zbiranju tega denarja. Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, kije prejšnji teden obravnavala dveletno poročilo o zbiranju in porabi krajevnega samoprispevka, je prejšnji teden sklenila, daje treba vnovič narediti prednosti vrstni red za popravila posamaznih šol, ker mokronoška šola ni dovolj upoštevana. M. L. Tudi Onassis pride Cape Nassenfuss, 3. feb. — Iz dobro obveščenih krogov smo danes zvedeli, da se bo enkratnega dogodka — spuščanja Kurenta iz orbite, Id bo 21. februarja v Cape Nassenfussu, udeležil tudi razvpiti grški lastnik ladij Aristotel Onassis s svojo ženo Jacqueline, vdovo po nekdanjem predsedniloi ZDA Johnu Kennedyju. Razen njiju bo pristanku prisostvoval tudi dr. Bamard, ki bo vesoljca zdravniško pregledal, če je z njim vse v redu. Te dni so že prispele znanstvene naprave iz Amerike in Sovjetske zveze, ki bodo pomagale, da bo pristanek (beri: maškarada) potekal v blišču, ki ga tak dogodek zasluži. DELO JE RODILO USPEHE Najbolj uspešna mladinska aktiva v trebanjski občini sta prav gotovo mladinski aktiv na Mirni in aktiv „Jožko-Prijatelj-Slobodan“ na Ponikvah. V lanskem letu sta vsak zase organizirala več akcij, na katerih je sodelovala tudi mladina od drugod. Brez dvoma je bilo njihovo delo uspešno tudi zato, ker mladinci stalno sodelujejo z drugimi družbenimi organizacijami v svojem kraju, posebno s krajevno skupnos^o. MOKRONOG: Črpalka do maja Ce bodo pravočasno uresničeni vsi dogovori s Kmetijsko zadrugo Trebnje in podjetjem Petrol, bo Mokronog L maja letos imel svojo bencinsko črpalko, ki bo stala v bližini pokopališča. To novico so sporočili na prvi letošnji seji sveta krajevne skupnosti Mokronog, na kateri so sprejeli program letošnjega dela. BELIGRIC: ZDAJ PA ŠE PRAPOR Dvorana je bila skorajda premajhna, toliko ljudi se je 25. januarja udeležilo občnega zbora gasilskega društva v tem kraju. Pa ne samo zborovanje, tudi prostovoljno delo med letom je pokazalo, da so ljudje pripravljeni prijeti za delo. Čez 500 prostovoljnih delovnih ur so opravili pri gradnji gasilskega doma. Zdaj, ko dom imajo, bi uspeh radi kronali še z odkritjem društvenega prapora, ki ga nameravajo odkriti letos, razmiš^ajo pa tudi o nakupu gasilskega avtomobila -kombija. TREBANJSKE IVERI IZ NAŠIH krajevnih SKUPNOSTI NIČ brez sodelovanja KS Veliki Gaber poziva ljudi, naj se seznanijo s 5-letnim programom in naj sodelujejo Sq 1 J® boli ^ oebelcj! gomolje, ie h! toliko kot v dobro ■I S/' "cniljo. Mi- ^aloci Trebil ^oli^ino sc- 'Jl^ipirja v krompir-^pirjevo moko. Nober krc Sit/ ^ strn„; moko. vrste, jc treba '-'na krompijjeva l!!?C.®*laie .!l'^amav74. letu letp ;;jen nio> • , Plemelj v J'-'. ^il ubit med ir® ‘942 Ljubljanski oir vasi. n, klonila, ga t ^"logočila boljše. J^^ela sama. pokazala, kako so " ^'Poštovali. B. D. Večina krajevnih skupnosti v trebanjski občini je že pripravila svoje petletne načrte, ki pokažejo, kaj bi ljudje radi, da bi se v prihodnjili petih letih naredilo v skupno korist. Krajevna skupnost Veliki Gaber, ki je ena večjUi, si je zastavila zelo velike naloge in računa na pomoč občine, delovnih organizacij, posebno pa ljudi samili. Seznanimo se z nekaterimi važnejšimi načrti. Izboljšanje cestnih povezav za celo vrsto vasi, ureditev pokopališča v Velikem Gabru, zbiranje denarja za asfaltiranje ceste Bič-Stra-nje, javna razsvetljava v Velikem Gabru, Zagorici, Biču in Pristavici, vodovod v Zagorici, ureditev krajevnega urada in pošte, avtomatska telefonska zveza z 20 priključki, kanalizacija v Velikem Gabru, gradnja trgovine, motela v Biču, parti- zanskega doma v Medvedjeku, dograditev šolskega poslopja, ureditev otroškega varstva, boljšega prevoza otrok, poživitev kulturnega življenja itd., vse to so zahtevne naloge v prihodnjem petletnem obdobju. Z dobro voljo in resničnim sodelovanjem se da zelo veliko narediti. Kako bi se sicer mogla lanska pomoč krajevnim skupnostim v občini „oploditi“ kar za štirikrat, kot ocenjujejo. Nekako za 80 milijonov starih dinarjev je bilo lani v trebanjski občini opravljenih razUčnih ko-munalnili del, ki se jim krajevne skupnosti posebno vneto posvečajo. Od njili imajo ljudje največ oprijemljivih koristi. Tudi v Velikem Gabru zato računajo, da bodo občani sprejeli program krajevne skupnosti in pomagali, da bo kar največ načrtov uresničenih. NI SRECE s snegom, v ponedeljek so nastopile zimske počitnice, vendar tudi letos šolarji nimajo sreče s snegom. Letos, ko bi ob pomoči smučarske vlečnice lahko še posebno uživali v zimski „opojnosti", sta račune pokvarila odjuga in za ta čas neobičajno toplo vreme. PO ZASLUGI DVEH FILMOV. Trebanjski kino je imel lani na 135 predstavah skupno 12.885 obiskovalcev, kar je 1.123 več kot leto dni prej. Za povečan obisk gre zasluga dvema, po si)oji vsebini povsem različnima filmoma: „Deset zapovedi" in ,.Bitka na Neretvi“. Posebno prvi, ki je tudi sicer med desetimi najbolj komercialnimi filmi na svetu, odkar obstaja kinematografija je veliko pripomogel, da uprava Icina v lanskem poslovanju ni imela izgube, temveč celo nekaj dobička. STRELSKI OBCNI ZBOR. V sredo, 10. februara, bo imela strelska družina Trebnje svoj občni zbor. Razen tekmovanj in vadbe čaka letos strelce zelo zalitevna naloga — urediti strelišle v Prapročah, kjer bo ob strehi nad glavo tudi v slabem vremenu mogoče streljanje z malokalibrskimi m vojaškimi puškami. Priprave so že v teku. JUTRI O KNJIGI NOB. V Treb-rqem se bo jutri sestala zgodovinska komisija pri občinskem odboru ZZB ter razpravljala o izdaji knjige „NOB v trebanjski občini“, za katero je zbral gradivo pisatelj Zoran Hudales. Komisija se bo morala med drugim odločiti, kako naj bi razvrstili posamezna poglavja in dogodke, da bi bila knjiga kar najbolj pregledna. Pisatelj je namreč zbral dogodke po dnevih (v obliki kronike), pri čemer je zanimivo, da ni dneva, v katerem sc ne bi med vojno na območju sedanje trebanjske občine kaj zgodilo. PRAPROCE PROSIJO POMOC. Od Starega trga do Praproč nameravajo urediti primemo dovozno cesto. V ta namen bi potrebovali kakih 5.000 dinarjev. Ker so vaščani pripravljeni, kolikor je mogoče, pomagati s prostovoljnim delom, prosijo krajevno skupnost, Trebnje, naj jim da 2.000 dinarjev denarne pomoči. TRENING TEKMA Z MIRNO. Trebanjski odbojkarji so v sredo odigrali na Mirni prvo letošnjo trening tekmo. Mirenčani se ligašem seveda niso mogli močneje postaviti po robu in v treh nizih niso osvojili skupno niti 10 točk. Vendar to m najvažnejše, pomembnejše je, da je srečanje sploh bilo. Zanimivo je fe, da je mirenska telovadnica, čeravno ni dosti višja do trebanjske, primerna tudi za prvenstvene tekme, za kar se trebanj^a žal ne da uporabljati. NI „PODKOVSKEGA“ KOVAČ A. Odbornik Franc Fink je na zadnji seji seznanil občinsko skupščino s težavami, ki jih imajo lastniki konj zaradi podkovanja. Na območju krajevne skupnosti Dol. Nemška vas in Trebnje, je dejal, ni niti enega kovača, ki bi podkoval konja. Predlagal je, naj bi poskrbeli tudi za to obrt, ker je potrebna. Pri kovačih je namreč značilno, da se usmerjajo v izdelovanje vozov in podobnih izdelkov, kar mnogo bolje „nese“, zanemarjajo pa podkovanje konj, kjer ni tolikšnega zaslužka. PRIPRAVE NA POPIS. Konec marca bo v Jugo slaviji splošen popis prebivalstva. V Trebanjski občini se bo za to akcijo pripravilo 9 inštruktorjev, ki bodo vodili delo 73 popisovalcev. Občinska skupščina je že imenovala inštruktorje. ZAPRTA PRODAJALNA. S ponedeljkom so ukinili prodajo kruha v specializirani prodajalni, za gostilno Springer, ker je imela premalo prometa. Odslej bo kruh naprodaj v veliki Mercatorjevi prodajalni, razen tega pa ga prodajajo tudi v nekaterih drugih trgovinah z živili. TOANJSEE NOVICE NI ZAZIDALNEGA naCrta Po vojni so na območju Mestnega loga v Kočevju gradili zasebne hiše v skladu s potrebami in tudi možnostmi posameznih lastnikov zemljišč. Gradnja brez izdelanega zazidalnega načrta in brez nujno potrebnih komunalnih naprav pa povzroča pri stanovalcih vrsto nevšečnosti. Zato je treba za to območje čimprej izdelati zazidalni načrt. Kdaj bo načrt gotov, sc nc vc, ker jc na tem območju precej zasebnih lastnikov parcel. ki imajo svoje zahteve in namene. -š Lačni potrošniki Brez kruha in mleka so ostali mnogi kočevski potrošniki v nedeljo, 31. januarja. v NAMI so imeli zaradi inventure zaprto, zato bi lahko vzela več kruha in mleka „Mercatorjeva šta-cuna‘\ Vendar kaže, da trgovci skrbe predvsem za medsebojno konkurenco in zaprtost, potrošniki pa so jim deveta briga. Kočevske gospodinje, predvsem pa matere z otroki, so seveda nad tako „izredno pozornostjo" trgovcev zelo navdušene. RADI BI, PA NE GRE Razgovori o zaposlovanju naših delavcev, ki se nameravajo vrniti iz tujine, so v Predj;u’adu in ostalih vaseh Poljanske doline pokazali, da to ne bo preprosto. Večji del delavcev, ki se žele vrniti, bi imel težave s stanovanjem. V teh odročnih krajih ni prave možnosti za zaposlitev ali za odpiranje obrtnih delavnic. Zato bi se delavci lahko zaposlili le v industrijskih središčih, tam pa manjka stanovanj. Glede reševanja stanovanjskih vpraša«) pa imajo delovne organizacije že sedaj težave, saj mnogim zaposlenim nc morejo nuditi nujno potrebnega stanovanja. Se težavnejši jo položaj za ženske, za katere razen stanovanj manjkajo tudi delovna mesta. V tej zvezi bo zato treba sprejeti trajnejše ukrepe, kajti samo načelno obravnavanje tega vprašanje ne bo rodilo uspehov. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjave v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) krompir 1,20 1.35 sveže zelje 3.10 2,60 kislo zelje 3,30 3.40 kisla repa 3.50 2,60 ohrovt 3,60 - cvetača 4.60 4,20 špinača 6,20 6,40 solata 6,00 5,55 fižol v zrnju 5.70 in 7,80 7,70 čebula 3,60 3.65 česen 8,40 8,65 korenje 4,30 in 8,00 7,15 peteršilj 6.50 6,80 rdeča pesa 2,80 2,75 radič 12,00 12,10 jabolka 2,40 do 3,80 4,05 hruške 6.00 ,5,60 grozdje 6.50 5,95 limone 5,30 5,70 pomaranče 4,10 do 4,70 5,00 mandarine 6,50 - banane 5,60 5,80 jajca (cena za kos) 0,95 0,85 in 0,93 T r 4 4^ 9 Vsak mesec brzoturnir Kočevski pionirji — šahisti se bodo letos vsak mesec pomerili na hitropoteznem prvenstvu. Vseh 12 pionirjev, ki se bodo uvrstili v Hnale, bo dobilo praktične nagrade, zmagovalec pa prehodni pokal. Nagrade za vsa letošnja tekmovanja je vodja teh turnirjev učitelj Ive Stanič že kupil. Zanje je izdal 400 din, kar sicer ni posebno veliko, upoštevati pa je treba, da je darila kupil že pred padcem dinarja. Na nedavnem prvenstvu za mesec januar je zmagal in osvojil prehodni pokal pionir Bojan Mohar. Na naslednja najboljša mesta so sc uvrstili pionirji Obranovič, Vizjak, Malnar, Ofak in Jambrovič. Na januarskem pionirskem prvenstvu sta izven konkurence nastopila tudi dva mladinca. Mladinec Cuk je zbral celo več točk kot zmagovalec Mohar drugi mladinec Blatnik pa je zbral toliko točk kot Mohar, se pravi 11,5. J. P. Priznanja dobrim gasilcem 9 gasilcev iz Stare cerlogonske sile, ne more več živeti. Umakniti se mora novemu, hitrejšemu, boljšemu ... Zamislimo si mizarj^ gostilničarja, krojača ali recimo fotografa. Vsi ti so danes brez rok in orodja, če zmanjka elektrike. Spričo zelo pogostih izpadov električne energije na. daljnovodih, ki jih ne moremo predvideti, bi bilo razumljivo, da si ti obrtniki vzamejo urico ali dve odmora in da svoj delovni čas podaljšajo v noč. Toda če bi izpadi trajali 8, 10 ali še celo več ur, tega ne bi mogel prenesti noben današnji obrtnik. V Ribnipi vidimo zadnje čase pri omancah.' ki so namenjene kontroli oziroma uporabi ulične razsvetljave m napajanju stanovanjskih in drugih električnih napeljav, ljudi od ,elektrike”, ki nekaj vežejo in popravljajo. Seveda, da to lahko opravljajo, morajo izklopiti tok iz električnega^ omrežja, ki v starem delu Ribnice še vedno krasi ulične višave. Res je treba to ali ono opraviti, vendar se poraja vprašanje: kdaj in kako? Ali naj izklopijo tok takrat, ko mora krojač likati ali šivati, fotograf razvijati, trgovec prevzemati denar in gostilničar hladiti? Kdo naj odgovarja za škodo, ki jo ti ljudje trpijo? Mogoče bi bilo deloma v redu in prav, če bi uporabniki vnaprej opozorili, kdaj ne bo toka in zakaj. Tako bi si nekateri obrtniki takrat lahko drugače organizirali svoje delo. Najmanj škode pa bi bilo, če bi elektrikarji taka dela opravljali ponočL Končno tudi slišimo, da v tujini stroške, nastale zaradi zastojev, povrnejo. Kako je to pri nas? Morda bi kdo, ki skrbi za blagor občanov, na to odgovoril? -k Po enem od predavanj o obrambni vzgoji nekje v ribniški občini me je skupina žensk povabila, naj prisedem, nato pa je ena, očitno najzgovorneje vrgla: „No, kaj nam boste obljubili? “ Debelo sem pogledal, pa mi je še pojasnila: „Z občine ste in vsi obljubljajo; vi niste še nič obljubili, pa brez tega menda ne bo šlo? !“ Razočaral sem jih, saj je bilo edino, k£tr sem jim lahko obljubil, da jim ne bom nič obljubljal. Nato se je usula ploha besed, tožb, prigovorov, negodovanja; sosede so vneto prikimavale. V enem od kratkih premorov se mije posrečilo vskočiti: „No, vidite, na zboru volilcev, na konferenci Socialistične zveze se bomo lahko o tem podrobneje pomenili, tudi kaj malega obljubili in poskušali - s skupnimi močmi - obljube uresničiti.. „Hja, kdo bo pa hodil na zbor volilcev f Mene že ne bo, drugih pa tudi ne!“ seje žuboreči hudournik besed umirjal... In tako naprej ... Ne le tu, marsikje imajo občani v nevezanem pogovoru mnogo pripomb, kritik, upravičenih in neupravičenih, ko je treba stvari na pravem mestu razčiščevati, vse zvodeni, se zniči na nekaj najbolj vztrajnih, ki bolj iz navade kot potrebe prih^ajo na zbore, sestanke, konference. Ob več kot skromni udeležbi so seveda vse leTC obljube - uresničljive in neuresničljive - le obljube, zapisnik formalnost, ker temu ne sledi akcija, resnična zavzetost (ne le v kritičnfbesedi) vseh občanov. Res je, pogosto smo obljubljali. Radi in preveč, v slogu „kar sera obljubil, nisem dd“. Obljubljali, prepričani v uresničljivost obljub, v želji, da bi res tako tudi bilo, preko naših osebnih in skupnih zmogljivosti, navkljub vsem težavam, na katere smo se lahko še vedno zgovorili. Zdaj ne gre več za obljube; sploh jih je malo zadnje čase, umikajo se umirjeni, trezni presoji, načrto- vanju, skupnemu oblikovanju in izvajanju načrtov. Gotovo sta zbor volivcev ali konferenca krajevne organizacije SZDL najprimernejši mesti za oblikovanje skupnih želja občanov, načrtovanje akcij, dogovarjanje, iskanje možnosti v okviru uresničljivega. Nujna pa je seveda takojšnja obojestranska akcija, tistih, „ki obljubljajo", in občanov. Brez tega ostajajo obljube le obljube, želje neizpolnjene želje, ostaja jeza, negodovanje, slaba volja - in pričakovanje novega zbora s starimi željami in načrti. Naj bodo letošnje konference SZDL in zbori volilcev prelomnica. Zahtevajmo v okviru skupnih možnosti, pa tudi obljubljajmo v okviru uresničljivega! Konference SZDL in zbori volilcev - prve se bodo pričele že 7. februarja, ostale pa bodo po 13. februarju do konca meseca -imajo namen utrditi nove organizacijske oblike krajevnih organizacij, postaviti nova vodstva SZDL, pogovoriti pa se je treba o uveljavljanju krajevne samouprave, krajevnih skupnosti, načrtih le-teh v tem letu. Marsikje občane najbolj zanima urejanje občinskih cest. Občinski organi so pripravili analize in predračune stroškov za asfaltiranje cest skozi naselja, kar je eden od predlogov zadnjih zborov volilcev. Zanimivih je še več drugih komunalnih zadev kanalizacija, avtobusna postajališča, vodovodi, vzdrževanje cest 4. reda in še kaj - o čemer lahko odloča le čim več občanov. Uresničevanje teh želja zahteva velike denarje in pogovoriti se je treba o skupnem zbiranju sredstev. Nič manjše niso naloge krajevnih skupnosti in organizacij SZDL pri razvoju družbenih dejavnosti: otroškem varstvu, kulturni dejavnosti, urejanju družabnih prostorov. Vse to pa so stvari, ki niso odvisne le od ,,obljubljajočih“, pač pa od vseh občanov. Z zbadljivim zahtevanjem obljub jih ni moči rešiti, prav gotovo ... Poiskati je treba nove oblike, preiti od besed k dejanjem. F. GRIVEC Sodražica: dober učni uspeh Slatno le v petem razredu — Največ »cvekov« je padlo v nemščini, kemiji in matematiki Učni uspehi na osnovni šoli v Sodražici so v letošnjem prvem polletju boljši kot v istem obdobju lani. V razredih nižje stopnje, to je od 1. do 4. razreda, je izdelalo 91,8 odstotka učencev; na višji stopnji od 5. do 8. razreda, pa 73,8 odstotka učcncev. Za višje razrede, kjer je učni uspeh za 6 odstotkov boljši kot lani, bi lahko rekli, da je uspeh precej izenačen. Izjemi sta le dva oddelka petega razreda, kjer so učni uspehi slab» kot v ostalih razredih. Delni KAKO BODO V RIBNIŠKI OiBčINI GOSPODARILI? vzrok za slabši us{>eh v petem razredu je, ker prehajajo šolarji iz nižje na višjo stopnjo osnovne sole, oziroma iz razrednega na predmetni pouk. To je še posebno težko za učence podružničnih šol. Za podružnične šole bi lahko zapisali, da so vzgojni predmeti na teh šolah premalo upoštevani, kar pa ni krivda učiteljev, temveč učnega programa. Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo dolarji - vozači razmeroma dobre nčne uspehe, za kar pa se je treba brez dvoma zahvaliti dodatni pomoči pri učenju, ki jo nudijo tem učencem učitelji. Uredila se je tudi disciplina, saj neupravičenih izostankov v prvem polletju niso imeli. Po številu negativnih ocen je na prvem mestu nemški jezik, na drugem kemija, na tretjem matematika. -r Samo še eno leto Hitro minevajo dnevi, ugotavljajo naši delavci, ki delajo na tujem in se morajo po dopustih vračati na delo. Kakor so pred novoletnimi prazniki veselih src prihajali domov med svoje drage, se zdaj. ko so počitnice končane, resnih obrazov in z mislimi pri domačih vračajo v tujino. Taka je usoda precejšnjega števila naših delavcev. Ene je tujina zvabila, ker niso imeli doma zaposlitve, druge pa je zvabil v tuji svet večji zaslužek. želja po avtomobilu, novi hišici. „Sicer pa samo še leto tujine,“ pravi ta ali oni, toda tisto leto se raztegne še na eno, pa še na eno in več. Nekateri podaljšujejo bivanje v tujini, ker si fe niso nabavili vsega, kar je potrebno za mehanizacijo kmetije, drugi zato; ker se doma ne morejo zaposliti. In tako bodo še prihajali domov ob zimskem in letnem času veselih obrazov, nazaj pa se vračali s koščkom domovine v srcu. PREKORAČEN ROK Do 1. novembra lani bi moral biti do^ajen stanovanjski stolpič v Ribnici. Dela so se zavlekla zaradi več vzrokov, predvsem pa zaradi zakasnitve obrtniških del, urejanja centralne kurjave, pomanjkanja in po-draževanja gradbenega materiala itd. Investitorji tudi niso preveč redni plačniki, saj je izmed vseh le občinska skupščina plačala preko polovico pogodbene vsote. Stolpič bo vseljiv predvidoma v zadnjih dneh februarja ali prvih dneh marca. STANGRAD ZDOMAR Ribniško podjetje STANGRAD je sklenilo pogodbi za gradnjo dveh poslovno-stanovanjskih zgradb, in sicer v Buzetu in Ilirski Bistrici. Zdoma je odšlo zato, da si je za gradbeno sezono zagotovilo delo. V Ribnici namreč taka dela niso čvrsto zagotovljena. Domačini res vedno ugotavljajo, da v Ribnici stanovanj manjka, da je treba denar za stanovanjsko gradnjo združevati, združevanje denapa za gradnjo pa le počasi uresničujejo. Ošiljeni zobotrebci PRAVIJO, da so Ribni čani na vse pretege zahtevali kulturen odvoz smeti, zdaj bi se pa radi na razne načine želeli izogniti plačevanju odvoza. Smetišč je že povsod dovolj, najnovejše je celo nasproti novega gozdarskega doma oziroma doma družbenih organizacij. Preko ceste pri tem domu je že polno papirja, škatel in olupkov. PRA VIJO, da bo treba čakati še tri leta, da bo razkopani pločnik med ribniško restavracijo in pošto spet popravljen. Ta asfaltirani pločnik so razkopali leta 1968, ko so polagali telefonski kabel. Za ureditev najnujnejših zadev bodo morale predvidoma-razen občanov prispevati tudi delovne organizacije 2e na prihodnji seji občinske skupščine Ribnica se bodo odborniki med drugim pogovorili o predlogu gospodarjenja letos in o načinu zbiranja denarja za kritje najnujnejših potreb v občini. Po tem predlogu je predvideno da bo letos porastel v občini stvarni družbeni proizvod za 8 odstotkov (republika 6 do 7 odstotkov), v denarju izraženi družbeni proizvod za 18 odstotkov (v republiki za 16 odstotkov), zaposlenost za 3 odstotke (v republiki za 2 do 2,5 odstotka), osebni dohodki, izračunani v denarju, za 15 odstotkov, stvarni pa za 3 odstotke (oboje enako kot v republiki). Občinska skupščina letos predvidoma ne bo bolj obremenjevala gospodarstva, kot ga je lani. Dosledneje pa bo skušala izvajati n^elo, naj vsakdo po svoji gospodarski moči prispeva za skupne potrebe občine oziroma občanov. Nadalje bodo skušali zagotoviti enake delovne pogoje vsem potrebnim dejavnostim, hkrati pa seveda smotrno porabo denarja iz proračuna in raznih skladov. V predlogu je tudi predvideno, naj bi letos delovne organizacije solidarno prispevale denar za financiranje družbenih potreb, in sicer v enakih zneskih kot so bili določeni za lani. Med zadevami, za katere je nujno potrebno letos zagotoviti denar, so tudi; izdelava dolgoročnega programa razvoja občine izdelava programov za ureditev kanalizacije v posameznih vaseh, za popravilo cest Vinice Lipovščica, Ribnica V načrtu — gasilski dom Večje vasi potrebujejo prostore za sestanke Marsikje v ribniški občini imajo sestanke ali zbore volivcev še vedno bodisi v zasebnih stanovanjih ali gostilnali, ker nimajo drugega primernega prostora. Urejene prostore - kino ali kulturne domove - imajo le v Loškem potoku, Sodražici, Ribnici, Grčaricah in Prigorici. Razumljiva je želja občanov v marsikaterem kraju, da bi dobili ustDznejše družabne prostore. To pa povzroča izdatne stroške in druge nevšečnosti. Zgleden je primer občanov v Vinicah in Zapotoku, ki so lani v glavnem s prostovoljnim delom zgradili gasilski dom, letos pa ga nameravajo dokončati. Gasilci bodo verjetno že imeli občni zbor v njem, čeprav še ne bo urejen. Občani Dolenje vasi si že drugo desetletje zaman prizadevajo za zgraditev dvorane ob novi šoli. Dvoranica krajevne skupnosti lahko sprejme le kakih dvajset ljudi, kar je za kraj z blizu 500 volilci več kot premalo. V načrtu dela krajevne skupnosti Nemška vas v naslednjih petih letih je tudi gradnja gasilskega doma, kjer bi imeli prostor za sestajanje. Sedaj imajo sestanke v zasebni hiši ali v gostilni, ki sicer spada v Goričo vas. Njihov gasilski dom kar spomladi bi poprijeli - naj bi stal sredi vasi, kjer je že zdaj shramba gasilskega orodja. Samo povečah bi stavbo. Zal se je zataknilo pri zemlji. Ne proda je noben lastnik. Pa vendar, dom mora stati sredi vasi, ne kje na polju! Mnogi .se jezijo, ker ne razumejo takega odnosa lastnikov zemlje, saj je gradnja doma z dvorano pač v korist vsem občanom. V podobnih primerih, pravijo, ne bi smeli prevladati zasebni interesi. -vec Jurjeviča Kot in Jurjeviča -Lipovščica, načrti in gradnja avtobusnih postajališč, priprave za ureditev trgovskega območja med cerkvijo v Ribnici ter postajo milice itd. Za marsikaj - kot urejanje potov in kanalizacije skozi vasi, gradnjo javnih podopij in podobno bodo morali prispevati tudi občani, seveda če si bodo hoteli te zadeve urediti. Pri izdelavi načrtov, ureditvi financiranja, razpisih referendumov za uvedbo krajevnega samoprispevka bodo občanom oziroma krajevnim skupnostim pomagali tudi upravni organi občinske skupščine. J. P. Najstarejši gasilec umrl 25. januarja so pokopali na sodra-škem pokopališču enega najstarejših prebivalcev Sodraške doline, 95-let-nega Franca Kluna iz Zamosteca. Pokojni Potočanov oče je bil najstarejši gasilec v ribniški občini. Bil je skromen in prijeten možak. Za mlade dni je prehodil s krošnjo veliko sveta, saj je bil zdomar. Bil je spreten izdelovalec pletarskih izdelkov. Tega dela ni opustil vse do pozne starosti. Bil je bister in dobrega spomina. Na zadnji poti gaje spremljajo veliko ljudi, znancev in prijateljev, kar je najlepši dokaz priljubljenosti pokojnega Franca Kluna. Ljudem bo ostal še dolgo v spominu. ORTNEŠKI POROČEVALEC POTREBNO JE PARKIRIŠČE -Vsako soboto in nedeljo je sredi Ortneka okoli avtobusne postaje polno osebnih avtomobilov, ki posebno pozimi zaradi slabo ^i sploh neizpluženih cest ne morejo v obrobne kraje in vasi proti Gregoriji in Velikim Poljanam. Zato si vsak poišče parkirni prostor, kjer je zanj najbolj primerno. Ob dela prostih dneh vsak rad pohiti domov ali k sorodnikom na obisk, posebno pozimi, da mimogrede še malo po-smuča, saj je tu najbližja in najcenejša bela opojnost. Med temi so tudi „vikendarji“, ki jjh je vsak lep dan več. Zato bo treba poskrbeti za parkirišče. Prav primeren prostor zanj bi bila ploščad okoli betonarne, ki bi se dala z malimi stroški urediti in vzdrževati. ORTNESKI TEKACI - Vsako jutro in tudi podnevi videvamo na naših cestah mlade športnike iz Pulja, ki vadijo tek. Kdor jih ne pozna, misli, da so to kakšni mednarodni tekači. V Mrzlici so si uredili pravo smučišče, ki zadovolji začetnike in tudi že nekoliko zahtevnejše smučarje. Preprosta, a dobra smučarska proga bi bila lahko še ob vaškem pokopališču, kjer bi lahko postavili krajšo vlečnico. Nad Velikimi Poljanami je veliko lepih strmin za začetnike in zahtevne smučarje. NESRECA v ORTNEKU - N^ sreča potnice, ki je 26. januarja prečkala cesto pri avtobusni postaji, nas ponovno opozarja, da je na tem mestu končno res treba nekaj narediti Tu prečka cesto veliko šolarjev in občanov, namenjenih na avtobus, v trgovino, na pošto, v gostilno in na železniško postajo. Nujno je potrebna vsaj ,,zebra , se pravi znak za prehod pe^»cev. Ponoči bi moral biti ta kraj razsvetljen. LepVgled na'i daje pravkar urejeno tako cestišče na Turjaku. Ko je prišlo do nesreče, je nastal še prometni zastoj. Most na vaški cesti skozi Ortnek je namreč še vedno podrt, zato ni bilo mogoče preusmeriti prometa na to cesto. ORTNESKI POROČEVALEC NA TAPETI - Da so vesti poročevalca zanimive in da ima zveste bralce, priča odmev nanje. Mnogi včasih po pravici, še večkrat tudi po krivici kritizirajo razne njegove vesti. Neznani humorist je f>oročevalca upodobil na karikaturi in jo obesil na steno avtobusne postaje v javno presojo. Tudi lepa in pametna karikatura je lahko spodbudna. Veseli me, da naši bralci tako pozorno zasledujejo vesti iz našega tednika. Le še tako naprej in tudi sami kaj napišite! v. p. REŠET0 UDELEŽBA NAD PRIČAKOVANJEM Predavanja o obrambi in zaščiti za nerazporejeno prebivalstvo so končana na območju Adlešič, Dra-^tuša, Vinice, Semiča ter v delu Črnomlja. Udeležba je bila povsod nad pričakovanjem dobra, saj so bili prostori v šolah, kino dvoranah ali zadružnih domovih tako zasedeni, da je še stojišč zmanjkalo. Taka predavanja bodo 11. februarja še na Preloki in v Crmoš-njicah, 14. februarja pa na Strek-Ijevcu, Črešnjevcu, v okolici Črnomlja in v Petrovi vasi. ŠE 12 DNI C ASA Pri upravi za dohodke v Črnomlju je do 30. januarja samo 27 občanov prijavilo osebne dohodke, ki znašajo nad 25.000 din. Lani so imeli 200 prijav, od teh jih je prišlo za odmero v poštev 53. Ker je letos dovoljena osnova večja, bo tovrstnih davkoplačevalcev manj, vendar na sto prijav vsekakor računajo. Ker so tiskovine izšle s precejšnjo zamudo, bodo kot pravočasno oddane upoštevali prijave do 15. februarja. V KOTU NI IZJEM 23. januarja je bil za volilno enoto Kot pri Semiču zbor volivcev v gostilni Bukovec, kjer je bil lokal do zadnjega kotička zaseden. Ob zelo dobri udeležbi so razpravljali o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka. Ko je bilo na vrsti glasovanje, so vsi navzoči brez izjeme dvignili roko. Nihče ni bil proti in nihče se ni glasovanja vzdržal. J. H. DOBRO SO SE ZNAŠLI Tisti dan, ko je v BELTli gorelo in je podjetje utrpelo toliko škodo, je kolektiv izredno hitro ukrepal. Še isto popoldne je normalna proizvodnja stekla. Vsekakor so se dobro znašli v neprijetnem položaju in samo hitrim ukrepom gre zahvala, da škoda po požaru ni še večja zaradi zastoja v proizvodnji. »Dolenjski list« v vsako družino Osip učencev upada Na metliški osemletki ugotavljajo, da letos osip učencev že upada. Medt<:m ko je znašal še lani okoli 55 odst. učencev, lotos ne bo dosf'«el več kot 40 odstotkov. Izboljšanje gre na račun nove šole in boljših delovnih pogojev, uvedbe male šole in prešolanja kategoriziranih otrok. V metliški osemletki so že vse kategorizirane oddali v posebne šole, letna šolnina za enega učcnca pa znaša nad 20.000 din. Za otroke, katerih starši so v službah, plača zavod za socialno zavarovanje, za druge pa občina. * ^ -im 1 DANA Okraden sredi mesta Na parkirnem prostoru pred Lahinjo je v soboto ponoči, ?3. januarja, nekdo vlomil v avtomobil uslužbenca Franca Kočevarja v stanovanjski blok v ulici 21. oktobra v Črnomlju so se stanovalci pred kratkim selili, potrebno pa bo urediti še okolico. Zdaj je skrajno zanemarjena. (Foto: Ria Bačer) Vlomilec je bil nedvomno dobro pripravljen na podvig in zelo drzen. Medtem ko je bilo v hotelu čez 100 ljudi in je bil parkirni prostor osvetljen, od postaje milice pa oddaljen komaj 20 metrov, je vdrl v zaklje-njen avto. Moral je na silo odpreti vrata, nato pokrov prtljažnika, da je vzel ročno dvigalo in zračno tlačilko, odvil dva vijaka na pokrovu nad akumulatorjem in odvil vijake na priključkih akumulatorja. Tako je prišel do akumulatorja in z vsem navedenim izginil. DELO BO ZAHTEVNO V občini Črnomelj se pripravljajo na popis prebivalcev. Zbirajo ljudi, ki bodo potrebni za popis 17.000 prebivalcev ter inštruktorje. Računajo, da bo pri tem delu zaposlenih okrog 60 popisovalcev in 10 inštruktorjev. Iščejo ljudi iz vseh občinskih območij, predvsem mlajše upokojence in čimbolj pismene ljudi. Delo bo zahtevno, zato mu nevešč človek ne inore biti kos. OB GLASOVANJU ZA SAMOPRISPEVEK PO KOLEKTIVIH; Neverjeten uspeh in izredna enotnost Med 2475 volivci so vsi dvignili roko, samo 11 jih je bilo proti, 15 občanov pa se je glasovanja vzdržalo — Prosveta se je odrezala! Do 28. januarja se je na območju črnomdjske občine zvrstilo 30 zborov volivcev v delovnih organizacijah, kjer so se občani odločali za 5-letno akcijo napredka in za plačevanje samoprispevka. Kljub temu da je bila politična akcija dobro zastavljena in zgodaj začeta, niso računali na tak uspeh in enotnost, kakršno so tokrat pokazali delovni ljudje. V delovnih organizacijah, kjer je doslej glasovalo že čez 90 odstotkov volilnih upravičencev ali 2475 občanov od 2757 vpisanih v volibie imenike, so za samoprispevke brez oklevanja bili prav vsi, razen 26 posameznikov: samo 11 glasov je bilo proti in samo 15 volivcev Velika izbira p>omladnega blaga, pletenin, perila in konfekcije v' najnovejših vzorcih. Prodaja tudi na 5-mesečno obročno odplačilo v -VELETEKSTIL«, ČRNOMELJ Lokve bodo oživele Odbor za pripravo osrednje slovenske proslave ob 30-letnici vstaje se je že dvakrat sestal. Za o^aniza-cijo proslave v Lokvah pri Črnomlju, kjer je spomenik legendarnemu komandantu Stanetu in kjer je delovalo več partizanskih institucij, bo delo potekalo v sedmih komisijah. Pripravljen je že predlog kulturnega programa, ki se bo v počastitev te slovesnosti odvijal vse leto. Začel se bo februarja z mladinsko tekmovalno oddajo v znanju o NOB v Beli krajini, sledila pa bodo kulturna gostovanja institucij, ki so med vojno dulovale v Črnomlju. Predvidenih je tudi več širših kulturnih srečanj maja in junija, na katerih bodo sodelovale tudi hrvaške kulturne skupine. Posebna komisija bo skrbela za stike z nekdanjimi organi in institucijami Glavnega štaba NOV in POS, da se bo z njimi dogovorila za ude- ležbo v programu. Velika pripravljalna dela potekajo pod vodstvom nekdanjih borcev iz obeh belokranjskih občin. Osrednji odbor vodi Franc Košir iz Črnomlja, podpredsednik je Manek Fuks iz Metlike, tajnik pa Martin Tomc iz Črnomlja. se je doslej glasovanja vzdržalo. V semiški tovarni kondenzatorjev, kjer je glasovalo 93,6 odt. volivcev, so bili brez izjeme vsi za samoprispevek; v obratu IM V v Semiču pa so ob 92,8 odst. udeležbi razen enega vsi glasovali za akcijo. S tem sta oba semiška kolektiva pokazala lepo razumevanje do skupnih prizadevanj za komunalni napredek do leta 1977. V tovarni opreme IMV v Črnomlju je bila udeležba na zboru volivcev celo 95-odstot-na. Vsi brez izjeme so bili za samoprispevek. Obenem so sprejeli tudi sklep, naj obrat prispeva iz ustvarjenih sredstev 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka zaposlenih, kolikor bodo dali tudi v drugih podjetjih. Prosvetni delavci gimnazije, glasbene šole in poklicne kovinarske šole ter zaposleni na zavodu za kulturno prosvetno de- ČRNOMAUSKI DROBIR , UPOKOJENCFM PRISPEVAJO - Za 150.000 din sc je zadolžila podružnica Društva upokojencev v Črnomlju za gradnjo pisarniških in klubskih prostorov v novem bloku, kamor so sc pred kratkim preselili. Republiška stanovska organizacija jim jc prispevala 50.000 din, ostali denar zbirajo sami. Med upokojenci je prostovoljno zbiranje denarja naletelo na lep odziv, saj doslej nihče ni odrekel pomoči. Od svojili bornih pokojnin dajejo 2 do 5 dinarjev, posamezniki pa tudi veliko več CENF NA TRGU - Na tržnici so prejšnji četrtek ženske prodajale jajca po 1 din, čebulo v vencih po 5 din, česen po 1 din, fižol po 5 din, domača jabolka po 2 din kg. Za korenino hrena so zahtevale 1 din, za par kokoši 40 din, za lonček smetane 2 din in za liter koruzne moke 1,30 din. UMRLI: Zadnji teden v januarju je na območju matičnega urada Črnomelj umrl Jože Kukman iz Ručetne vasi št. 5, star 72 let. OBRTNIKI KASNIJO - Do konca januarja bi moralo okoli 100 obrtnikov vložiti davčne prijave, a jili je svojo dolžnost opravilo samo pet. Rok prijav je podaljšan do 15. februarja, potem pa za zamudnike sledi kazen. NEKAJ SUSLJAJO - Skupina zasebnikov iz mesta, ki je pred letom vodila pustne običaje, se letos skrivnostno obnaša. Meščani sklepajo, da se bodo po večletnem premoru letos pojavili za pusta v lepih maskah. VABILO KRVODAJALCEM -Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju organizira 16. februarja oddajo krvi za potrebe novomešK^e transfuzijske postaje. Potrebujejo vsaj 50 krvodajalcev iz črnomaljske občine. Prosijo za čimprejšnje prijave v pisarni občinskega odbora RK v Črnomlju ali pa pri predsednikih krajevnih organizacij Rdečega križa na terenu. 0 4 \ 5 S S 4 4 s s s ✓ 0 4 J J # s J i 0 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 V nič gre sto litrov mleka Oton Špehar je šofer, ki je več letih opustil prevoz mleka v hribovskih vaseh — Zakaj? Piše se Špehar, doma je iz Špeharjev pri Vinici, a na njem m videti koščka sala. Možak je sloke postave, živahnih kretenj in klenih izrazov, zlasti če pripoveduje o opuščenem prevozniškem poklicu. - Več kot pet let sem s svojim poltovornjakom prevažal mleko, ki so ga oddajali kmetje v zbiralnico. Lani avgusta sem rekel: „Zdravo, nc boste me več videli." 2e tako jem tri mesece vozil v izgubo, a vztrajal sem zaradi ljudi. Ko je bila cesta že nemogoča za prevoz in ko je še količina oddanega mleka upadla, od katere sem bil plačan, se je prevozništvo na tej progi izkazalo za skrajno nerentabilno. - Omenili ste, da so v nekaterih vaseh naenkrat opustili oddajo mleka. Kaj ni ta zaslužek ljudem edini stalni vir dohodka? - Kje pa! Prizadeti so najbolj ^eharci, kjer so vsak dan oddajni 130 litrov mleka. Zdaj ga izlivajo živini in prašičem, ob tem ko v mestih mleka ni, kakor slišimo po radiu. To je sramota! Marsikateri pa jc prodajo mleka opustil, ker je prišel do drugih dohodkov, pa mu ni bilo treba več garati pri živini. Ko jc naraslo število pokojnin, priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči, je oddaja mleka ponekod upadla. - Ali mislite, da bo pri ukinjenem odkupu mleka ostalo? Vi zares ne boste več vozili? - Obrt sem odjavil in avto imam prodan. Iščem službo v katerikoli tovarni. Pametno bi bilo, da bi zadruga spet vpeljala odkup, kakor slism; pa sc spet spuščajo v nerentabilnost. Izvedel sem, da nameravajo na Sinjem vrhu urediti hladilnico za 2000 litrov mleka, ki stane čez 200.000 din. In to na Sinjem vrhu, kjer je najmanj mleka! Po mojem bi bilo pametneje kupiti dva 500-litrska hladilnika in postaviti en^a na Sinji vrh, drugega pa v Špeharje. Kako malo mislimo pri nas na razne pocenitve, se vidi tudi pri oranju. Našo cesto so orah vsak dan s 4 pari volov, tako da pride eno oranje čez 450 din. Ce bi to delo opravili z buldožerjem, ne bi stalo več, in cesta bi bila več dni v redu. Zdaj namreč ni. Voli zagazijo v sneg, avtobus pa ne more tam mimo. Ce bi imel nekdanji prevoznik čas, bi mi šc natresel takih zgodb, tako pa jc kar na lepem pograbil kapo in smuk skozi vrata. R. baCer 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^4 javnost so se izkazali s 100-od-stotno udeležbo in s prav tolikim številom glasov za program javnili del in samoprispevek. Vsi do enega volilnega upravičenca so se izrekli za samoprispevek tudi v volilni enoti Prehrane ter na železniški postaji. Tudi v Rudniku, kjer imajo zaposlene nad polovico delovne sile iz drugih krajev in republik, so dosegli 84,5-odstotno udeležbo in enako število glasov za potrditev obeh predlogov. V tovarni Cosmos-Belt so pri 93-odst. udeležbi volivcev doživeli samo 7 protipredlogov, medtem ko sa se trije vzdržaU glasovanja. Dosedanji uspeh bi bil lahko še boljši, če ne bi poprečja s slabo udeležbo (53,8 odst.) kvarili v volilni enoti PTT podjetja. Tu je bilo od 26 volilnih upravičencev navzočili le 14 in še predsednik delovne skupnosti je bil odsoten. V 12 volilnih enotah po kolektivih zborov še niso imeli, vendar vse kaže, da je bitka dobljena, in to z visoko zmago. Črnomaljski občani so znova dokazali močno družbeno zavest. Povsem jim je jasno, kako se je treba z lastno močjo postavljati na noge. Zdaj zares niso voljni prenesti niti rahlega namiga, da na račun medvojnih zaslug čakajo pečenega purana na krožniku. R. B. Storilca ni nihče videl, čeprav je vse to delal na najbolj prometnem kraju v mestu. Vozniki se sprašujejo, kako naj v bodoče zaščitijo svoje vozilo pred roparsko tolpo, ki se loti tako tvegane akcije. Lahko je bil tudi posameznik, vsekakor pa gre za predrznega človeka. -c Na mnoga leta! Blaž Pahulje iz Črnomlja-je. včeraj slavil 60-letnico. Med prebivalstvom Bele* krajine je znan kot človek, ki ni v življenju nikdar iskal časti, še manj pa materialnih dobrin. Njemu je največje priznanje to, daje ostal čist in predstavlja pravi lik socialističnega delavračunskega prispevka od ^'•■»tega mesečnega /neska pokojnin '*'1 Invalidnin. 'la denar, ki se bo na-'*'kel v občinski pioračun. bo po-Nbljen samo /.a ra/voj otroško-''‘irstvenih ustanov. Vrednost dinarja je padla, mnenja o tem pa so različna — Nekaj Metličanov je odgovorilo na vprašanje: kako ste sprejeli zadnji stabilizacijski ukrep — devalvacijo? te stvari enotno ureja republiški zakon. V splošnem kaže, da se davčna bremena ne bodo povečevala, vseeno pa bo moral kmet po približnem izračunu odšteti okoli 12 odst. več kot doslej. Povečanje gre izključno na račun prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ker imajo po novem kmetje več pravic iz tega naslova. V razpravi so se odborniki zavzeli za vse možne olajšave, ki jili lahko določi občina v korist kmetov vinogradnikov ter kmečkih družin, ki otroke šolajo na srednjih kmetijskih šolah. Prav tako so predlagali ugodnosti za tiste, ki bodo investirali v gradnjo turističnih objektov ... preureditev zidanic itd. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo v letu 1971 ostal nespremenjen (3,95 odst.), kar je sicer najnižje v Sloveniji, toda občina od gospodarstva dobi še najmanj 2 odst. povrhu z družbenim dogovorom za sofinanciranje komunalnih gradenj. Prispevek, ki ga plačujejo obrtniki, bo letos nekaj spremenjen, ker bodo lestvico uskladili s sosed-njiini občinami, izdatnih davčnih olajšav pa naj bi bile deležne obrti, ki jih najbolj pogrešajo. Občinska skupščina je sprejela še nekaj odlokov ter imenovala občinsko komisijo za popis prebivalstva. R. B. SINDIKALNA ŠOLA Za novoizvoljena sindikalna vodstva bo občinski sindikalni svet v Metliki s [njinočjo delavske univerze organiziral izobraževanje. Z več predavanji bodo sindikalne funkcionarje seznanili z njihovimi dolžnostmi. Sindikalna šola se bo začela , konec januarja. jazen, da bo še več prekupčevanja in da bodo najbolj prizadeti občani z najmanjšimi osebnimi dohodki. Dev^vacija bi bila po mojem na mestu šele takrat, ko bi vse našteto že uredili. R. B. Gasilci se ne dajo, hočejo naprej Na metliškem območju potekajo občni zbori prostovoljnih gasilskih društev — S 30.000 din občinske dotacije se ne da več izhajati Mož z zbirko poklicev Takoj po vojni niso vprašali za šole: na odgovorna mesta so prišli zaupni ljudje — Eden takih, ki je izkusil vihro tistih časov, je Jože Darovec, zdaj invalidski upokojenec Med najinlajšimi v metliškem donni upokojencev jc 48-letni Jože Darovec. Poleti je malokdaj doma, saj z invalidskim vozičkom poroma tudi na „daljše" ture, zdaj ga jc lahko dobiti. Casa irna na pretek, zato je bil toliko boy pri volji poklepetati. Njegova zgodba jc značilna za vihro prvih povojnih let, ko so morali nekdanji borci poprijeti povsod, kjer jo bilo potrebno. - Iz Dobindola pri Uršnlti sojih sem doma. Sc preccj mi je manjkalo do 20 let, ko sem šel 1942 v partizane. Prvič sem bil ranjen v noge pri Litiji, drugič sem jo izkupil na Riglju, vendar sem konec vojne dočakal še na nogah. Najprej sem bil več let pri milici, komandir postaje sem bil na Golniku, v Iržiču, na Vinici, v Semiču in v Metliki. Potem sem šel k notranji upravi, Mer sem se spet večkrat selil: iz Črnomlja v Celje, na Pohorje in v Maribor. Se več različnih poklicev sem imel v civilu. Začel sem kot referent za vojaške zadeve v Dol. Toplicah, nadaljeval kot tajnik občine v Hinjah. V Žužemberku sem bil spočetka referent za kmetijstvo in gozdarstvo, naenkrat sem postal sodnik za prekrške, bil sem načelnik za vojaške zadeve, tik pred upokojitvijo pa sem bil tržni inšpektor. Lepa zbirka, kaj? - Vam jc prijetno, ko sc spominjate nazaj? - Čeprav smo imeli dela to-Uko, da uradne ure sploh niso prišle v poštev, in smo poleg tega šc kot aktivisti obiskovali oddaljene vasi, jc bilo lepo. - Pa ste sc znašli v toliko raz-hčnih poklicih? Kadar sem „presedlal", sem dobil nekaj napotkov, potem sem službo opravljal, kakor sem vedel in znal. Tudi seminarje .smo imeli in tečaje. Bil sem delaven, imel sem dobro voljo, kaj več niso zahtevali od mene. Kako vam je bilo pri srcu, ko ste naenkrat z upokojitvijo odrezali z javnim življenjem? Bil sem hudo bolan, tako da sploh nisem mogel misliti na službo. Leta 1962 mi je hrbtenica odnehala. Ko so me iz Žužemberka peljali v ljubljansko bolnišnico, so me med potjo že inveli za mrliča. A se nisem dal! Izlizal sem se. Dalj časa sem se zdravil, poleti 1970 pa sem prišel v Metliko. Tu imam precej družbe. Poznam domačine, imam znance iz partizanov in kolege iz časov miličniškcga službovanja. Hoditi ne morem, pač pa se z vozičkom vozim naokrog. Zelo skrbim za kondicijo, lelovadim vsako jutro, razen tega pa me dobra volja drži pokonci. Da bi le bila kmalu pomlad! R. B. V metliški občini imajo 17 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo. Wsi skupaj imajo 20 motork in 2 stari ročni brizgalni, imajo 3 gasilske avtomobile ter 1180 m dobrih širših cevi in 1495 m dobrih manjših cevi. Dotrajanih cevi je skupno 1095 metrov. V 12 krajih že imajo gasilske domove, dva sta letos v gradnji. Tako je trenutno stanje, na občnih zbo ih pa ocenjujejo lansko poslovanje ^ sprejemajo načrte za delo v letošnjem letu. Kunec leta 1970 je posebna komisija občinske gasilske zveze obiskala vsa društva in po pregledu dejavnosti dajala ocene. Najvišjo so dobili na Božakovcm, kjer so v operativi postali občinski prvaki, prav dobro oceno jc dobil Krasinec, ostala društva so dobra, razen Radoviče, ki ima po gasilskih merilih „c*vek“. Da bi dosegli napredek, bi morala zlasti vsa štiri sektorska vodstva lx)lj poprijeti. Potrebnih jc več suhih in mokrili vaj, pa tudi nočnih, saj jih jc bilo doslej bolj malo. Društva potrebujejo več kot 1000 metrov novih cevi, delovne obleke in čelade ter šc razne drobnjarije. Lani je občinska gasilska zveza dobila vsega 30.000 din občinske dotacije. Denar so razdelili med vsa Člani mojstrskega drušiva so zborovali Mojstrsko društvo v Metliki ima že nekaj desetletij značaj pogrebnega društva in tudi danes skrbi za pogrebe pokojnih. Pri tem imajo člani društva in njihovi svojci posebne ugodnosti, medtem ko morajo drugi pogrebne usluge plačati po nekoliko višji tarifi. V nedeljo, 24. januarja, je imelo društvo, ki šteje 106 članov, redni letni občni zbor. Pregledali so poslovanje in določili letno dopolnilno članarino, ki jo plačuje vsak član poleg enkratne pristopnine. Letos znaša članarina 10 novih dinarjev. Pristopnina za tiste, ki šc niso dopolnili 40 let, je 475 dinarjev, vendar velja brezplačen pogreb tudi za zakonskega druga in otroke, dokler se ti ne poročijo. Oseba, kije stara nad 50 let, plača 950 dinarjev, ugodnosti pa veljajo le zanjo, ne pa za svojce. Letos je društvo opravilo 11 članskih in 5 nečlanskih pogrelx)v. društva po potrebah in delavilosti. Iz tegii denarja so t'inancirali tudi tečaj za strojnike, ki sc gaje udeležilo 32 mkidih gasilcev. Po izračunu gasilske zveze bi za poslovanje v letošnjem letu potrebovali vsaj 73.000 dinarjev. Razlikuje velika! V vseh gasilskih društvih je zdaj 569 članov, od tega 356 aktivnih, 193 rezervnih in 20 častnih. Žensk je bolj malo, razen v industrijskem gasilskem društvu, medtem ko ima mladino in pionirje v svojih vrstah vsako vaško društvo. Na tem področju, pri pridobivanju novDi članov, bo treba v prihodnje pokaza*’ še več dobre volje in prizadevnosti. Zelo razveseljiVo pa je, da večina gasilcev še ni izgubila volje do dela in nadaljnjega napredka, čeprav dostikrat žanjejo le malo hvaležnosti za svojo požrtvovalnost. Po Čem je kaj? v metliški prodajalni sadja in zelenjave so imeli prejšnji teden naslednje blago; pomaranče po 4.60 in 5,00 din kg, banane po 5,70 din kg. limone po 5,25 din. hruške po 5,70 din, jabolka od 2 do 4 din kg. Zelenjava: čebula 2,30 in 3 din kg, krompir 0,80 din, cvetača 4,70 din, domači korenček 2 din. uvoženi 9 din, koleraba 1.-80 din. Sveže zelje 2,80 in 3,20 din kg, kislo zelje 3,30 din, jajca 85 par in uvoženi paradižnik 7,80 din kg. Res ne bo nihče sodeloval? Za letošnji natečaj za Župančičevo nagrado, ki sta ga razpisali obe belokranjski občini za amaterske ljudskoprosvetne skupine, se doslej iz metliške občine ni še nihče prijavil. Lani so v tem tekmovanju sodelovali: mladinska skupina „Osip Šest“, pevska zbora iz osnovne šole in poklicne šole tovarne BETI ter metliška godba na pihala, vsi iz Metlike. Letos pa? Čeprav je razpisni rok že potekel, še sprejemajo prijave, samo pohiteti je treba. Zamudniki naj se prijavijo na Zavod za kulturno dejavnost v Črnomlju (tov. Kamilo VVeiss). KLAVNICA NAPREDUJE Delo pri modernizaciji metliške klavnice lepo napreduje. Komunalno podjetje mora hiteti, ker je postavljen za dograditev zelo kratek rok - 15. april. Kmetijski zadrugi je dotlej oteženo poslovanje, ker morajo zaradi preurcditvcnih del meso klati v Črnomlju in ga dovažati v Metliko. V KRATKEM ČAKALNICE Po skoro treh letih je Komunalno podjetje končno le sestavilo štiri obljubljene montažne avtobusne čakalnice. V kratkem jih bodo prepeljali na postajališča v [’odzemlju, na Lokvici, na Suhorju, pri žagi in na križišču, ki vodi do Radoviče in Bojanje vasi. NE BO IZJEM Metliški odborniki so na zadnjem zasedanju izglasovali odlok o obvezni obrambni vzgoji prebivalstva na območju naše občine. Po tem odloku bodo morali vsi občani od 16. do 65. leta starosti - tako imenovano nerazporejeno prebivalstvo - obiskovati olivezcn osnovni in dopolnilni pouk. Organizirala ga bo delavska univerza, v vsakem kraju pa bodo imeli štiri predavanja po štiri ure še pred začetkom glavnih kmečkih spomladanskih del. POPISOVALCI ŠE NISO ZNANI Komisijo za popis prebivalstva, ki je bila imenovana na zasedanju občinske skupščine v Metliki, vodi inž. Ivan Kostclec. podpredsednik občinske skupščine. Člani komisije so šc: Slavo Orlič, Martin Drgan. Martin Molek in Mirko Jelenič. Skupščina je imenovala tudi 4 inštruktorje. Ti so; Egon Petne, Slobodan Udo-vičič, Boris Vajs in Maks Koležnik. Nekaj čez 35 popisovalcev bodo imenovali kasneje. SPREHOD PO METLIKI NA ZADNJEM ŽIVINSKEM SEJMU v Metliki je bilo dosti živine, pa tudi veliko kupcev. Cena volom je bila od 7,20 do 7,80 din za kilogram žive teže, medtem ko so tržili mlade prašičke od 250 din dalje (kilogram po 12 din). Naloženih je bilo 12 vagonov živine. Med kupci so prevladovali zasebniki z Blok, od podjetij pa so bile zastopana Emona iz Ljubljane, Mesarsko podjetje z Jesenic, .Mesarija iz Kranja itd. METLIŠKI GODBENIKI so imeli 30. januarja redni letni občni zbor, na katerem so pregledali uspehe, ki so jih dosegli v 'anskem jubilejnem letu. ko so v juniju slavili 120-letnico ..voje godbe. Takrat so prizadevnost metliških muzikov lepo podprle gospodarske organizacije, občinska skupščina in meščani. Danes je godba, ki šteje 32 članov, pod vodstvom prizadevnega kapelnika Ivana Jerina ena najboljših na Dolenjskem.,Tudi za godbeni naraščaj nimajo skrbi. Treba je le, da , Komunalno podjetje obnovi po-’ slopje stare šole, da pridejo godbe- niki čimprej do svojih prepotrebnih stalnih prostorov. NOVINARJI .JCMEČKEGA GLASA“ iz Ljubljane so priredili 31. januarja dopoldne v metliški kinodvorani ustni časopis. Zanimive pogovore o perečih vprašanjih kmetijstva je dopolnjeval zabavni program, kije bil še popestren z nagradnim žrebanjem. POD OBOKI HISE, ki stoji tik avtobusnega postajališča, so se med zimo nabrali celi kupi smeti, škatel in druge ropotije, kar ne daje okolici prav nič prijaznega videza. Mogoče so se te nesnage domačini že navadili, tujtiJ pa prav gotovo taka nemarnost zbode v oči. Treba bo pač poiskati tistega, ki je dolžan smetišče počistiti, da se tudi tu čimprej naredi red. ZARADI PROSTIH SOBOT imajo letos učenci metliške osnovne šole skrčene zimske počitnice. Začele so se 30. januarja in bodo trajale do 8. februarja. Skoda,^a je sneg že čisto skopnel in bodo učenci za belo zimsko radost prikrajšani. metliški tednik NE POZABITE: PUSTNI TOREK, NAŠ »GOD«. BO LETOS 23. FEBRUARJA! Razprodaja smeha in dobre volje v Brežicah f 35 let s pienkačo v roki Brežičani bodo letos slovesno proslavili pusta — Številne prireditve In karneval: dogodek ob sl^ vesu zime — Kaj bo prinesel »Pustni obveščevalec« na 32 straneh? Odlok »pustne vlade« v Brežlcati: »Obveščevalec nnora priti v sletierno hišo domače občine!«___________________________ Praznovanje PUSTA je čas karnevalov, dobre volje in smeha in spada med stare slovenske običaje. Že stari Slovani so imeli take prireditve z nastopom Vesne, boginje pomladi in prehoda zime v pomlad. Navade so ostale: ponekod kurentovanje, drugod karnevali, pri nas pa praznovanje ,4^ašinga“. Praznovanje pomeni vseljudsko veselje, namenjeno tako dobrovoljcem kakor po nara>^ ali po službeni dolžnosti „resnim“ občanom. Staro pravilo pravi, da kdor se v tem času ne sprosti in od srca ne nasmeji, je bolan. Med take bolnike prištevamo (na srečo redke) občane, kijih oklepa kult malomeščanstva, so baje Xmi“ in samozadovoljni v svojem ozkem krogu, radi se pa ozirajo okrog, kritizirajo in pometajo pred tujim pragom ali pa perejo sosedovo perilo. Karnevalsko društvo Brežice pripravlja obširen in pester program 14-dnevnega praznovanja. Prireditve se vedno bolj vključujejo v turistične privlačnosti, zato organizatoijem aktivno pomagajo občinska turistična zveza, občinska skupščina in druge brežiške delovne organizacije. Žal pa lahko organizatorje in sodelavce preštejemo na prste, pa še te imajo nekateri za „bedake“, čeprav veliko in resno garajo, da bi zadovoljili tisoče in tisoče občanov, domačih obiskovalcev in turistov iz drugih krajev. J>USTN1 POROČEVALEC** V Brežicah že zbirajo gradivo za brežiški humoristični časopis ,J*ustni poročevalec**, ki bo izšel v prvi polovici februarja. Na 32 straneh bo obilo slikovnega materiala, kronik, zanimivih razprav in šal, skratka za vsakogar po zaslugah, drugim pa v zabavo. Časopis je praviloma uradni list „pustne vlade**, ki bo v tem času prevzela vso oblast v Brežicah. Živimo v obdobju velike dinamike in sprememb, predvsem masiranja našega dinaija, v stabilizaciji in ,,globokem in trajnem** zamrzovanju cen ter nenehnem dvigu življenjske ravni naših ljudi. Zato bo tudi Pustni poročevalec spremenil svojo vsebino v aktualne ilustracije. Pustna vlada je sprejela zakon, da mora priti njen časopis v vsako hišo v občini in v roke znancem doma in v tujini. Časopis bodo prodajali za domačo kon-vertibUno valuto - za dinarje! „KONGRES COPATARJEV** Otvoritvena prireditev pustnih zabav bo v soboto, 13. februarja, ob 19. uri v DOMU JLA v Brežicah; to bo ,kongres copatarjev**. Klub copatarjev ima veliko znanih in še neznanih pripadnikov, ki so v javnosti moške ,veličine in heroji**, doma pa copatarji vseh kategorij. Da je na brežiškem področju zares veliko copatarjev, je dokazano, ker so pri nas predvsem „srečni zakoni**... Na kongres bodo lahko prišli copatarji s klubsko legitimacijo in dovolilnico žene, sami ali v spremstvu boljših polovic (ali nadomestila za ženo). Pripadnice ženskega spola ne bodo „Mar res ne morete kje drugje dobiti konfetov? kot običajno govorile niti ne glasovale. Legitimacije in dovolilnice izdaja direkcija kluba, ki vedri v pisarni občinske turistične zveze v Brežicah ali pa pri copatarskih poverjenikih. Pričakujemo rekordno udeležbo zaradi zabavnega programa in plesa. Kdor bo ostal doma, pač ne bo dobil dovoljenja, ker je prevelik „copatar** ... „KARNEVALSKI SPREVODI** Na pustni dan, ki bo letos na torek, 23. februarja, bo v Brežicah otroški karneval v organizaciji društev prijateljev mladine in šol. Najmlajši občani kom^ čakajo na ta svoj dan veselja in se že pripravljajo na tekmovanje za najbolj uspelo masko. V četrtek, 25. februarja, bo Po odloku ,JPustne vlade** o mobilizaciji vseh občanov za isl^no dobro vo^o spremlja v Brežicah vsako leto več tisoč ljudi tradicionalni karnevalski sprevod dcozi mesto. (Foto: Baškovič) ob 15. uri v Brežicah veliki tradicionalni karneval z obširnim programom in pokopom PUSTA in s tem prehoda zime v pomlad. Podrobnosti še niso znane, vendar se nam obeta veliko novosti, satiričnih kritik, bogat sprevod skupin in posameznih mask in zborovanje vlade pred tržnico. Sprevod bosta snemali RTV Ljubljana in Zagreb. Na pustni dan, 23. februarja ob 20. uri, bo v veliki dvorani prosvetnega doma v Brežicah tradicion^no javno zasedanje „pustnega parlamenta**. Revolucionarno spremenjeni program, ki bo trajal 90 minut, bo zadovoljil gled^ce, ki bodo kupili hkrati z vstopnico vse pravice do dobre volje, zabave in smeha. Sodelovali bodo zabavni ansambli, znani humorist RO-BEK iz Ljubljane (TOF zaradi neresnosti ne pride v poštev), humoristične kronike in še marsikaj, kar je še presenečenje. ,7ABAVE NA TEKOČEM TRAKU* Običajne plese v maskah ali „maškarade** bodo organizirali naši gostinci. Letos bodo plesi pod pokroviteljstvom „pustne vlade**. V zdravilišču Čateške Toplice bo ples v maskah v soboto, 27. februarja, kjer bosta goste zabavali pustna vlada in „Plava zvijezda**. Na pustni dan zvečer ■ bosta na maškaradi zabavala goste Mišo Kovač v civilu in pu§tna vlada s posebnim ekspo-zej^m. Xudi v gostišču Grad Mokrice bodo na sporedu običajne zabave in zaključna pustna prireditev s pestrim programom v soboto, 27. februarja. Ta dan bo pustna vlada prešla v ilegalo, nerešeni programi in problemi pa bodo prešli v roke navadni oblasti. MAKS TOPLIŠEK Razvrednotenje dinarja so občani sprejeli z mešanimi občutki: nekateri so si pulili lase in preračunavali izgubo, drugi so kleli zaradi osmih starih tisočakov, kolikor bodo morali odšteti več za nakup 32 dolarjev, tretji so bili popolnoma hladnokrvni. In potem je tu še skupina, ki vedno vse obme na smeh. Naš Joža je kajpak med njimi. Takoj po devalvaciji, ko so se časopisi na prvih straneh razpisali, ali je dinar manj vreden za 20 ali za 16,6666Jtd. odstotkov, mu je prišla^na misel sijajna ideja. Pobrskal je po časopisih in potegnil s kupa star Dnevnik: s škarjami je ročno izrezal dva pomanjšana bankovca. Na eni strani sta bila, čeprav manjša, na las podobna resničnemu denarju. »JOŽA, KAJ GA LOMIŠ« na drugi strani pa je bil to samo potiskan časopisni papir, ^avzaprav je vseeno, ali je odlomek članka, ki ga je bilo mogoče prebrati, govoril o objektivnih težavah ali o čem drugem. Tako oborožen se je naš zvitorepec ustavil v znanem gostinskem lokalu in naročil cigarete. Ko mu je natakarica pomolila zavojček, ji je on potisnil bankovec iz Dnevnika. - To pa vendar ni pravi denar!** je užaljeno vzkliknila ona. „Hopla, oprostite. Tale je ponarejen, pa ga še nisem do konca obdelal," ji je pomežiknil on. Potem je plačal s pravim, veljavnim, devalvi- ranim denarjerri, in odšel na delo. Ko je na kupovanje cigaret že skoraj pozabil, se je pred tovarno ustavil plavi fičko in proti vhodu sta s trdimi Juraki stopila dva moža postave. Ko sta nekaj minut pozneje Jožetu pomagala v avto, se je nekaj sodelavcev začudeno obrnilo: ,Joža, kaj ga pa lomiš? “ Na postaji milice ni pomagalo nobeno prepričevanje: miličniki so našemu šaljivcu napisali potrdilo, da so mu zasegli ponarejena bankovca, on pa je zraven zahteval, da vpišejo, da sta izrezana iz Dnevnika. Potem so ga izpustili. Čeprav jih je prepričeval, da se je le pošalil - oba bankovca so še našli pri njem in jih je kot corpus delicti tudi izročil - je bilo vse bob ob steno. ,J*rav, ” je na koncu jezno iztisnil skozi zobe: „Ce me boste dali sodniku za prekrške, bom pa plačal z bankovcem, izrezanim iz Pavlihe, ki ima namesto konjske za šalo narisano pasjo glavo. “ Pravite, da zgodba nima morale? O, seveda jo ima. Cisto preprosta je: z denarjem se ne gre šaliti, čeprav ni nič vreden. Mislim seveda izrezanega. Državljan mora biti pošten in plačevati z uradno valuto - čeprav devalvirano (in tudi ne dosti vredno)... SPLICHAL \ S J ! I f \ \ S 4 4 5 5 1 S S s # S S J J 5 ! 4 4 71-letni tesar, kanonir in Broda obuja spomine na nekdanje tesarstvo, ko so še udarjali po taktu — upokojenec Jože Pipan z I. svetovno vojno in na s plenkačami pri tesanju Brez dela ni življenja! Prvi povod za ta zapis je bil dan lani spomladi. Jože Pipan je peljal mimo Mercatorjevega ekspresa, kjer sem zjutraj pil kavico, na vozičku mesari čok, da bi ga obnovil. Neki nebodigatreba mu je pokazal name in dejal: „Glej ga, novinarja, naj te slika in objavi!** Jože Pipan je bil takoj vnet za to, fotoaparat sem imel pri roki, in ker se ne dam rad prositi, sem ga slikal. Nato se je začelo: spomladi slika ni prišla na vrsto za objavo, poleti ni bilo prostora, Jože Pipan pa rae je ustavljal, kjer sva se srečala, in vpraševal, kaj je z objavo. Izgov^al sem se in mencal, on pa je pribijal, da je že dolga leta naročnik in da bi tudi on rad kaj povedal o svojem življenju. Končno sva se le zmenila in naj mi oprosti za dolgo odlašanje! ^ NOVO MESTO JE BILO VČASIH DRUGAČNO Pustimo zdaj kar njemu besedo in naj splete svoje spomine na stare čase: — Rodil sem se 13. marca 1899 tu na Brodu št. 20, zdaj je št. 6. Brod je bil takrat precej manjši, kot je danes, vsaj 15 hiš je bilo manj. Od naše hiše do Drske sta bili ob cesti samo Koširjeva in Erjavčeva hiša, tudi na Drski je bilo nekaj hiš manj, od Drske do špitalskih hlevov in špitala ni bilo nič. Za špitalom se je začela Kandija, kije takrat spadala pod občino Šmihel. Novo mesto je bilo precej manjše. Kar ga je bilo, je bilo onstran Krke; Bršlin, Mačkovec, Bučna vas in Ločna so bili kar precej ven iz mesta. KOT 14-LETNI POBIČ ZA TESARJA 1913.. leta, takoj ko sem bil prost šole, sem šel za tesarja. Najprej sem delal na Straškovi, sedanji Gostiševi hiši pri ženski bolnici. Tisto hišo smo delali dve leti, hkrati sem delal še na Kokličevi vili. 1914. in 1915. smb delali kolodvorsko restavracijo na novomeški železniški postaji, 1916. pa smo v Dol. Toplicah gradili barake za italijanske vojne ujetnike. Skupaj z Antonom Pirnarjem sva hodila vsak dan zjutraj ob 4. uri peš v Dol. Toplice, zvečer ob 8. uri pa sva se vračala: 12 km tja in 12 km nazaj. O kolesu si takrat še sanjati nismo upali, sicer pa jih pri nas tudi še bilo ni! ENO LETO IN POL AVSTRIJSKI KANONIR 10. marca 1917 sem šel na „štelungo**, 11. aprila pa sem „ajnrikal**. 2 meseca in 5 dni sem bil rekrut pri 305-milimetr-skem topu na Dunaju v artileriji, nato pa sem odšel na tirolsko fronto, kjer sem bil do razpada Avstrije. Na Dunaju je bilo za rekrute hudo. Bili smo lačru kQt psi: na 16 mož smo dobili 1 hlebček komisa! Na fronti je bila hrana v redu. Kaj posebnega nisem doživel, ker je bila težka artilerija, pri kateri sem bil, za fronto. Enkrat na teden so Italijani obstreljevali naše položaje s topovi. Takrat smo se poskrili. Nekaj mrtvih in ranjenih sem videl le v času, ko sem bil 14 dni kurir: takrat smo kurirju rekli „lauferpost**.' 13. novembra 1918 zgodaj zjutraj, takoj za dne, so nas postrojih in padla je komanda: „Topove iAopati iz položaja! Avstrija je razpadla! Enota ostane v stroju!** Kot enota smo se umaknili do Brixena, kakšnih 50 km poti pa so nas Italijani še obstreljevali s topovi. V Brixenu smo topove naložili na vagone, nato pa je komandant enoto razpustil. Orožje smo odvrgli in vsak je šel po svoje. Hrana je ležala povsod po tleh, obešali smo se na vlake in se vozili domov čez Beljak dva dni. Na Slovenskem so bili vlaki tako polni, da nismo mogli gor, zato smo raje, kot bi čakali, en dan in eno noč pešačili do Ljubljane. POVOJNI ŠE TRI LETA VOJAK... Doma sem ostal toliko časa, da sem prišel malo k moči, nato pa sem odšel na Koroško služit generala Maistra. Dva meseca sem bil v Velikovcu, od tam pa sem bil premeščen v Ljubljano v sanitetni oddelek k majorju Colariču. Oktobra 1919 smo po plebiscitu odšli domov, 1920. leta spomladi pa sem bil vpoklican v jugoslovansko vojsko. Šel sem služit kralja Petra I. v Štip, v Makedonijo, v mitraljesko četo. Vojak sem bil še 11 mesecev. Domov so me spustili spomladi 1921 na tisti dan, ko je umri kralj Peter I. Vojske sem se res naužil, saj sem z majhnimi presledki nosil vojaško suknjo cela štiri leta. ... NATO PA SE JE NADALJEVALO DELO S PLENKAČO Doma me je čakala tesarska plenkača in kar pridno sem jo začel vihteti. To so bili stari, dobri časi, ko smo med tesa njem udarjali po taktu in je imela vsaka sekira svoj glas. Med tesanjem smo znali zaigrati pravo melodijo. Do 1929. leta, ko se je začela gospodarska kriza, sem tesaril pri Zupančiču v raznih krajih. 29. januarja 1929 sem se poročil, v zakonu so se mi rodili 4 otroci. Ena hčerka in en sin sta umri a, dve hčerki pa še živita. V času krize od 1929 do 1934 sem razvažal pivo za pivovarno Union. Od 1922 do 1934 sem bil 12 let poveljnik plezalnega oddelka pri novomeških gasilcih. 9. oktobra 1934 sem se vnovič lotil tesarstva in mu ostal zvest do upokojitve. Med zadnjo vojno ni bilo veliko dela, po vojni pa ga je bilo dovolj. Tesaril sem po raznih gradbiščih in postavil veliko ostrešij. Najboljše mi je bilo pred vojno pri pivovarni Union in po zadnji vojni, ko sem delal dve leti in pol pri vojski. 12. septembra 1958, ko sem imel 35 let, 1 mesec in 4 dni delovne sobe, sem Je upokojil. Do pred štirimi leti sem rad pil, od takrat dalje pa alkohola ne poskusim več. Se vedno rad delam. Na Brodu sen si preuredil hišo, v Novem mestu pa sem postavil 38 lesenih garaž. Čeprav sem star, me samo delo drži pokonci! M. JAKOPEC UVOZNO — IZVOZNA IN VSA DRUGA PODJETJA OBVEŠČAMO, DA INTEREUROPA KOPER PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO IN TRANSPORT, ODPIRA SVOJO poslovno enoto v Novem mestu INTEREUROPA — FILIALA LJUBLJANA — IZPOSTAVA NOVO MESTO PRIČNE Z DELOM 10. FEBRUARJA 1971 V POSLOVNIH PROSTORIH NOVO MESTO, BRŠLIN 29, TEL. 21-664. INTEREUROPA KOPER Filiala Ljubljana Šolski center za kovinarsko stroko Novo mesto šola za poklicne voznike motornih vozil OBJAVLJA vpis v tečaj za voznike motornih vozil »A« in »B« kategorije Pogoji: — starost za "-A-^kategorijo 16 let, za '►B« kategorijo 18 let Sola nudi kandidatom: — teoretični pouk iz cestnoprometnih i>redpisov in pravil — vzdrževanje in oprema motornih vozil — tečaj prve p>omoči — praktično vožnjo Prijave sprejema tajništvo centra vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 17. do 19. ure, do 12. februarja 1971. Vse informacije dobite ob vpisu. Pričetek tečaja bo 12. februarja 1971. »IGO« LJUBLJANA, Trnovski pristan 8 razpisuje prosta delovna mesta V OBRATU VELIKE LASCE 1. pomočnika obratovodja 2. več strojnih ključavničarjev z naslednjimi p>ogoji: pod 1. strojni tehnik s prakso ali KV ključavničar pod 2. KV ključavničar Vabimo sF>osobne mlade ljudi, da pošljejo ponudbe s kratkimi življenjepisi na kadrovski oddelek podjetja IGO, Ljubljana, Trnovski pristan 8, najkasneje do 15. februarja 1971. RAZPISNA KOMISIJA PRI INSTITUTU GOLNIK razpisuje « naslednja prosta delovna mesta: 1. VEČJE ŠTEVILO ADMINISTRATORK ZA VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE 2. VEČJE STEViLO NEKVALIFICIRANIH ALI POL-KVALIFICIRANIH DELAVK Pogoji: pod 1. dokončana administrativn.1 Sola. pod 2. /aželena osemletka. Hrana in samska stanovanja zagotovljena v inštitutu. Prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA » PRESKRBA«, Krško- razglaša delovno mesto — poslovodje za gostišče ' »Ped lipo« V Brestanici Pogoji: kvalificiran delavec gostinske stroke Posebni F>ogoj je p>oizkusno delo dveh mesecev. Stanovanje po dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi. Trgovske pcdjetje »Slovenija Invest« Murska Sobota razpisuje prosta delovna mesta v NOVEM MESTU za: 1. ŠEFA FILIALE 2. 2 KOMERCIALISTA 3. ADMINISTRATORKO Kandidati pod 1 in 2 morajo poleg splošnih pogojev izF>olnjevati še naslednje: — da imajo srednješolsko izobrazbo in prakso v komercialni stroki Ponudbo naj kandidati dostavijo na naslov: S'ovenija Inv'est, trgovsko podjetje, Murska Sobota, Cankarjeva 3. OBVESTILO Občinska skupščina Krško PRODAJA več rabljenih lončenih peči — kaminov Interesenti za nakup se lahko zglasijo pri ekonomu občinske skupščine ali na tajništvu, soba št. 25 II. vsak dan od 7. do 15. ure, najpozneje pa do 20. februarja 1971. Cena in ostali pogoji bodo sporočeni na kraju samem Obvestilo upravičencem otroškega dodatka V Ur. listu SRS št. 46 70 je objavljena sprememba zakona, ki določa višino otroškega dodatka za leto 1971 in nov premoženjski cenzus, kot pogoj za pridobitev otroškega dodatka v'letu 1971. Zato obveščamo vse upravičence do otroškega dodatka, da pričnejo takoj zbirati potrebne listine, in to: 1. Vsi upravičenci, ki prejemajo otroški dodatek, morajo predložiti do 28. februarja 1971 ustrezne podatke na obr. 8,40 — IZJAVA V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1971, ker se jim bo v nasprotnem primeiTJ izplačevanje otroškega dodatka s 1. aprilom 1971 ustavilo. 2. Za zaposlene delavce zbirajo IZJAVE in druge listine delovne in druge organizacije po prejetih navodilih in jih bodo te dostavile Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto oziroma njegovi pristojni podružnici v Krško ali Črnomelj.^ 3. Upokojenci morajo predložiti pravilno izpolnjene IZJAVE neposredno KZSZ Novo mesto. 4. Osebe, zaposlene pri zasebnifi delodajalcih, morajo pr-^dložiti IZJAVE KZSZ Novo mesto; osebe, zaposlene na območju občine Krško predložijo IZJAVE podružnici zavoda v Krškem, osebe zaposlene na območju občine Črnomelj in Metlika pa predložijo IZJAVE podružnici zav'oda v Črnomlju. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto ISKRA — tovarna usmerniških naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj ponovno objavlja prosta delovna mesta za 1. planerja proizvodnje 2. dva normirca 3. kontrolorja transformatorjev 4. dva električarja Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost, in sicer: pod 1. višjo ali srednjo šolo ekonomske ali elektro smeri; pod 2. srednjo strokovno izobrazbo elektro ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. KV elektromehanik in 3 leta ustreznih delovnih ijikušenj; > pod 4. KV električarji ter 3 leta delovnih izkušenj. Vsakogar, ki bd se želel vključiti v našo delovno skupnost in s strokovnim delom na enem izmed objavljenih delovnih mest prispevati k nadaljnji rasti tovarne, vabimo, naj se prijavi na to objavo do 20. 2. 1971 ali p>a se osebno zglasi v splošnem sektorju tovarne. Osebni dohodek po pravilniku OD tovarne. ljubljanska banka SVET DELOVNE SKUPNOSTI LJUBUANSKE BANKE objavlja RAZPIS I. prostega delovnega mesta DIREKTORJA podružnice v Črnomlju KADROVSKA KOMISIJA pri svetu delovne skupnosti banke pa OBJAVLJA II. ZA PODRUŽNICO BANKE V ČRNOMLJU NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. samostojnega referenta — vodje referata kreditiranja 2. višjega referenta — vodje referata bančno tehničnih poslov 3. kreditnega referenta ^ 4. 2 referenta 5. višjega blagajnika 6. strojnega saldakontista 7. višjega administratorja 8. 2 višjih likvidatorjev 9. nižjega kreditnega referenta 10. likvidatorja 11. manipulanta 12. snažilke m. ZA EKSPOZITURO V GROSUPLJU višjega referenta — šefa ekspoziture Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — za delovno mesto pod I se zahteva visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri ter nad 6 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornejšem delovnem mestu v finančno-go-spodarski dejavnosti ter aktivno znanje enega tujega jezika; — za delovno mesto II I se zahteva visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj v banki ter pasivno znanje enega tujega jezika; — za delovno mesto pod II '2 in 3 se zahteva višja i2»brazba ekonomske ali drugih delovnemu področju ustreznih smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika; «— za delovna mesta pod II 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 se zahteva srednja izobrazba ter od 1 leta do nad 2 leti delovnih izkušenj v' banki, za nekatera izmed njih pasivno znanje enega tujega jezika, sposobnost manipuliranja s strojem ali obvladanje strojepisja; — za delovno mesto pod II 11 se zahteva nepopolna srednja izobrazba ter do enega leta delovnih izkušenj; — za delovno mesto pod II 12 se zahteva osnovna šola in do enega leta delovnih izkušenj; — za delovno mesto pod III se zahteva višja izobrazba ekonomske ali drugih, delovnemu področju ustreznih smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj v banki, pasivno znanje enega tujega jezika ter po pKitrebi strokovni izpit KandidAti naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom ter dokazilom, da izpolnjujejo izobrazbene in druge pogoje,' v roku 15 dni po dnevu objave tega razpisa in objave na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, Trg revolucije, stolpnica, z oznako: za kadrovsko komisijo. Prijave za delovna mesta lahko pošljejo 'tudi na naslov: LJUBLJANSKA B.^NKA. podružnica Črnomelj, Črnomelj. Na obeh zgornjih naslovih dobe lahko kandidati tudi podrobnejše informacije. Tajnost je pri obravnavanju prijav zajamčena. ljubljanska banka ^t. 5 (1088) — 4. februarja 1971 Belokranjska trikotažna industrija »BETI«, Metlika SPREJME v delovno razmerje 2 moška za delovno mesto — IZMENOVODJA V OBRATU KODRANKE POGOJI: SS izobrazba pletilske, predilske ali strojne smeri; praksa 1—3 let, po možnosti v tekstilni industriji; veselje in sposobnost za organizacijsko vodenje dela. Prednost imajo moški z odsluženim vojaškim rokom. OD po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. li TCDENSKiLE Petek, 5. februarja - Agata Sobota, 6. februarja - Doroteja Nedelja, 7. februarja - Rihard Ponedeljek, 8. februarja - Janez Torek. 9. februarja - Polona Sreda, 10. februaija - Silvan Četrtek, 11. februarja - Zvezdana BRL2ICE: 5. in 6. februarja ameriški barvni film „Noč brez prič". 7. in 8. februarja amer. barv. film „Dan revolveraša“. 9. in 10. februarja ameriški barvni film „Velik rop banke“. BRESTANICA; 6. in 7. februarja ameriški film „Bitka v Ardenih“. ČRNOMELJ: Od 5. do 7. februarja ameriški barvni film „Ugani, kdo priđe na večerjo!“ 9. februarja angleški barvni film ,,Salako“. KOCEVJE - „Jadran“; 5. fe- ' bruarja franc. barv. film „Hiberna- ’ tus“. 6. in 7. februarja franc., barv. f film „Balzacove grešnice“. 8. fe- bruarja franc, barvni film „Vojna v Sieni“. 9. in 10. februarja amer. barv. film „Maščevalec iz Karoliul“. 11. in 12. februarja amer. barv. film „Podari ji luno z neba'*. KOSTANJEVICA: 7. februaija ameriški barvni film „Mary Popins“. KRSKO: 6. in 7. februarja franc, barv. film „Burne noči Lady Hamil--ton“. METLIKA: Od 5. do 7. februarja ganski barvni film „Jastreb *iz Ka-stilje“. Od 5. do 7. februarja ameriški barv. film „Parnik fantom“. 10. in 11. februarja jugoslovanski barvni film „Biciklisti“. MIRNA: ameriški barvni film „Murieta“. MOKRONOG: 6. in 7. februaija amer.-ital. barv. film „Lady-L“. NOVO MESTO: Od 5. do 7. februarja ameriški barvni film „Neznosna leta“. 8. in 9. febru^a ameriški barvni film „Prečudni doktor Dolittle“. 10. in 11. februarja francoski barvni film ,,Naj crkne zve-rina!“ - POTUJOČI KINO NOVO ■MESTO: Od 5. do 9. februarja amer. barv. film „Pustolovec iz Te-xasa“. RIBNICA: 6. in 7. februarja amer. barv. film „Rop brez plena“. SEVNICA: 6. in 7. februaija amer. barv. film ,,Gospodu z ljubeznijo". 10. februaija angl. film „Joanna“. SODRAŽICA: 6. in 7. februaija ameriški film „Bonnie in Qyde“. TREBNJE: 6. in 7. februaija italijanski barvni vojni film „Izkrcavanje v Ancio“. SLUŽBO DOBI ZA priučitev livarskega poklica sprejmem fanta z nedokončano osemletko. Stanovanje, hrana preskrbljena, Edvard Selan, Livarstvo, 61000 Ljubljana, Savlje 74. SLUŽBO gospodinjske pomočnice dobi dekle. Lahko mlada, začetnica, lahko je malo invalid. Pogoji ugodni. Pleško, Vižmaije, Žeija-lova 6, Ljubljana. TAKOJ zaposlim mlajše dekle za pomoč v kuhinji. Vsa oskrba v hiši. Ostalo po d<^ovoru. Danila Vehovec, bife, Polje 346 pri Ljubljani. ZAPOSLITEV dobi KV gostilniška natakarica ali nekvalificirana, ki je vešča v gostinski stroki. Ravno tako zaposlimo kmečko dekle za pomoč v gostilniški kuhinji. Plača dobra, oskrba v hiši, ostalo po dogovoru. Nastop službe je mogoč takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Gostilna Blažun, Franc Grašič, Cesta talcev 7, 64000 Kranj. PRIDNO in pošteno dekle, ki ima voljo do gostinskih del sprejme na delovno mesto takoj gostilna „Lovše“, Šmartno ob Savi 7, 61000 Ljubljana. Hrana in stanovanje v hiši. ISCEM mlajše dekle za varstvo 2-let-nega otroka. Hrana in stanovanje preskrbljena. Plača po dogovoru. Nada Urevc, Bled, Kozmetični salon, tel. 77-598. ISCEM tesarskega pomočnika ali delavca za priučitev. Oglasite se na naslov: Jože Forjan, Tesarstvo, Devova 15/B, 61000, Ljubljana. SPREJMEM takoj polagalca parketa — plastike. Vinico Novak, Podturn 3, Dolenjske Toplice. DIMNIKARSKEGA vajenca sprej-nrem. Pogoj: uspešno dovr&nih vsaj 6 razredov osnovne šole. Nagrada v višini, da se lahko vajenec sam vzdržuje. Solo plačam. Silvo Osovnikar, dimnikarstvo, Sevnica. SPREJMEM kvalificiranega ali priučenega zidarja in fanta za priučitev zidarske stroke. Plača p|o dogovoru. Hrana in stanovanje zagotovljena. NasloV v upravi lista (229/71). TAKOJ sprejmem žensko za varstvo 2 otrok ali žensko, ki dela ^menično. Naslov v upravi lista (195/71). TAKOJ sprejmem dva vajenca avto-kleparske in ličarske obrti. Stane Pustavrh, Krško, Cesta krških žrtev 139, telefon 71-367. MLAJŠO NATAKARICO ali dekle s podeželja, prikupne zunanjosti, iščem za strežbo v ekspres baru na Gorenjskem blizu Ljubljane. Hrana in stanovanje zagotovljena. Marjan Zorman, Express bar, Medvode 27. TAKOJ ZAPOSLIM dva mlada fanta na strojih za predelavo plastike in bakelita. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Janez Zaletel, Stanežiče 22, Sentvid-Ljubljana. ISCEM pošteno dekle ali starejšo žensko za gospodinjstvo pri 3-članski družini. Premk, Ragovska 9, Novo mesto. DVA VAJENCA sprejmem za tesarski poklic, tudi s 6. razredi šole. Takoj plačam 50 do 60.000 S-din. Milia Purgar, Hroše 11, Smlednik pri Ljubljani. SLUŽBO IŠČE v VARSTVO VZAMEM otroka od leta starosti naprej. Naslov v upra- vi lista (174/71). STANOVANJA ODDAM sobo, kuhinjo in shrambo. Kotar, Brod 17, Novo mesto. STANOVANJE IN HRANO nudim dekletu, ki bi izmenično pomagala v gospodinjstvu. Alojzija Bohte, Kom. Staneta 8, Novo mesto. ISCEM opremljeno ali neopremljeno sobo na Mirni ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (201/71). Motorna vozila TRAKTOR (enoosni) ugodno prodam - 9 KS Agria Diesel, 7 priključkov, opremljen za vleko ali košnjo. Naslov v upravi lista (202/71). VODNA Skupnost Kočevje proda kombi IMV, letnik 1966. Licitacija bo dne 12. 2. 1971 v prostorih uprave. Pričetek ob 10. uri. PRODAM PRODAM ugodno nove traktorske 3-delne brane. Feliks Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode. PRODAM kompletno krožn9 žago (cirkularko) z elektromotorjem. Naslov v upravi lista (196/71). PRODAM novo tračno žago in krožno žago. F. Omerzu, Sevnica. POCENI PRODAM malo rabljen globok otroški voziček in otroško posteljico na koleščkih. Željko, Gor. Suhor pri Metliki. PRODAM pokrit igralni aparat -nogomet po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (192/71). PRODAM desni štedilnik na drva, dobro ohranjen. Nad mlini 27, stanovanje 10, Novo mesto. PRODAM vprežno kosilnico in ostrege (grušt) 6,5 x 8 m, nov smrekov les. Kirn, Goriška vas 8, Škocjan. PRODAM skoraj nov desni štedilnik „Gorenje** na trda goriva. Minka Semen, Lobetova 7, Žabja vas. Novo mesto. PRODAM Ferguson 35 KM, letnik 1968, v dobrem stanju. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. PRODAM nov hidrofor. Ivan Premru, Do). Prekopa 52, Kostanjevica na Krki. PRODAM mostno tehtnico nosilnosti 5000 kg, v brezhibnem stanju. Cena po dogovoru. Oglasite se pri Benetiču, mlin Vinica št. 17. PRODAM kosilnico „Alpino** z žetveno napravo. Franc Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto. K U P I M OPLOJENA jajčka, večjo količino, kupimo. Ponudbe prosimo na naslov; Valilnica, 51301 Brod na Kolpi. KUPIM zazidljivo gradbeno parcelo za gradnjo hiše in avtoličarske delavnice ob glavni cesti, blizu Novega mesta ali v samem mestu, z vodovodom in elektriko. Alojz Muren, Rdeči kal 7, Dobrnič. V NAJEM oddam 23 arov vinograda v Lubancu na spolovino ali proti plačilu Emilija Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. PRODAM 81 arov zemlje (vinograd in travnik) v bližini vikendov na Otočcu. Naslov v upravi lista (178/71). PRODAM 12 arov vinograda, primerno za vikend, v Trški gori. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (181/71). PRODAM skupno 60 arov. Njiva na lepem sončnem kraju. Prodam tudi po parcelah od 10 arov naprej. Cena o pregledu in dogovoru na kraju samem. Dovoz z vsakirn motornim vozilom. Prodam tudi 500 slivovih dreves in nekaj orehovih dreves. Maks Habinc, Kremen 20, Krško. PRODAM hišo (10 x 20) na lepem kraju ria Dvoru, primerno za obrt. Elektrika, voda v hišL Interesenti naj se zglasijo ob nedeljah. Cena ugodna. Mirko Mirtič, \Žužem-berk 172. PRODAM vinograd v Lazah pri Mirni peči in njivo pri železniški progi. Frančiška Mesojedec, Biška vas 25, Mirna peč. PRODAM parcele, primerne za sajenje trt, sad. drevja in gradnjo vikenda, pri Šentrupertu na Dolenjskem. Elektrika in cesta zraven. Naslov v upravi lista (215/71). RAZNO ZAPUSCEN upokojenec, star 51 let, nujno potrebuje vdovo v starosti od 40 do 50 let; lahko je ločena po moževi krivdi, s hčerko. Pozneje je možna ženitev. Lahko grem tudi jaz na njen dom in pomagam delati ter tudi denarno pomagam, ker svoje prodam. Imam hišo in 2 ha zemlje. Samo resneponudbe pod ,3oljša bodočnost**. PROSIM poštenega najditelja, da mi izgubljeno srebrno zapestnico vrne proti nagradi na upravo lista. POROKA - spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! V SOBOTO, 30. januarja, sem izgubil motorno žago „Husqvarna** od Banje loke pri Kočevju do Mosteca. Najditelja prosim, če vrne žago proti nagradi. Drago Naglič, Jesenov vrt 6, 61335 pri Kočevju. TISTEMU, ki mi posodi 3.000 din za dobo 6 mesecev, vrnem 4.0()0 din. Ponudbe pod šifro ,,Nujno**. Dragemu možu in dobremu očku Vinku Kuharju iz Novega grada pri Boštaftju želijo za njegov praznik veliko zdravja in veselja ter še mnogo let žena in hčerki Helenca in Marjanca. Enako želimo iz vsega srca tudi staremu atu Vincencu Kuharju, da bi bil zdrav in vesel fc mnogo let in da bi bil dober z nami: Anica, Helenca in Marjanca Kuhar. Petricovima mami in očetu iz Birčne vasi 16 želijo ob 30-letnici skupnega življenja, mami pa za petdeseti rojstni dan, vse najlepše hčerka Sonja ter sin Srečko z ženo Marto. Ljubljeni mami Mariji Fink iz Ločne pri Novem mestu za dvojni praznik vse najboljše in najlepše, največ pa zdravja, želi hčerka Majda z možem, vnučka Damjan in Bojan ter sin Franci iz Nemčije. Preljubemu atu in mami Udvan-čevima iz Ostroga pri Šentjerneju želijo za 49-letnicOnporoke ter atu za god in rojstni dari še veliko zdravih in veselih let otroci; Pepca, Tone, Justi, Tončka, Ludvik, Albin in Rudi z družinami: 17 vnučkov pa jima pošilja koš poljubčkov. Jože Hictaler iz Koprivnice 27 prepoveduje vsako košnjo na svojih travnikih, ki jih je podedoval po Mariji Kukovižiž. Antonija Ašič nima pravice prodajati košnjo. Rezka Kralj, Brusnice, prepovedujem vsako vožnjo, sečnjo ali delanje kakršnekoli škode po gozdu v „Peskih** (za farovžem). Opozarjam, da bom vsakogar, kdor ne bo prepovedi upošteval, sodno preganjala. . Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE LOVRIN j iz Drenovca 14 pri Vinici se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih ter vsem, ki so spremili |, pokojnico na zadnji poti in ji daro- ^ vali vence in cvetje. Žalujoči: hčerka z družino . Ob nenadni izgubi našega dragega‘f ^ moža, očeta, starega očeta in brata * ^ te^STIlA JOŽETA DRNJACA, roj. 1901 se iskreno zahvaljujemo vsem sose* * dom, znancem* in sorodnikom, ki so darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Iskrena zahvala sevniškemu pevskemu zboru za žalostinke, zidano-moški godbi in gospodu župniku. Žalujoči: žena Fani, hci Erna^ z družino, sinovi Franci, Maksif Jože,, Vinko, Mirko z družinami in drugo sorodstvo I Sevnica, 22. 1. 1971 j Ob izgubi naše mame, stare I mame in žene * MARIJE ROŠMERLJ | z Dolnje Težke vode se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Mavrin in so* f sedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo . spremili na , zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi | gospodu župniku za poslovilne ber i sede. Prisrčna hvala! I Žalujoči: mož Alojz, hčerki * Francka in Micka z družinama K rojstnemu dnevu, draga mama in stara mama Francka Slabetova iz Crmosnjic, Ti želita vse lepo, največ pa zdravja, hčerka Majda z Romano. OBVESCAM cenjene stranke, da lahko dobijo v valilnici na Senovem enodnevne piščance (težki tip bele, rjave in črne) od 10. februarja dalje vsako sredo dopoldne po konkurenčni ceni. Mijo Gunjilac, Senovo 72. NOVO; praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi; Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. OPOZORILO Opozarjam tov. Pavlo Gorišek, njene sorodnike in ostale udeležence pc^eba dne 20. 1. 1971, naj ne razširjajo lažnih govoric o osebju Pogrebnega zavoda, sicer jih bomo sodno preganjali. Spremno osebje Pogrebnega zavoda Krško. Ob prerani izgubi moža, očeta, deda in pradeda JANEZA DOLINARJA iz Pa\de vasi se zalivaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v tolažbo ob težkih trenutkih, posebna hvala za podarjene vence in cvetje, hvala ZB Tržišče, kolektivu CRD Novoles - Straža in gospodu župniku za obred. Žalujoči; žena Angela, sin Polde in Tone z družino, hčerke Betka, Pavli in Anica z družino in drugo sorodstvo Ob nepričakovani smrti našegc dragega moža, očeta in starega oče- ta ANTONA PLESKOVIČA ' iz Dol. Kamene se lepo zahvaljujemo dobrim sose-, dom Sladičevim in Progarjevim terf Blatniku, ki so nam priskočili na ; pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa j hvala vsem za podarjene vence in ‘ , cvetje, posebno NOVOTEKSU - < obrat apretura, trg. podj. DO- j LENJKA ter kolektivu Market- ; Bršlin, gospodu župniku za lep , obred in vsem, ki ste pokojnika v velikem številu spremili na zadnji , poti. Se enkrat vsem za vse prisrčna | hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Martin in ^ hčerka Ani z družinama Ob izgubi moža in očeta I JOŽETA GRABNARJA |i iz Razdrtega pri Šentjerneju , se iskreno zahvaljujemo dr. Podobniku, gospodu župniku in kaplanu za tolažbo očetu in za tolažilne besede. Zahvala ^vsem sodelavcem ISKRE, vaščanom za sočutje po-' sebno Tonetu, in vsem sorodnikom i za podarjene vence. |jl Žalujoči: žena, Franc, Janez,' Marija, Pepca, Tončka z družinami I Fran Sal. Finžgar ilO lllli IV NOC Hčere so se razveselile očeta, ki se je vrnil, kakršen še ni bil, odkar so zagrebli mater. „Večkrat bi morali kam,“ gaje hvalila Polonica, ko mu je stregla z večerjo; „ko ste pa vedno doma in samo tuhtate, zato ste tako žalostni.” ,3aj pojdem, nič se ne bojte. Drugod mi vsaj postrežejo „Čudno, da me nič ne znamo,“ ga je zavrnila Polonica bolj žalostna kot užaljena. „Bi že znale, če bi hotele. Ampak takšna je vaša misel, da sem vam na-poti.“ ,,Oče!“ je kriknila Polonica in stopila predenj. „Naraščaj se, kolikor hočeš, res je pa.“ Polonica je zajokala, Vrban se je umaknil v sobo. Ko ga je pozdravil zapuščeni kot v kamri, se je zgrozil 1» vest ga je zapekla, češ daje danes omadeževal spomin rajne Polone. Stopil je prav do kraja, kjer je kajkrat stal ob njeni postelji. Začelje sam pri sebi: „Nič se ne boj, Polona; ni je pod soncem, kot si bila ti. Prav pa nisi naredila, da si šla. Ali me kaj vidiš, kako sem sam in revež? Ko bi vedela, iz groba bi vstala.“ Počasi se je okrenil, začel hoditi gor in dol in mrmrati pretrgane stavke. Slednjič je legel na pol oblečen na posteljo. Noč mu je zakrila prazni kot in iz njega se je pritihotapila Suha-dolka. ,4>olona je - kakor ona. - Še trdna. Gospodinja je bila kar dobra. -Postreči zna, vse vidi. - Ali si mi jo mar ti poslala na cesto, ko sem šel zavoljo tebe .. . Polona? Vrban se je dvignil na postelji. Srce se mu je oglasilo z nemirnimi udarci. , Polona - morda pa res? “ Sinila mu je v glavo misel, da se je je sam prestrašil in ni mogel več strpeti na postelji. „Polona, povej, ali bi bila huda? — AU se ti smilim in si zato poskrbela zame ter mi jo poslala na voz? “ Zdrknil je na tla in stal v temi v plašni tihoti spečega kmečkega doma. Njegovo srce in nihalo ure sta se srečavala z udarci. Glasno je vprašal samega sebe: ,Ali naj se res oženim? “ Tako neverjetno mu je zazvenela ta beseda v gluhoto sobe, da se je prijel za usta. Vendar pa se mu je zazdela misel odrešilna. , „Spet dobim . olono!“ Toda v istem hipu pa ga je bilo samega sebe sram; sedel je nazaj na posteljo, počasi legel in šepetajoč molitve za rajnico zadremal. Ni vedel, kako dolgo je spal. V snu so se mu motale misli od Polone do Suhadolke. Zametoval je vsako misel na ženitev. Ko je budil spomine na Polono, pa se mu je že spet ponudila Suhadolka in za njo vdani obraz rajnice: ,,Vrban, kakor veš, tako stori!“ Ves predramljen je gledal v okna in iskal dne. Nekdaj je povpraševal: „Pq-lona, posveti, koliko je ura.“ Sedaj nima nikogar. ,JJe, ne morem več ...“ Planil je s postelje, vse je mrgolelo po njem. Vžigalice so se mu lomile, ko je hotel uprasniti luč. ,J*olona, ti si mi jo pokazala!“ Sam ni vedel, kdaj si je ogrnil suknjič in pokril klobuk. Po prstih je tipal iz sobe — prvič tako po štiridesetih letih — iz sobe v vežo in od tam na dvorišče. Sesedel se je na tnalo, ki ni bila več ista kot za njegovih fantovskih let, toda taka in prav tam je stala. Podprl si je glavo in se pogreznil v misli. Kužek je prišel iz steljnika in se mu stisnil k nogam. Vrban ga ni opazil. „Bom se!“ je izrekel glasni sklep, vstal in se vzravnal ter izginil za hlevom. Mimo je počivalo polje kot takrat, ko je hodil po njem snubit rajno Polono, ki je bila iz vasi Suhadolkine. Naslonil se je na plot, glavo zagozdil med dlani in razmišljd. Vse Polonino življenje je teklo mimo njega:^Od tistega dne, ko sta se prvič sprehajala s Polono po nedeljskem polju in je ona nosila prvega otroka — Vrbančka — mimo vseh prečutih noči ob smrtnih posteljicah otrok - skozi vse drobne prepirčke, ki sta jih imela, skozi dolge nočne pogovore, ko sta dokupovala njive in travnike, vse kupčije, ki jih je Vrban razodeval edinole ženi - in skozi ves tisti malenkostni drobiž, ki ga je Vrban sedaj tako pogrešal... „Žena edina ume moža,“ se je domislil spet Suhadolkine trditve. In čeprav je bilo pri gospodarstvu vse kakor prej, je Vrban videl pred seboj puščobo, ki ga je ujedala in plašila. Vnovič se je zatopil v razmišljanje, in ko je zapel petelin, se je zdramil in odločno rekel: „Bomse!“ Tedaj se je že svitalo. Šel je po koso in jo začel klepati. Udarci sfo priklicali Polonico. „Tako zgodaj, oče? “ ga je pozdravila. „Nakosit grem lucerne. Naj pride ; Mreta z vozom še za rose ponjo!“ Zadel je koso in hitro, utonil v po-' i lju, ki je soplo hladno meglo. ■ Komaj je odkosil za nekaj brusov, ■ se je pojavila na zeleniku tik deteljišča Suhadolka. . i „Dobro jutro!“ sta se pozdravila. Vrbanu je šinila kri v lice. i „Če to ni namenjeno," sije razlagal j prihod vdove v zelnik in brusil, ,,Zeta, zeta, Vrban! Čemu bi se , tako ubadal. Prav treba ti je.“ „Tebi še manj!“ „Mi smo kupili majhnega, zato moram.“ „No, in če dobim jaz zeta v hišo, bo prav ista pesem. Veš kaj, Polona, oženil se bom!“ Vrban je brisal koso s šopom detelje in pogledoval na Polono, ki je ob* strmela sredi pese: „Seveda se boš, z belo nevesto!“ „Kaj? “ se je narasel Vrban in zamahnil s koso, daje dal kremen iskro, ko ga je neprevidno usekal. ,,Ali misliš, da sem že tako krevse? “ „Nič ne mislim. Toda leta, leta! In ljudje! “ 1 „Kaj ljudje! Mar so mi. Jaz vem, kaj mi je treba, ne ljudje.“ Spet sta molčala. Vrban je mahal s koso, Suhadolka obirala zelje in gledala zamišljeno v tla. ,J*oskusi uganiti, Polona, katero bom vprašal,“ je sprožil pogovor Vrban, ko je brusil. I Št. 5 (1088) — 4. februarja 1971 I RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 5. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Za šolarje -Stog sena v zasnežem gozdu. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Valentin Benedičič: Čebelarstvo v letu 1971. ,12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak“. 17.10 Človek in zdravje. 18.15 W. A. Mozart: Rondo in Serenada. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta .Burnika. 20.00 „Naj narodi pojo . 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvo domačih. pom ki iz logov SOBOTA, 6. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Stefan Bauman: Vplivi na plodnost krav. 12.40 Poje Ladko Korošec. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Gremo v kino. 18.15 Artur Rubinstein igra Griega. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 7. FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Miodrag Djur-djević: ,.Moj prijatelj Bel Ami“. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite tovariši... Franjo Tudjman: Odpor poljskega ljudstva. 10.25 . Pesmi borbe in dela. 10.45 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaji. - Vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. I. Po^ dolgi bolezni nas je zapustila t naša draga žena, mama in stara mama ANTONIJA BADOVINAC iz Metlike Zahvaljujemo se vsem sosedom, pri-( jateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili ''sn-ce ter cvetje. Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Smrečniku, dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu in ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju I pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego v času bolezni. Žalujoči: mož in otroci z druži nami I Ob prerani izgubi našega dragega brata in strica ANTONA MIKLIČA iz Gor. Kamene 9 zaposlenega v Kanadi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala njegovemu tovarišu Ivanu Rožiču za trud pri odpošiljanju iz Kanade v domovino, pogrebnemu zavodu in gospodu župniku za 1 premstvo na zadnji poti. Žalujoči: brat Martin, sestre Micka, Ana in Pepca z družinami, brat Jože iz Avstralije ter drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starca očeta brata, strica in botra JOŽETA ŠTRBENKA iz Rihpovca 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni, nam vsem pomagali v težkih trenutkih, ga počastili in spre-niili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem in duhovnikom za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Nežka, otroci z družinami in drugo sorodstvo Ob smrti našega dragega očeta JANEZA ZUPANCICA po domače I Ločkega Janeza se zahvaljujemo vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da jih pospremijo na Zadnji poti, vsem prijateljem in n I Znancem, ki so prekrili njegov grob s j Prekrasnim cvetjem in nam izrekli i|V 'žulje. Zahvaljujemo se dr. .Malo-’ I vašiču za neutrudno prizadevanje in skrb, da jim čim dlje ohrani živ-S ‘jenje. Posebno zahvalo smo dolžni Vsem predobrim sosedom, ki so nam , v teh težkih trenutkih nesebično ^ stali ob strani. Zahvaljujemo se za O Pogrebne svečanosti in ganljive ža-»r * lostinke. Vsem prisrčna hvala. Žahijoči: Zupančičevi 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra Roman Hla-vač: ,,Zadeva še ni končana**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 , V nedeljo zve-čer“. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Rezultati lanskih sortnih poskusov s krompirjem in nove sorte. 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitako in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom. 20.00 Pietro Mascagni: „Cavalleria rusticana** (opera v 4 dejanjih). 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Narodne pesmi iz Posavine. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Dolfe Cizej: Razmišljajmo o pridelovanju krme v poletju. 12.40 Melodije s filmskega platna. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 ,.Moj mali svet je glasba'*. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Bur- kata. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra - Mirjana Buljan: ,,Tajni predal**. 22.15 Iz sodobne glasbe v Združenih državah Amerike. SREDA, 10. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Stanko Matekovič: Preceplje-nje vinske trte. 12.40 Zvoki iz glasbenih revij. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16j00 „Vrtiljak**. 17.10 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, ii. februarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vilko Štern: Investicije v strojno opremo pri nas in v svetu. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Z orkestrom Ralph Carmichael. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 ,.\ rtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Z orkestrom Erein Lehn. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Silva Sting-la. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - 'Ob 100-letnici rojstva F. S. Finžgarja. 22.15 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. VAŠA BANKA JE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI In TREBNJEM ZA VAS # nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račurie — od G do 7,5 odst. # dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi nan>enskega varčevanja # vodimo žiro račune občanov # vodimo devizne račune občanov # opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljamo tudi v.se druge bančne E>osle Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 5. FEBRUARJA: 9.30 TV v šoli (Zagreb) - 14.40 Polet vesoljske ladje Apollo 14, posnetek in prenos v barvah (EVR Ljubljana) - vmes ob pribl. 18.15 Obzornik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lp - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Izkažimo se, quiz (Zgb) -21.45 Zuerich: Evr. prvenstvo v umetnostnem drsanju - moški, prenos v barvah (EVR, Lj) - 23.45 Poročila (Lj). SOBOTA, 6. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - pribl, ob 15.00 Polet vesoljske ladje Apollo 14 -posnetki in prenos v barvah (EVR Lj) - pribl, ob 17.50 Obzornik (Lj) - 19.00 Glasbena oddaja (Lj) - 19.10 A. Lindgren: Erazem in potepuh, V. del (Lj) - 19.45 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3*2-1 (Lj) - 20.35 Glasbena križanka (Lj) - 21.25 Zuerich; Evr. prvenstvo v umetnostnem drsanju -ženske - prenos v barvah (EVR Lj) - 23.00 TV kažipot (Lj) - 23.20 Poročila (Lj). NEDELJA, 7. FEBRUARJA: 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) - 9.35 Po domače z ansamblom Borisa Franka (JRT) (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zgb) - 10.45 Mozaik (Lj) -10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Erazem in potepuh. Svet, v katerem živimo (Lj) - 12.05 TV kažipot (do 12.25) (Lj) - 15.00 Zuerich: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - revija najboljših - prenos v barvah (EVR Lj) - 18.30 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja (Zgb) - 21.35 Videofon (Zgb) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 Poročila (Lj). PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) - 10.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.38 Napoved sporeda (Lj) - 17.40 Mendo in Slavica - spored za otroke (Zgb). - 18.00 Mladinski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kalejdoskop (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zgb) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.35 Podelitev Prešernovih nagrad - posnetek (Lj) - 21.25 Praznična srečanja (Lj) - 22.10 Poročila (Lj). TOREK, 9. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.40 Ruščina (Zgb) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.30 London: Predolimpijske igre v Sapporu -prenos v barvah (Evr, Lj) - 15.35 Ruščina (Zgb) - 17.45 Tiktak: Na-hodno strašilo. Mačka z očali (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.30 Poje Udo Juergens (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Letalci in vseljudska obramba (Lj) — 19.30 Vzgoja za živ- deset let: Leto 1945 (Lj) — 21.35 Operacija MM - filmska serija VOS (Lj) - 22.15 Poročila (Lj). ČETRTEK, 11. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoU (Zgb) - 10.35 Nemščina (Zgb) — 10.45 Angleščina (Zgb) - 14.30 London: Predolimpijske igre v Sapporu - prenos v barvah (EVR Lj) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zgb) - 15.55 Angleščina (Zgb) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Gorje pri Bledu - II. del (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svet, v katerem živimo - film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bga) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 S. Maugham: Luiza (Lj) NOVO MESTO ObveSčam cenjene stranke, da sem odprl AVTOKLEPARSKO-MEHANICNO DELAVNICO Nudim hitre In kvalitetne usluge po zmernih cenah! Za cenjena naročila se priporočam! — Viktor Bregar, Tržišče na Dolenjskem ZAHVALA Ob tragični izgubi našega moža. očeta, brata in strica ŠTEFANA KOLIČA iz Podljubna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala SGP PIONIR Novo mesto za pomoč v najtežjih trenutkih, tov. Jožefu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo .se kolektivoma IMV in NOVOLESU, gospodu župniku ter pevcem za ganljive žalostinke Žalujoči: žena in otroci, bratje, sestre In drugo sorodstvd ZAHVALA Vsem, ki ste našo ljubljeno, nepozabno mamo, staro mamo in sestro ANICO FUX, rojeno KRAMARIČ spremili na zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Naša zahvala velja vsem njenim znancem in prijateljem, ki so jo obiskovali v času bolezni, zdravnikom in sestram v novomeški bolnišnici, ki so ji lajšali zadnje dneve življenja, godbenikom, pevcem in gospodu župniku v Metliki ter vsem, ki ste ji v poslednje slovo p>oklonili vence in cvetje Metlika, Ljubljana, Radoviča, Dolane, Buenos Aires, 22. januarja 1971 Žalujoči: hčeri Justa in Silva, zeta inž. Tone Pengov in prof. Jože Dular, vnuki Janez, Andrej in Matjaž, vnukinja Alenka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo PODJETJA IN VSE DRUGE KOMITENTE OBVEŠČAMO, DA ODPIRA ŠPEDICIJA ZA TUZEMSKI IN MEDNARODNI PROMET LJUBLJANA, V NOVEM MESTU, na železniški postaji svojo poslovno enoto S poslovanjem prične že v sredo, 3. februarja letos in bo opravljala za komitente vse spediterske posle vključno z železniškim prevozom. ZŽTP - Ljubljana FERSPED Ljubljana ljenje v dvoje - 6. oddaja (Lj) -19.40 Posebni načini branja slovarja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.()0 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Beckett - angleški film (Lj) - 23.00 Poročila in pristanek vesoljske ladje Apollo 14 (Lj). SREDA, 10. FEBRUARJA; 8.14 TV v šoli (Zgb) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bgd) - 17.55 Čarobna pi.?čalka (mladinski film) (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vaš šlager, sezone. (Sarajevo) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naš ekran (Lj) - 19.20 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.35 Teh naših pet- \AB/ ' * 'BREŽICE Ste v ataclrei2:i za darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Portret tega tedna Volja najboljše zdravilo Krčan Ivan Molan se je po hudi poškodbi leta 1969 v enem letu povzpel na prvo mesto med jugoslovanskimi speedway vozači Velika mednarodna speed-' way prireditev v Krškem 11. maja 1969 je bila lepa priložnost, da se Krčan Ivan Molan postavi pred svojimi navijači, ki jih je nasledil od Franca Babiča, hrabrega „črnega mušketirja'*. Babič je več let s svojo drzno vožnjo dvigoval na noge gledalce in osvojil naslov najboljšega v Jugoslaviji kar 'štirikrat. Ivan je želel uspeti. Želje so se prenesle na plin, ki ga je privil, da bi zadovoljil šte- vilne oči. Vse bi se dobro končalo, da ni vmes posegla usoda. Kot bi ju potegnil magnet, sta se zaletela dva tekmovalca. Eden od njiju je bil Ivan. Odletel je med gledalce, motor pa je na srečo ostal na tekmovalni stezi. V trenutku je bilo vse pokopano. Vre vadbe, samapre-magovanja, pričakovanj -vse se je razpršilo kot megla. Marsikdo je v mislih pokopal težko, poškodovanega Krča-• na. Kdo bi si mislil, da bo po taki poškodbi še kdaj stopil na stezo. Edini, ki je mislil drugače, je bil sam Molan, vendar je skrival svoje želje vse do trenutka, ko je bil na jasnem, kako se bo zanj končalo v bolnišnici. - Ste kaj razmišljali, ko ste leteli po zraku? ,J^ajbolj me je skrbelo, kam bo padel motor. Ce bi odletel med gledalce, bi bila nesreča dosti hujša. Ker sem bil pri zavesti, sem sklenil, da padec še ni slovo od tekmovanj. “ - In kako je bilo potem? ,J*rijateljem sem zaupal, da bom kmalu spet na treningu. Prikimali so mi, saj veste, da bolnikom damo večkrat prav kot ne. Vedel pa sem, da so drugačnega mišljenja. “ - Kdaj ste se vrnili na stezo? ,, Vrnil sem se po nekaj mesecih, pričel vaditi in vseh dvomov je bilo konec. “ - Kaj vas je najbolj gnalo naprej? „Volja je najboljše zdravilo, to sem na lastni koži najbolj preizkusil. Tudi ljubezen do tega športa mi je pomagala na noge. “ - Ali je ta šport nevaren? „Vsak se dobro zaveda, da jaše ,ognjenega konjiča\ zato lahko doživiš marsikaj. “ - Cesa vas je najbolj strah? „Domače publike. Ko tekmujem v Krškem, me najbolj skrbi. “ - Kaj torej gledalci lahko povzročijo nesrečo? „Razumljivo, prevelika želja, da bi tekmovalec uspel, ga lahko veliko stane. Zatorej ni važna samo moč in hrabrost, človek mora biti tudi razsoden. “ - Cesa ste se lani najbolj razveselili? „Prvega mesta na državnem prvenstvu v speedwayu in uspeha, ki je bil krona . moje volje in naporov. “ SLA VKO DOKL " ' „ ... DEVET ... OSEM .. . SEDEM ... NICLA ..odštevajo v centrali Narodne banke v Beogradu — odštevajo zanje, odštevajo zame, odštevajo zate ... To je v tem trenutku pri nas najbolj napeto odštevanje. Komur ni treba kaj dosti odštevati, pa se gre lahko pusta - eden v Cape Kennedyju, drugi v Bajkonuru, tretji morda ob Jang-ce-kiangu. In ker vrli Kranjci nočemo nikjer zaostajati, imamo tudi raket dovolj (hvala bogu, da zlasti pustnih): Od Nassenfusa do Kolpe in od Brežic do Lončarije. Več o tem lahko berete na 20. strani današnje številke. Naš posnetek, ki ga je napravil Vili Videnič v Krikem, je sicer dokument od 18. februarja 1969, letos pa prihajajo poročila, da se resno pripravljajo na vesoljske polete tudi v številnih drugih zgoraj omenjenih vesoljskih središčih. Peresno lahkega novega dinarja menda ne bo nobena težava prepeljati čeprav do samega Marsa ... (če se ne bo bencin medtem podražil!) »Ne veni, kaj mi je bilo« II Martin nomlja Jesih iz Črna zatožni klopi NOTRANJI PRETRESI V MESNEM PREHRAMBNEM PODJETJU Samo sanje o novomeški klavnici? Vodstvo podjetja ni sposobno voditi delovne organizacije — Namesto samoupravljanja je imelo Mestno prehrambno podjetje v Novem mestu samo-drštvo — Neuresničeni sklepi o preusmeritvi poslovne politike „Ne vem več, kaj mi je ilo, da sem vse to počenjal. Zdaj gledam na vse čisto dnigače, saj mi vest ne da miru. To je bila šola, ki je ne bi rad ponovil. Obždujem.“ Tako je v torek opoldne pred sodniki novomeškega okrožnega sodišča s sklonjeno glavo pripovedoval Martin Jesih, delavec v nekem črnomaljskem podjetju. Na zatožno klop je prišel, ker je v letih 1969 in 1970, ko je bil zaposlen pri kanižarskem rudniku, storil dve kaznivi dejanji. Najprej je iz Belsadove mehanične delavnice ukradel električni vrtalni stroj, vreden 370 din. V zagovoru je sodnikom povedal, daje to podjetje poznal že od malega, ko je šel tja včasih z očetom, kije bil tam zaposlen. Zatem je krajo zagrešil tudi na svojem delovnem mestu: vzel je devet cevastih ključev, osem držajev za orodje in petnajst krogličnih ležajev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo okoliščine, v katerih sta bili stoijeni obe dejanji, in obsodilo Jesiha na šest mesecev zapora in plačilo globe 400 din, vendar pogojno za dobo dveh let. ' KNJIGA OB 400-LETNICI j PUNTOV I, Ob 400-letnici kmečkih puntov^ bodo v Zagrebu izdali zanimivo pu^ blikacijo: to bo ponatis Krleževih , „Balad Petriče Kerempuha“ v opremi Krsta Hegedušiča, knjigi pa bodo dodani številni grafični listi hrvaških in slovenskih Ukovnih umetnikov. Za knjigo je že pred izidom vehko zanimanje. KOLEKCIJA Po pogovoru predstavnikov družbeno-političnih organizacij s predsednikoma delavskega sveta in poslovnega odbora v novomeškem Mesno prehrambnem podjetju so ugotovili -razpravljali so o gradivu. ki ga je pripravila slovenska centrala SDK - da je bila poslovna politika podjetja, za katero so se zavzemali direktor in vodilni delavci, ekonomsko neupravičena, ker ni dala pričakovanih uspehov. Nujno bi morali skrbeti za gradnjo klavnice. Direktor je sicer večkrat izjavljal, kot smo pisali tudi v našem listu, da bo podjetje zgradilo moderno klavnico, a je ostalo le pri načrtih. Podjetje pa je tačas vlagalo denar v razne dislocirane obrate (Karlovac, Straža, Krmelj), kjer so v nekaterih primerih verjetno poslovali celo z izgubo. Zato je delavski svet na eni izmed sej sklenil, da je nuj- Več godrnjaš, več veljaš ,JIudiča, to je pa že od sile!” je bentil občan, ki je v vrsti čakal na gospodinjsko olje: kot da je fant v plavi uniformi na bencinski črpalki kriv, da je vrsta. „Hudiča, saj se nič ne zganete, povem vam, še zmanjkalo ga bo, ja, zmanjkalo!" je godrnjl in se veselo oziral okrog sebe, ko so mu ljudje pritrjevali. Fant s črpalke pa, ki ni za pomanjkanje olja prav nič kriv, je bil raje tiho. Sicer pa, v mestu ga še ni zmanjkalo -ljudje pa godrnjajo, čeprav ga je dovolj. Saj ni on kriv, da ga v Celju pa v Zasavju pa v Beogradu ali Zagrebu ali Ljubljani zmanjka. „Kaj, vsega da bo zmanj-^ kalo? “ je razjarjeno vzkliknil tovariš na položaju in takoj naročil deset metrov drv in tri tone premoga za vsak primer. S takimi stvarmi ni, da bi se igral. Že res, da ima drv in premoga za to zimo dovolj, a previdnost je mati modrosti. Zdaj mu drva leže na snegu, premog mu zmrzuje: toda kaj je mogel, ko mu je novico zaupljivo sporočil tovariš na še bolj odgovornem položaju... „Človeku ni lahko," razlaga direktor majhnega podjetja, „nekaj mora dati na svoj Ugled. Poglej, vsi delavci se že vozijo v fičkih, nekateri so si kupili tudi večje avtomobile. Razumeš, ne morem se tudi jaz pripeljati v službo kar v fičku. Hotel sem zidati vikend, ne palače, nekaj majhnega ob morju. No, poglej, zaradi te preklete dirke moram kupiti nekaj večjega. Austina ne morem, tega kupujejo na Dolenjskem namesto fičkov.. . Vidiš, štirje milijončki so šli rakom žvižgat - pa bi se lahko še v fičku vozil, če premislim ... “ „Kaj, tako drago je že meso? “ se je prijemala za glavo gospodinja, ki jo v mestu vsi poznajo. A mesar je vedno znal ubrati prave strune. „Gospa, saj je soseda vzela kar dva kilograma teletine. Najboljša kvaliteta, kar v ustih se topi.. . “ Gospa pa je vzdihnila in naročila -dva kilograma in pol. Naj se vidi, kaj veljamo! In tako naprej: kdor več godrnja, več velja. Cim bolj je treba udrihati čez zamrznjene plače, čez premajhne kredite, čez slabo založenost trgovin, čez draginjo .. . sploh čez težko' življenje. Danes je pač tak čas, da tisti, ki več velja, več godrnja. Pravzaprav tak čas, ko sploh ne bi potrebovali davkarije: kdor godrnja, tega je treba obdavčiti. Kdor je tihof ga pustimo v miru, ta je revež. Kajti: ali ste že slišali gospode, ki ne marajo več slišati na ime tovariš, da ne bi godrnjali, kako je bilo prejšnja leta boljše, slajše življenje? In ali niste že neštetokrat slišali delavca, ki prvega, desetega ali petnajstega dobi svojo kuverto z osebnim dohodkom, prešteje svojih devetdeset tisočakov in reče: ,Jies je, napredujemo. Socializem je dober, zaslužek dovolj velik, živimo mimo. Samo da bi ne bilo slabše, pa bo vse v najlepšem redu!" J. SPLICHAL na preusmeritev in da je treba zgraditi klavnico: tega sklepa podjetja ni uresničilo, prav tako ni uresničilo nekaterih drugih sklepo\ samoupravnih organov. V dcloviu organizaciji je namesto samoupravljanja vladalo samodršt\o direktorja Jožeta Zalokarja Glede na zdajšnje neuspehe in očitno izigravanje samoupravljanja je logično, da vodstvo podjetja ni sposobno voditi delovne organizacije. Predstavniki družbeno-poli-tičnili organizacij so podjetju predlagali, naj takoj skliče sestanek sindikalne organizacije, na katerem naj delavce seznanijo s poslovno, samoupravno in kadrovsko situacijo v podjetju. Sindikalna organizacija naj zahteva sestanek poslovnega odbora, ki naj razpravlja o poslovni usmeritvi in finančnih možnostih za gradnjo klavnice, ki jo Novo mesto še kako potrebuje. O predlogu poslovnega odbora naj sklepa delavski svet, ki naj spregovori tudi o odgovornosti sedanjih vodilnih delavcev ter ukrepa glede bodočega vodenja podjetja. O razmerah sta razpravljala tudi občinska sindikalna in partijska organizacija. J. SPLICHAL Vlomili so na pošto in odnesli blagajno v noči od 29. na 30. januar so neznanci vdrli v prostore pošte na Jesenicah na Dolenjskem, od koder so odpeljali nad 250 kilogramov težko železno blagajno. V njej je bilo 12 tisoč dinarjev gotovine in približno za pet tisoč dinarjev znamk. Postaja milice v Brežicah bo hvaležna za vsako vest o dogodku. Občane poziva, naj ji pomagajo z informacijami, saj je v prid vseh. Kdo ve, morda bo v prihodnje na vrsti že kdo izmed njih? Ob vseh podobnih dogodkih je miličnikom pomoč občanov zelo dobrodošla. Končno pa to lahko pojmujemo tudi kot dolžnost. PUSTNI POROČEVALEC Letos bo brežiški „Pustni poročevalec" prinesel vrsto omislic na 32 straneh. Zvedeli smo, da bo v njem kar 50 fotografij in karikatur. Zajeten pustni list bo veljal tokrat štiri dinaije. Naprodaj bo že 13. februarja, na dan, ko prireja druščina copatarjev prvo zabavno prireditev v domu JLA v Brežicah. Organizatorji karnevalskih prireditev se dogovarjajo za sodelovanje brežiške sekcije v Mokricali in v Samoboru. Smo še sredi zime, vendar kmetje ne mirujejo. Pripravljajo se na spomladanska dela. Zadnje dni januarja so pri Selakovih v Dobravi, (na sliki) pripravljali kole za vinograde, da bo šlo hitreje potem, ko' bo treba. Se kar toplo sonce, ki se je večkrat prikradlo izza megle-nih oblakov, je pričaralo pravo spomladansko vzdušje. (Foto: S> Dokl) DOLENJSKI LIST občinske konference MetUka, Novo mesto. USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krfiko, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS. Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnlk. Ciril Gril, Jože Jeke, Ivan Kastner. Lojzka Potrč. Slavko Smerdeli] in Franc Stajdohar. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ana Vltkovlč in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Modkon. ' IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). OGLASI: lem vifilne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali o^las do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68.001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotogiviil] ne vračamo — Tiska tiskarna »LJudake pravice« v Ljubljani,