•Tednik tzhajs pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odonrov SZDL Ptuj m Ormo# - Izdaja «avod »Tednik«. Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman - Uredništvo In uprava Ptuj F.ac- kova 8. — Tel. 156. — St tek ra- 6ima: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk t — Rokopisov ne vračamo — Cek>letna n^^nina za tuzem- »tvo MOO, za lno»ctao»»o 1900 d*n. St. 39 PTUJ, dne 11. oktobra 1963 CmmMMii LdnHc XVI. Obisk predsednika Tita v Meli ki Guadalajara, 10. okt. — Danes so predsednik Tito in njegova soproga Jovanka ter elam spremstva odpotovali v mehiško pristanišče in leto- višče Acapnlco ob Pacifiku. Predsedniku Titu in gostom iz Jugoslavije so pripravili tudi v Acapulcu izredno sve- eea prejem. Predsednik Tito bo v tem le- tovišču prebil nekaj dni na od- dih«. Pred koncem njegovega bi- vanja v Acaf>ulcu bo tja prispel tudi mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos. Predvidevajo, da bosta oba pred- sednika v Acapulcu nadaljevala politične razgovore, ki so se, ka- kor tukaj poudarjajo, doslej raz- vijali uspešno in v vzdušju pri- srčnosti ter medsebojnega razu- mevanja. Pričakujejo tudi, da bo- sta oba predsednika v Acapulcu podpisala skupno mehiško-jugo- slovansko deklaracijo o teh ra- govorih. Sinoči 80 v prostranem in le pem parku »Alcalde« v Guadala jari v čast predsedniku Titu ii predsedniku Lopezu Mateosu tei njunemu spremstvu priredili »No( Tapatia«. Prireditev je bila nr prostem v posebnem koloritu Gua dalajare in Jalisca, s sporedor narodnih pesmi, plesov in ognje metov. To je bil festival pesm glasbe in plesov, s katerimi j( ljudstvo Guadalajare želelo viso kemu gostu iz Jugoslavije prikti zati svojo folkloro. Oba predsednika in njuni so progi so v dobrem razpoloženj in z zanimanjem dve uri sledil sporedu. Svečanost je potekala \ vzdušju dobrega razpoloženja ir prijateljstva prebivalcev Jalisr do visokih gostov. Med obiskom v drugem največ jem mehiškem mestu Puadalajar sta se predsednik Tito in Adolf' Lopez Mateos ustavila tudj na mestni tržnici, od koder je naš- slika, ki prikazuje predsednik? Tita, kako si z zanimanjem ogle duje narodno nošo dveh mladi domačinov. Pred uspešnim zakjučkom vpisovanja ljudskega posojila Zelo uffoden potek vpisa v zadnjih dneh — Vključno s sredo do 14 ure je bilo skupno vpisanih 155,716.000 dinarjev — Delavci in uslužbenci so vpisali 57,307.00« dinarjev, kmetje 18,176.000 di- narjev, druRi 4,549.000 dinarjev in pripadniki JLA 2,832.000 dinar- jev. Gospodarske orKanizacije so vpisale 71,852.000 dinarjev. V zadnjih dneh je služba druž- benega knjigovodstva 'pri NB Ptuj zabeležila silno visok vzpon pri vpisu ljudskega posojila. Predvsem so se v tem času po- stavili ob bok delavcem in usluž- bencem kmetovalci, razen tega so v tem čas^u precej vpi'Sovale delovne organizacije. Mnogo so v teh dneh vpisali tudi obrtniki. G>de vpisovamjia na podeže- lju je potrebno omeniti sla^bo raz\nta področja okrog Zetal in nekaterih drugih območij v Ha- lozah, kjer so mali kmetje vpi- sovali v primeri z bolje stoje'či- mi kmetovalci Dravsikega in Ptujskega polja velike zneske. Podobno se je izkazalo haloško območje videmsikega okoliša, v prejšnjem tednu slabo stanje na območju Slovenskih goric (Sp. Velovlak) pa se je zelo popravi- lo in so aktivisti v tem kraju nadomestili, kar so zamudili prve dni \'pisovanja posojila. Po- novno naj omenimo še kraj Sela. ki je daleč presegel piredvideno kvoto. Nerazumljivo pa je. da kraji, kot so Markovci, Gorišni- ca in še nekateri, vpisujejo tako slabo, ali se ne bojijo, da jih bo prehitel čas? V zadnjih dneh je vrsta delov- ^nih organizacij, potem ko je do- segla predvideno ^-pisno kvoto, končala z vpisom, s čemer seve- dan ni rečeno, da članom teh ko- lektivov ni mogoče več vpisovati. Tu bi omenili kolektiv kmetijske jMdruge »Jože L/acko«, ki ie za 100 odst. presegel predvideno vpisno kvoto ter vpisal 88fi.000 di- narjev posojila. Kmetijska zadruga »Haloze« je med organizacijami, ki so najbo- lje organizirale vpisovanje in kjer je vpis najbolje potekal. Na- sprotno pa je bila slaba organiza- cija vpi.sovanja in temu prime- ren rezultat v kmetij.ski zadrugi Go-rišnica, ki je dcsegla komaj dobro desetino predvidene kvote. Do prejšnjega torka so vpisale delovne organizacije v občini nad 71 in pol milijona dinarjev pos^'"- jib., med temi TGA Kidričevo •'^O milijonov dinarjev. kmetijski kombinat Ptuj pa nad 6 in pol milijona dinarjev. Vpis drugih delovnih organizacij poteka te dni. Glede na višino do sedaj vpisa- nega zneska ter glede na to, da je do zaključka vpisovanja š^ pet dni, ni nikakšen optimizem prepričanje, da bj vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja v predvidenem roku v celoti dose- žen tudi na ptujskem občinskem območju. Akcija za vpis ljudsk&ga poso- jila se še nadaljuje. V zavodu za socialno zavarovanje Ptuj so zbrali posojila v skupnem znesku 301.000 dinarjev, kar i'e povpreč- no nad 30 odst. mesečnega oseb- nega dchodka članov kolektiva. Največji znesek na ptujskem območju je z^ porušeno Skopje vpisal odbornik občinske skup- ščine Ptui Jože Muzek. Vpisal je posojilo v višini 200.000 dinarjev. Izkazal se je tudi Štefan Joha iz komunalnega podjetja Ptuj. ki je vpisal znesek v višini 150.000 di- narjev. Zdravnik dr. Mrgcle Mat- ko je \'pisal 100.000 dinarjev, enak znesek pa tudi Ivanka Macun iz Nove Ptuj. Enega izmed tistih, ki so vpisa- li 100.000 din, je prejšnjo soboto obiskal naš sodelavec. To je kme- tovalec Janez Jurčič iz Pleterja št. 11. Povedal je na.<»lednje: »Za potres v Skopju sam izvedel še isti dan po radiu. Ce pomislimo samo na vse grozote, ki so se zgodile v Skopju, sem mnenja, da ne bi smelo biti človeka v na- ši domovini, ki po svojih zmož- nostih ne bi prispeval k izgrad- nji porušenega Skopja. 100.000 di- narjev sem prispeval zato, ker želim čimbolj pomagati. Mislim, da je ta akcija vredna se po- hvale. Pri tem ne mislimo samo na Skopje, kajti to bi se lahko zgodilo tudi pri nas ali kje drug- je.« Razen tega je vplačal Jože Vnuk 100.000 dinarjev in upoko- jenec Alojz Rijavec 50.000 dinar- jev. Vpis presegel predvidevanja # v OBČINI 0RM02 JE BILO DO SREDE VPISANEGA 25,352.000 DINARJEV POSOJILA. AKCIJA SE NI KONČANA. PRI MIKLAVŽU IN V IVANJKOVCIH SO PRVI VPISALI POSOJILO. OBČANI SO DOJELI NESREČO PORUŠENEGA SKOPJA. Solidaimost in človekoljub- nost, bosta v tej humani akciji do prizadetih prebivalcev Skop- ja poleg enotnosti naših narodov' odigrali na j odločilne jžo vlogo. S tem, da je večina občanov do- jela nesrečo, so nekateri vpiso- vali večje znesike posojila kot se je predvidevalo. Čeprav je v ob^ni že več vpisanega poso- jila, akcija vpisovanja še ni kon- čana. Treba je vpisati čimveč, saj bo gradnja novega Skopja' terjala težke milijarde. Do srede je bilo v občini Ormož vpis^ane- ga 25,352.000 dinarjev posojila ali približno 800.000 dinarjev več, kot se je za občino predvi- devalo. V zadnjem tednu so kmetje vpisali čez 5 milijonov dinarjev posojila. To nazorno kaže, da so kmetje z vpisom po- sojila pohiteli, da j^ih ne bi pre- hitel čas. Tudi delovne organi- zacije so povečale svoj vpis po- sojila, tako so vpisale 4,570.000 dinarjev, delavci in uslužbenci 11,263.000 dinarjev, kmetje 8,884.000 dinarjev in ostali 635.000 dinarjev. Vpisna akcija po vaseh poteka v okviru kra- jevnih območij. Glede na to, da sta krajevni območji Ivanjkov- ci in Miklavž vpisali prvi pred- videne kvote posojila in je ra- čunati, da bodo vpis posojila še znatno presegli, so vredni javne pohvale. Tudi ostala krajevna območja Kog, Tomaž in Sredi- šče so se z vpisom posojila dobro izkazala. Tako so na Ko'gu pio- nir Anton Luskovič in pionirki Jelka Luskovič in Zvonka Grosd skupno vpisali 30 tisoč dinarjev. Iz Središča so vpisali posojila vsak po 50 tisoč dinarjev: Metod Zen^ljič, Marija Veselko in Ka- rel Prosnik. Čeprav so pkoraj povsod v ob- čini Ormož občani z vpisom po- sojila izkazali solidamos't in hu- manost do skopskega državlja- na v stiski, nekateri posamezni premožni kmetje v Mihovcih, Trgovišču, v Spodnjih Ključa- rovcih, na Litmerku in v Mez- govcih še vedno niso dovolj do- jeli te humane akcije. Tisti ob- čani iz teh področij, ki še niso vpisali posojila, naj p>ohdtijo z \T>isom, da jih ne bo pretekel 15 .oktober. s KOČEVSKEGA ZBORA Bili smo v Kočevju Udeleženci Kočevskepa zbora na slavnostih v Kočevju Velikega partizansskega zboro- vanja v Kočevju smo se udeleži- li tudi člani Zveze borcev iz Ptu- ja. Kočevsko mesto nas je toplo in praznično dočakalo. Na vsa- kem koraku smo se srečevali z borci in aktivisti. Ogledali smo si tudi razstavo gospodarskega raz- voja v kočevski komuni. Slavja so se udeležili tudi to- variš Rankovič, Kardelj in Pepca Kardeljeva, Lidija Sentjurc in drugi. Tovariš Miha Marinko je govoril o razvoju narodne obla- sti in drugih političnih dogodkih. Videli smo dvorano, v kateri se je pred 20 leti prvič sestal zbor odposlancev slovenskega na- roda. V tem domu je bila tudi razstava portretov in slik iz na- rodnoosvobodilnega boja. Ogledali smo si tudi bazo 20 na Rogu. Stare barake še stojijo med gostim drevjem. Tu je bila partizanska bolnišnica. Tovari.^ Vinko Zigman si je najprej" ogle- dal barako, v kateri je ležal ra- njen. V bazi so bili v času boja tudi razni politični forumi. Tudi odbor AFZ se je tod dalje časa zadrževal. V Rogu so bili razni politični in partizanski tečaji. Tovarišica Tončka Zigmanova nam je pripovedovala tajnosti o življenju v bazi. Tukaj je bila na partijskem tečaju. Na poti domov smo obiskali partizanske kraje Podturn, Polja- ne. Dol. Toplice, Dvor in Žužem- berk. Danes je priče! veljati A-sporažum Danes je za več kot sto držav pričel veljati moskov- ski sporazum o delni prepo- vedi jedrskih poskusov. Če- prav pomeni sporazum sa- mo prvi korak na poti sploš- nega popuščanja napetosti, se je kot rezultat razvoja v SZ, ZDA, Veliki Britaniji in na svehi sploh spremenil iz »navadnega diplomatskega dokumenta« v novo politič- no in ekonomsko kategorijo sodobne družbe. >Majlien sporazume med veli- kimi silami je postal morda pr- vič v zgodovini vzročni člen dol- jre verige vojaških, ekonomskih in političnih posledic. Moskov- ski sporazum pomeni osnovo za nove. ntirialjnje korake na poti k nednari^nemu popuščaaju Iznenada je Ptujčane pretre- sla vest o smrti dr. Jožeta Potr- ča, cmJ leta 1924 pa do začetka vojne idejnega vodja napredne- ga političnega gibanja na ob- močju ptujske občine, med voj- no vojnega ujetnika, po vojni pa funkcionarja v osrednjih orga- nih ljudske oblasti in dolgolet- nega zveznega poslanca ptujske- ga okoliša. V Ptuj je prišla vest o njegovi smrti že v petek, 4. oktobra 1963, kmalu za tem, ko je ob 7. uri zjutraj za vedno zatisnil svoje oči v Ljubljani, ko je obnemoglo prenehalo biti njegovo obolelo srce. Mnogi Ptujčani so pohiteli v Ljubljano, da so ga v ponede- ljek, 6. oktobra, popoldne spre- mili na veličastni zadnji poti, na kateri so se poslovili od nje- ga z lepimi besedami, posveče- nimi njegovemu vzornemu delu za skupnost — tov. Vida Tom- šič, predstavniki jugoslovanske- ga RK, zdravniškega društva in drugi. Pri odprtem grobu se je v imenu ptu.jskih občanov poslo- vil od pokojnika z ganljivimi besedami Janko Vogrinec. Presunjeni nad smrtjo dr. Po- trča se ptujski občani z globo- kim spoštovanjem spominjamo nanj, ki je v Ptuju zanetil plar men socialistične revolucije, ki je bil po Obznani od leta 1924 prvi voditelj delavskega razreda ptujskega okoliša v boju za nje- gove pravice. Od tedaj je bil centralna osebnost med komu- nisti na območju sedanje ptujske občine. Leta 1926 se mu je pri- družil drugi kleni komunist, že- lezničar Ivan Spolenjak, ki je za proletarsko revolucijo izgorel že leta 1940. Skupaj z njim je usta- novil leta 1928 prvo komunistič- no celico v Ptuju v železniških delavnicah. Seme socialistične revolucije je sejal med delavci v delavsko prosvetnih društvih Svoboda in Vzajemnost v Ptuju, med študenti in kmečkim prole- tariatom. Blizu domačega kraja je bil od leta 1932 tesno povezan v re- volucionarnem delu s kmetom komunistom Jožetom Lackom, katerega je ideološko vzgajal in ga privedel v prve vrste sloven- skih revolucionarjev. Plemenit značaj, široko zna- nje marksističnega nauka in pri- pravljenost žrtvovati vse sile v boju za srečo človeka, v boju za socializem, ga je pripeljalo med vrhove socialistične revolucije v naši domovini. Buržoazne oblasti so ga pre- ganjale že od leta 1927 dalje. Skoraj tri leta je preživel kot jetnik razrednega sovražnika, štiri vojna leta pa v vojnem ujetništvu fašističnega okupa- torja. Leta 1939 je postal prvi sekre- tar na novo ustanovljenega okrožnega komiteja Komunistič- ne partije za ptujski okoliš, na- slednje leto pa skupaj z Jožetom Lackom član centralnega komi- teja KPS. Vojno je preživel v nemškem vojnem ujetništvu. Po osvoboditvi je dr. .lože Potrč po- eosto prihajal na ptujski komi- te Zveze komunistov kot naj- boljši svetovalec. Znal je pri vseh problemih najti najboljšo pot k rešitvi. Ptujski komite ZKS je izgubil z njim svojega neumornega pomočnika, ki je iz zakladnice svojega razuma in plemenitosti svojega srca rado- darno delil vsem svoje boga- stvo, jih bogatil in vodi!. Oznanjal je potrebo po poglo- bitvi socialistične etike v držav- ljanih, o čemer priča njegovo bogato publicistično delo. Zelo se je veselil zunanjepolitičnih uspehov našega heroja revoluci- je, predsednika SFRJ tovariša Tita, velikega sina jugoslovan- skih narodov ~ na poti miru v svetu. Pomen Jugoslavije pri utrjevanju miru v svetu je po- gosto poudarjal na mnogih se- stankih raznih organizacij in zborih volilcev v Ptuju in dru- god. Kako priljubljen je bil kot govornik tudi izven meja ptuj- skega območja, je zelo znano. Kamorkoli je prišel prvič, so ga znova vabili, da se vsem vabilom odzvati ni mogel. Med drugim je bil pogost predavatelj oficirske- ga kadra ptujske garnizije. Visoko so cenili njegovo delo v zdravniškem društvu Sloveni- je. V državnem merilu je pri- pravljal zdravniški kodeks, da bi z njim utrdil v zdravniški praksi moralne principe zdrav- nika v socialistični družbi. Dra- gocene nasvete je dajal kot član glavnega odbora RKJ pri delu te humane organizacije, ki podi- ra meje sovraštva med narodi. Kako globoko je prisluhnil mla- dim srcem, ki so na razpotju med dobrim in slabim in jim ka- zal pot, da bodo koristni člani soicalistične skupnosti! Zelo plodno je opravljal odgo- vorne funkcije, ki jih je prevze- mal v ljudski oblasti kot dolgo- letni ljudski poslanec, član vla- de LRS, minister za prosveto, minister za znanost in kulturo, minister za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, predsednik sveta LRS za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo in član iz- vršnega sveta ljudske skupščine ljudske republike Slovenije, član CK ZKS in CK ZKJ. Pomembno je njegovo delo kot član mednarodnega odbora za delo pri Zdraženlu narodov, kjer se je na zasedanjih odbora zavzemal za mednarodno akcijo za ugodne delovne pogoje v vseh deželah sveta, za zaščito matere- delavke. za izdatno zdravstveno pomoč obolelim delavcem, skratka za najboljše oblike so- cialnega zavarovanja v vseh deželah sveta. Pomagal je kjerkoli. Kaj vse je zmogel! K njegovemu široke- mu delovnemu razmahu na mno- gih popriščih je pripomogla nje- gova mnogostranska nadar je- _ nost in njegov širok interes po- sebno za vzgojna, kulturna in mednarodna vprašanja. Mnogi Ptujčani so se obračali nanj po pomoč, ko jih je zadela nesreča. Zelo je rad pomaga) vsem, ki so ga poprosili, naj jim pomaga. Koliko nas je, ki mu bomo vedno hvaležni, da sm? premostili mnogotere težave! Naš dolg njemu, ki je biča nasilje in zlo, ki je visoko dviga prapor resnice in ljubezni mer ljudmi, naj ho — hoditi do po^ ki jo je kazal, po poti sncialistič nega humanizma. Ta bo razvil ^ človeku visoko mero srčne do brote, poglobil bo željo za zna njem in dvignil ustvarjalnost i delavnost, kar bo zgradilo trdr temelje za srečo ljudi. Slava našemu rojaku, velik' mu jugoslovanskemu revoluci' narju, nosilcu mnogih odlik' vanj, častnemu občanu ptujs' občine tov dr. Jožetu Potrču! V. R Edvard Kardelj m obisku pri dr. Scliarffu VČERAJ SE JE PREDSEDNIK Z VEZNE SKUPŠČINE, KI SE MU- DI NA NEURADNEM OBISKU V AVSTRIJI, SESTAL S KANC- LERJEM DR. GORBACHOM, DR. PITTERMANOM IN SE UDELE- ŽIL SPREJEMA V PALAČI PAL LAVICCINI. KI GA JE PRIRE- DEL VELEPOSLANIK IVO SAR AJCiC DUNAJ, 10. oktobra — Pred- sednik zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj, ki se mudi od 6, oktobra s soprogo na neuradnem obisku v Avstriji kot gost pod- kanclerja Pittermanna, je bil vče- raj dopoldne na vljudnostnem ob- isku pri predsedniku avstrijske republike dr. Scharffu. Dopoldne je bil Edvard Kardelj tudi pri avstrijskem kanclerju dr. G poraslo števi- lo iz Nemške zvezne republike. V letošnjih osmih mesecih je bil prehod motornih vozil živa- hen predvsem na prehodih Šen- tilj, Škofije, Fernetiči in Kozina. Cez mejni prehod Šentilj je Šlo v avgustu 25,819 osebnih avtomo- bilov, s katerimi se ie pripeljalo 177,00a potnikov. Udeleženci slavnostne seje Ix lurisličnilv Leta 1962 je dobila Anglija iz turizma 320 milijonov dolarjev. Turistična industrija je na četr- te/n mestu kot izvoznik iz Veli- ke Britanije in najpomembnejši vir dolarskih deviz. Samo iz Amerike je prišlo leta 1962 454,700 turistov. — Španija je že stara turistič- na dežela, pritoik tujcev pa nara- šča iz leta v leto. Leta 1962 je dobila iz tujine 404 milijonov dolarjev od 6,5 milijonov turi- stov. — Švica ima letno približno 45 milijonov turističnih nočitev. Dohodki iz turizma se ocenjujejo približno na 1000 milijonov švi- carskih frankov. — Grčija je leta 1962 sprejela 541.470 turistov, največ iz ZDA, nato iz Nemčije, Anglije in Fran- cije. Etohodki iz turizma so zra- sli na 76 milijonov dolarjev. — Indija je v primeru v majh- no Grčijo naštela v letu 1962 komaj 134.360 tujih turisitov, največ iz Zahodne Evrope in Severne Amerike. — Izrael je imel v primerjavi z Indijo v letu 1962 veliko tujih turistov, in sicer 183.700, Med temi je bilo največ Amerikan- cev — 35 odstotkov. — Avstralija je leta 1962 spre- jela 132.385 tujiih turistov, od tega je imela 23 milijonov do- hodkov. Najbolj zanimivo pod- ročje Avstralije je Nova Zelan- dija, ki je v letu 1962 imela 92.723 gostov. Tudi tu je bilo največ Amerikancev. — Z AR je imela leta 1962 554.581 tujih "obiskovalcev z 4,116.477 nočitvaimi, — Kanada je v letu 1962 iz tu- rizma prejela 560 milijonov do- larjev. Poljsko je obiskalo 400.000, Filipine 62.364 turistov, obisk je narastel tudi v Kongu in v vsej Vzhodni Afriki. — Zahodna Nemčija ima 1,040,191 turističnih postelj. Sa- mo iz ZDA so v letošnjem letu nažteli blizu pol milijona turi- stov. Pred kratkim r^ih-T)'" ''olcor 'o Uitf^-fi- za številčni moči, strukturi in stopnji njenih proizvajalnih sil. Boj' za napredek človeštva je neizmerno zamotan in kom- ipleksen problem, vsi narodi prispevajo k družabnemu napredku na svoi način; iugoslovanski prispevek pa riisluži '""O po/nrnoct zato, ker je s skromnimi mo- čmi in kljub njim dosegel re- zultate. ki nimajo samo naci- onalnega. ampak tudi zelo ve- lik mednarodni pomen« Dr. Potrč v nadaljevanju poudar- i'a: »Ni dvoma, da bo žftlo v bodočnosti zaradi poti, po ka- teri je krenilo jugoslovansko delavsko gibanje, še mnogo lepša priznanja Razumljiva je ta pot edino, če pravilno ocenimo veličino moralno-po- litičnega činitelja delavskega gibanja, ki je znalo mobilizi- rati pod svojim vodstvom najširše ljudske množice za reševanje nacionalnih in so- cialnih problemov, ki stoje pred vsem človeštvom. Brez močnega revolucionarnega de- mokratičnega gibanja med obema vojnama,« piše dr. .Po- trč — »brez uspešn? organi- zacije obrambe pred rastočo fašistično no pred drugo svetovno voj- no, bi ilegalno delavsko gi- banje ne moglo že pred vojno orerasti v prevladujočo poli- tično silo in bi ne moglo pri- spevati takšne ogromne sile v antifašistični vojni in sredi nje spočeti takšne napredne oblike družbene preobrazbe. Pri nas je slehernemu rasno, da se naša KPJ, ki je vso to preobrazbo vodila in organi- zirala, ne bi nikdar mogla brez te globoke zasidranosti v ljudskih množicah tako uspeš- no upreti Stalinovemu hege- monizmu in pogubni blokov- ski delitvi sveta, torei boju za resnično mednarodno ena- kopravnost, ki je proslavil Jugoslavijo po vsem svetu.« Od našega dragega dr Po- trča se poslavljamo prav v času, ko po svetu hvalijo ju- goslovanske napore za mir in razumevanje med naredi Zad- nje dni. ko je bil dr. Potrč že težko bolan, je imel na svoji bolniški postelji razgr- njene časopise, da bi sorem- lj'al miroliubno pot našega predsednika republike po Ameriki V svojih zadnjih razgovorih se je navduševal za dosežene uspehe na tei po- ti, pri tem pa ni pozabil na nekatere pereče vzgojno-mo- ralne probleme pri nas doma. Po okrevanju i p hotel zopet pomagati predvsem mladini sai ie bil z mladinskimi or- ganizacijami in posamezniki v stalnih stikih vse do težke bolezni. Vrzel, ki i'e z njegovo smrt- jo nastala v naših vrstah, nas bo še bolj spominjala kako dr^igr-cenega in delavnega člo- veka smo izgubili z njim Slava njegovemu spominu! T\7an Tčrpft Pisma uredništvu Tovariš urednik! v kaoa.nii ptujskega hotela so hile včasih na razpolago raz- ne igre za razvedrilo in za kra- tek čas kot npr. igralne karte, šah in drugo. Zato so zvedeli razni gosti in skupine gostov in se je prvotni dober namen či- sto izjalovil. Vodstvo hotela se je odločilo prekiniti s tako uslužnostjo. Sedaj ni mogoče v kavarni niti .Zahirati in ne igra- ti kart. Ta ukrep hi bil čisto umesten, če bi imel namen preprečevati nekulturno početje raznih ljudi, ki se še niso povzpeli na stop- njo, da bi se v javnih lokalih dostojno obnašali in da ne bi povzročali škode skupnosti. Z vznemirjanjem drugih gostov, s kajenjem in metanjem ogorkov po tleh ter z uničevanjem gu- mijaste prevleke po tleh se ne bi mogla sprijazniti nobena go- spodinja v privatnem stanova- nju in se tudi ne more nobena uprava javnih lokalov. Zato je razumljivo, da omejujejo v ka- varni vse oblike daljšega zadr- ževanja. Ce so v hotelu s tem dosegli namen, je v redu, če pa ne, naj ostane nsprej odprto vprašavnje, kako preganjati te- mo ali kako prižigati luč omike in kulture mladih ljudi. Smatram, da v kavarni ne bi smeli biti enaki napram vsem. tudi napram tistim, za katere vedo, da se ne bodo nedostojno I vedli, da ne bodo uničevali pre- vleke na tleh in da ne bodo tr- peli pri svojih mizah družbe, ki bi delala v lokalu kravah To- liko vplivnosti in obzirnosti bi lahko imeli, da bi lahko dovo- lili igrati šah vsaj tistim, ki jih poznajo in za katere vedo, da jim doslej niso povzročali težav pri njihovem gostinskem delu. Smatram, da bo to mogoče urediti še pred nastopom zime, ker bi sicer bilo res nevzdržno sedeti o kavarni brez zaposlitve in razvedrila, ki si ga človek v takem lokalu sicer lahko privo- šči. Redni gost. ZANEMARJENA STROJA Na gospcdarstvu kmetijske za- druge »Jože Lacko«, odsek Brati- slavci, stoji že od senske košnje na travniku ob senikih velik bencinski motor Aran-Rijeka. ki so ga otroci deloma že razmonti- rali. Stroj', ki stane lepe denarje, je, kakor je videti, šel v pogubo. Nedaleč vstran se nahaja mla- tilnica TPS Maribor' znamke »zarja«. Tudi ta stroj je že od mlatve izpostavljen vremenskim neprilikam. Kdo je le odgovoren za stoje na tem sektorju KZ. ki je tako malomarno pozabil na- nje? RPTialr JnŽP S POLENŠAKA Na Polenšaku je zadnje čase precej govora in tudi dela pri vpisovanju ljudskega posojila za ponesrečeno Skopje. Mnogi s Po- lenšaka se tega prav dobro za- vedajo, nekateri pa o tem raje nič ne slišijo. Vredno je omeniti prebivalce iz Hlaponec, ki so pri- spevali 45.000 dinarjev ali največ od vseh prebivalcev območja KU Polenšak. V Hlaponcih je pobiral prispevke zadružni strojnik An- ton Kožar. Ljudje se niso nič obotavljali, čeprav v tem času pri zasebnikih ni denarnih sred- stev. - • - Zadružni traktorist Anton Ko- žar na sektorju Polenšak in traktorist Franc Stuhec na sek- torju Juršinci imata polne roke dela. Anton Kožar ima že sedaj 50 naročil za jesensko oranje, ze- lo pa ga moti deževno vreme. S strojem Ferguson 35 je zelo za- dovoljen. Kmetovalce pa tukaj kot tudi drugod ovira deževno vreme, ki ne dovoli, da bi delali na polju. Mnogi imajo zunaj še otavo. POŽRTVOVALNOST IN TOVARIŠTVO Korošec Lojze, požrtvovalen podčastnik ptujskega gasitekega drašfcva, je bil pred kratkim v ptujski bolnišnici na zdravlje- nju. Ob priliki operacije je za- šel v nevarnost, da bi izikrvavel, vendar se to zahvaljujoč njego- vim tovarišem — članom gasil- Bikega društva Ptuj — ni zgodilo. so ti zvedeli, da je Lojze v nevarnosti, jih je kar devet po- hitelo v bolnišnico, da bi mu pomagali .s svojo krvjo. Zgleden primer požrtvovalno- sti in tovarištva kliče po posne- ■nanju, mb Probleme telesne kulture smo obravnavali s predsednikom Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj Jožetom Strafelom. Jože Strafela je pred- ' sednik zveze že od svojega osno- vanja 17. decembra 1961 in je od- govoril na naslednja vprašanja: Bi nam lahko povedali nekaj splošnih misli o uspehih in te- žavah Občinske zveze za telesno kulturo? Občinska zveza za telesno kul- turo Ptuj je v svojem dvolet- nem obstoju opravičila svo] namen. Postala je neposredni družbeni organ razvoja telesne kulture v naši občini, saj je v njej zastopan vsak predsednik društva, ki tako neposredno so- delujejo v upravljanju in vode- nju zveze. Da je delo zveze zaži- velo. je v glavnem velika zaslu- ga vcdiinih tovarišev pri Občin- ski skupščini v Ptuju, kateri da- jejo zvezi materialno in mo- ralno pomoč. Da so nekatere športne in telo- vadne zvrsti v Ptuju in okolici v nazadovanju, ali vsaj vidno ne napredujejo, je krivda pred- vsem v premajhni deja\'nosti občinskih strokovnih komisij pri zvezi. Delni uspeh so pokazale le komisija za rokomet, nogomet in gradbena, dočim še ostale niso zaživele. Kal bi po vaše mnenju bilo tre- ba storiti da bi delo bolj zaži- velo? V prvi vrsti bi rabili v mestu in na deželi predane in požrtvo- valne športne delavce, ki bi bili voljni prevzeti razne funkcije — vaditelji, trenerji in podobno — v resnici ne pa samo v diskusiji. Mladine je dovolj, treba je le pravilnega vodstva in usmerja- nja, F^av tako bi morali poži- veti vadbo na šolah, predvsem na deželi ne pa, da še tiste telo- vadne učitelji, ki so bili na de- želi, potegnemo v mesto. Velika pridobitev za zvezo bi bila tudi profesionalna moč z visoko šolo za telesno vzgojo. Delna rešitev bi bila tudi, če bi telovadni uči- telji imeli nadure v društvih, ne pa v drugih predmetih na šo- lah, kar velja zlasti za Ptuj. Teh predlogov je več. Nekatere ko- ristne bi morali najti in začeti z delom, Sele potem bi lahikt) pri- čakovali velike uspehe. Poleg problemov, ste imeli verjetno tudi kakšne uspehe? Vidnejše uspehe smo dosegili, kot sami veste le v nogometu in rokometu. Nekaj neuspehov je zabeležila tudi atletika in orod- na telovadba. Inmte kakšne načrte za v bo- doče? Načrtov imamo veliko, vendar je vprašanje, če bodo izvedljivi. Najvažnejše li bilo prav gotovo urediti redno, pravilno in -siste- matično vadbo pri najmlajših, to je pionirjih, oziroma šolaih, ven- dar je tu nekaj težav, kot so ka- dri, prostori itd. Dobro bi bilo, če bi tudi Ptuj dobil predstav- nika v nogometu v SCL. Misiliti bomo morali tudi na večjo te- lovadno in športno manifesta- cijo v čast dneva mladosti. Pred- videvamo tudi ustanovitev ne- katerih društev. Torej načrtov je veliko, vprašanje je samo, kako jih izvesti. ŠAH ŠAHOVSKO DRUŠTVO PTUJ je v dneh 5, in 6. oktobra 1963 organiziralo prijateljski četve- roboj med avstrijskima moštvo- ma Schachklub JUDENBURG in Schachklub KNETTELFELD ter Šahovskim društvom Ptuj ter Šahovsko sekcijo »Kovinar« Ma- ribor, in sicer v Ptuju in v Ma- riboru. Moštvo SK Judenburga je nastopilo samo s 7 igralci, medtem ko je SD Ptuj moralo v nedeljo postavo moštva spreme- niti in dopolniti z dvema rezer- vama zaradi žalostnega družin- skega dogodka dveh igralcev. Ta sprememba je seveda vpliva- la tudi na izid tekme. Rezultat sobotnih tekem: SD Ptuj — SK Judenburg 4:3, SS Kovinar — SK Knittelfeld 6,5:1,5. V nedeljo pa sta se obe tekmi končali neodločeno, in sicer: SD Ptuj — SK Knittelfeld 4:4, SS Kovinar — SK Judenburg 3,5:3,5. MESTNI KINO PTUJ predvaja 11. oktobra t. 1. ame- riški film »MAŠČEVALEC ZO- RO«, 12. in 13. oktobra t. 1. an- gleški barvni (kinemaskopski) film »PEKLENSKI KLUB«, 15. in 16. oktobra t. 1. angleški (vi- stavisiion) film »GANGSTERJI«, 17 ok+obra t. 1. sovjetski banmi (kinemaskopski) film »RDECA JADRA". KINO GORISNICA predvaja 13. oktobra t, 1. film »SIN RDEČEGA GUSARJA«, KINO ORMOŽ predvaja 12, in 13: oktobra t, 1, ameriški film »PRIJATELJ JOEY, 16. in 17. oktobra t. 1. sovjet. film »RDECE LISTJE«. KINO ZAVRC predvaja 13. oktobra t. 1. ame- riški (kinemaskopski) barvni film »SAJONARA« Mlaj bo v četrtek, 17. oktobra 1963, ob 13,43. Napoved: v prvi polovici tedna bo spremenljivo oblačno in mrzlo, v drugi pa bo pre\^ladoval južni ali jugoza- hodni veter, bo jasno in toplo. Alojz Cestnik ORODNI TELOVADCI JUGOSLAVIJE IN ZAR V PTUJU Prejšnji četrtek so bili v Ptu- ■ju na krajšem obisku orodni te- lovadci državnih reprezentanc ZAR in Jugaslavije. Gostje so si v spremstvu Branka Furlana, predstavnika občinske skupšči- ne, ter Jožeta Strafela, predsed- nika občinske zveze za telesno kulturo, in Staneta Kanduča, podpredsednika zveze, ogledali muzej, ptujski grad in sadovnja- ke Osojnikove zadruge. Kot je znano, so nato naši telovadci v Mariboru premagali ustrezno reprezentanco ZAR. Tudi pionirji vpisujejo posojilo v nedeljo dopoldan me je pot peljala na Kog, čez Tomaž in Ivanjkovce, kjer smo obiskali pi- onirje in cicibane, ki so vpisali posojilo za obnovo porušenega Skopja. Najprej smo se zausta- vili pri Tomažu, da bi se prepri- čali, kako poteka akcija vpisa ljudskega posojila. Tomaževsko področje je lani močno prizade- la toča, kar pa se je odrazilo še letos v manj'ših pridelkih. Toda na vse te lanske težave se pre- bivalci iz tega področja niso pre- več ozirali in so ob akciji vpisa posojila razumeli nesrečo, ki je prizadela prebivalce mesta Skop- ja. Akcijo vpisa posojila na tem področju ie vodil Franc Novak, ki je na tem področju dobro znan. Akcija je potekala zelo do- bro, zato smo se oglasili še v Ivanjkovcih. Ker Ivanjkovci z Miklavžem v občini spadata med tisrta področja, ki so v občini med prvimi vpisala predvidene vsote, smo se kmalu ustavili na Kogu. Kog je lep in privlačen kraj in znan po spopadih v drugi svetov- ni vojni. Tam imajo zgrajeno mo- derno šolo, ki je sodobno oprem- ljena in ima naziv po narodnem heroju Jožetu Kerenčiču. Nekaj sto metrov Dod osnovno šolo na Kogu stanujeta v Lačive- si 17 petnajstletni Luskovič An- ton in njegova 8' letna sestrica Jelka, ki sta vpisala vsak po 10 tisoč dinarjev posojila. Anton Luskovič je povedal, da je naj- starejši izmed otrok Katastrofa v Skopju ga je zelo prizadela. Porušeno mesto in reševanje po- nesrečencev je videl na televi iji, prav tako sestrica Jelka. Videl je, da so prebivalci Skopja po- moči potrebni. Obiskuje 8. razred osnovne šole in se najbolj zani- gova sestrica je odlična učenka, ki obiskuje 2. razred osnovne šo- le, poučuje jo pa učiteljica Mari- ca Hren. Tudi Mala Jelka je vi- dela nesrečo p>o televiziji. Drozg Zvonka je doma iz Lačavesi št. 1, stara šest let in bo prihodnje leto pričela obiskovati prvi raz- red. Mamica ji je večkrat pripo- vedovala o nesrečnih ljudeh v Skopju, zato je tudi ta vpisala 10.0000 dinarjev posojila. Deklica je že več let brez očeta, ki se je ponesrečil z motornim vozilom. Taka je solidarnost treh malih Anton Luskovič. sestrica Jelka. Zvonka Droze pionirjev in cicibanov, ki so s svojimi skromnimi sredstvi pri- spevali k izgradnji porušenega Skopja. Trije pionirji in cicibani so tako prispevali 30.000 dinarjev. Dolžrpcst vseh je, da zamujeno popravijo, saj akcija vpisa poso- jila še ni končana. Morda bi kje učenci v šolah organizirali skup- no akcijo vpisa posojila? ma za nogomet. Povedal je, da je bil doslej odličen učenec in da želi postati predmetni učitelj zgo- dovine in zemljepisa. Tudi nje- stran 4 TFnMIK T?v Oktobra 1968 Preganjan Dne 29. maja 1930 so dr. Jože- tc Potrča, zdravnika v Janežov- cih, iznenada ii-etirali orožniki kot komunista, povezanega v sodnem procesu proti komuni- stoma Antiču in Mladenu. 2e leta 1927 so oblasti osumi- le Jožeta Potrča, tedaj medicin- ca, rojenega 3. aprila 1903 v Vin- tarovcih v Slovenskih goricah, da je član Komunistične partije. V arhivu v I.,jubljani so shra- njeni akti, ki govore o Jožetu Potrču, komunističnem agitator- ju. Akt sreskega poglavarja z dne 9. 8. 19?7 Ptujski sreski poglavar je omenjenega dne poslal državne- mu pravdništvu v Maribor pi- smo s prošnjo, naj uvede proti Jožetu Potrču kazenski postopek zaradi komunistične propagan- de. Akt so nato poslali okrožne- mu sodišču v Ptuju, da zasliši osumljenca. Na dopisu je pod- pisan državni pravdnik dr. Jan- čič. Sodi.^če v Ptuju je akt pa- rafiralo 17. avgusta 1927. Akt žandarmerijske postaje Sv. Urb^an pri Ptuju Dne 15. septembra 1927 je pi- sal komandir žandarmerijske postaje iz sv. Urbana, danes Desternika, sreskemu poglavar- ju v Ptuju. V dopisu čitamo, da je dr. Jože Potrč pred volitvami agitiral med delovnim ljudstvom za komunistično stranko in do- segel, da je dobila komunistična stranka v Juršincih 13, pri Ur- banu pa 10 glasov. Dopis ome- nja tudi Zelenika, ki je zaposlen pri zidarskem mojstru Novaku v Celju, ki je tudi vnet za ko- munizem in se rad druži s Potr- čem. Ta pa misli v občini Urban kot nosilec delavske liste kandi- dirati. Akt je parafiral sreski poglavar v Ptuju 19. septembra 1927. Naslednji akt je odredilni list za zasliševanje dr. Jožeta Potr- ča 7> dne 20. avgusta 1927, para- firalo ga je okrožno sodišče v Mariboru, okr. sodišče v Ptuju in državno pravdniš+vo. Zadnje je pripisalo dne 18. oktobra 1927, da ni nobenega povoda za preganjanje Jožeta Potrča. Za- kaj tako ugodna rešitev prve ovadbe zoper njega? Državno pravdništvo v Mari- boru je prejelo od ptujskega so- dišča zapisnik o zasliševanju ob- toženca in prič Viktorja Eržena iz Maribora, Mara Jožka iz Ptu- ja, Franca Gabrijela iz Ptuja in ■ Ivana Segula iz Ptuja. Priče pa £0 se izrekle v dobro obtoženca. Zapisniki zasliševanj prič Iz zapisnika o zaslišanju Vik- torja Eržena, novinarja v Mari- boru, starega 28 let, brez konfe- sije, je razvidno, da se je oglasil Potrč na shodu SSJ v Ptuju pri Belem križu dne 27. julija 1927, kjer je razvijal program delav- sko-kmečkega republikanskega bloka. Komunizma pa se Potrč v svojem govoru niti z besedico ni dotaknil. Iz zapisnika priče Mara Jož- ka z dne 27. julija 1927 na okr. sodišču v Ptuju razberemo, da je na shodu SSJ (socialistične stranke Jugoslavije) pri Belem križu v Ptuju govoril Viktor Er- žen iz Maribora in polemiziral s pristaši delavsko-kmečkega re- publikanskega bloka, ki ga ne- kateri smatrajo za komunistič- nega. V diskusiji je govoril tudi medicinec Jože Potrč, a Mar si ni zapomnil podrobnosti. Iz zapisnika priče Franca Ga- briela, uradnika v Ptuju, pa raz- hprpmo Hn IP tr.rTpn 7ncrvizarinl program socialistične stranke, Potrč pa načela delavsko-kmeč- kega republikanskega bloka, proti monarhiji pa Potrč ni go- voril, pač pa je kritiziral primer Uratnik-Siter (op. RV.: dva čla- na vodstva SSJ, ki sta pošiljala vdanostne brzojavke kralju). Iz zapisnika priče Ivana Segu- la, mizarja iz Ptuja, starega 54 let, razberemo, da se spomni ze- lo malo iz polemike, ker slabo sliši. Dodal pa 'je, da je na sho- du sam kritikoval, ker ni prišlo do enotne delavske liste, ampak se delavske sile drobijo. Ostal je črno zapisan Dr. Jože Potrč je ostal od pr- ve ovadbe dalje črno zapisan pri buržoaznih oblasteh. Ko so ga leta 1930 aretirali, zvemo iz »ob- tožnice«, da je član KP, a se ne ve od kdaj. Obdolžili^ so ga, da je prišel v hišo Josipa Polanca v Pesju pri Celju skupaj s ko- munistom Samardžičem Ristom- Staričem, s Pecarskim Zikom- Ribarcem in nekim Mladenom. Mladena je poslal CK KPJ z Dunaja v Jugoslavijo, da bi de- lal za KP. Potrč je na tem se- stanku dobil od Samardžiča Ri- ste ključ za dopisovalno šifro in se je nato z njim tudi dopisoval. V začetku maja je poslal po Sevnikarju Samardžiču železno kloridno vato za čitanje pisem, pisanih s kemičnim črnilom. Po- vezan je bil tudi s komunistom Klopčičem Francem iz Ljublja- ne. Ta mu je poslal dvoje pisem. Poleg njega je bil Potrč povezan tudi s komunistom Spolenjakom iz Ptuja in Cehnerjem, knjigo- vodjo, ki je stanoval v Trubar- jevi ulici v Ptuju. Od obeh aretirancev Potrča in Spolenjaka je hotela policija najprej, nato pa še sodišče, izsi- liti priznanje, da sta člana Ko- munistične partije. Onadva sta to vztrajno zanikala. Vse obdol- žence so 'zelo bremenila pisma, ki so jih pisali in so prišla so- dišču v roke. Zato zagovori niso veliko pomagali, nekateri so pod težo bremenilnih pisem priznali svoje zveze, zanikali pa, da so člani Komunistične partije. Za- radi obremenilnih okolnosti sta bila Spolenjak in Potrč obsoje- na v Zagrebu na dve leti ječe, ki jo je dr. Jože Potrč prebil v Požarevcu. Dr. Potrč se je vrnil domov junija 1932 in nadaljeval z re- volucionarnim delom. Nismo še omenili, da so ga zaradi komu- nizma odpustili tudi iz ptujske bolnišnice, kjer je nastopil služ- beno mesto po končanem študi- ju. V odpustnici so navedli za vzrok odpustitve njegovo poli- tično pripadnost. Po vrnitvi iz Požarevca so oblasti še bolj budno pazile na vsak korak dr. Jožeta Potrča, za- to ni čudno, da so ga leta 1936 znova aretirali in mučili na za- grebški policiji, da bi izsilili priznanje, kako dela za Komuni- stično partijo. Tedaj je v zaporu presedel štiri mesece. Njegovo zadržanje pred policijo je bilo vzor vsem drugim zaprtim ko- munistom. Januarja 1941 je moral z dru- gimi ptujskimi komunisti v Me- djurečje v Srbijo, kjer so obla- sti uredile koncentracijsko tabo- rišče 7a komunistične osumljen- ce iz vse Jugoslavije. Hotele so preprečiti zmago ljudske fronte, naprednih političnih sil v Jugo- slaviji in s tem pristop Jugosla- vije v tabor demokratičnih sil sveta, v svetovni vojni, ki se je pričela v jeseni leta 1939. Ko so vseeno zmagale napredne sile in 27. aprila 1941 vrgle izdajnlško vlado Cvetkovič-Mač^k, so se odprla vrata v taborišču v Me- djurečju in tudi dr. Jože Potrč se je z jetniki napotil domov, ka- mor je prispel na večer pred fa- šističnim vojaškim napadom na Jugoslavijo. Ze čez dva dni ga vidimo med prostovoljci, ki so iz Ptuja krenili proti Rogaški Sla- tini in nato proti Novemu me- stu, kjer so učakali kapitulacijo jugoslovanske vojske. Potrča so Nemci zajeli v Celju, ko se je vračal proti domu. Odpeljali so ga v vojno ujetništvo v Muhl- berg ob Elbi, kjer je ostal sko- raj do konca vojne. V taborišču je pomagal bolnim in propagiral pravilno pot narodnoosvobodil- nega gibanja pod vodstvom tov. Tita proti nedičevski in mihajlo- vičevski propagandi. Ob koncu leta 1944 je prebolel tifus v bol- nici Schmorkau, kjer je ostal do konca vojne. Ko se je vrnil v domovino po letih preganjanja in trpljenja za veliko idejo Marksa, Engelsa in Lenina, se je izpolnila njegova želja, jugoslo- vansko buržoazno oblast je za- menjala ljudska oblast, v kateri je on z.vsemi svojimi močmi po- magal graditi socializem. V. R. Problemi ormožke matične knjižnice Glede na to, da je pred krat- kim Ormoška ljudska knjižnica dobila formacijo matične knjiž- xiice v občini Ormož, je uprav- nica knjižnice Nežika Vaupotič o programu knjižnice in sploh o njenih problemih odgovorila na naša vpraišanja: Pred kratkim ste bila imeno- vana za upravnico matične knjižnice v Ormožu. Zanima me, na kq,kšne težave ste naletela pri svojem delu? Prvi in najvažnejši problem je pomanjkanje ustreznih pro- sitorov, zato gostuje knjižnica začasno v prosix3a:ih Rešilne po- staje. Nova dva prostora, ki ju bo knjižnica dobila z zgraditvijo 32-stanovanjskega bloka v Or- možu, boista ta problem rešilla. Knjižnica ima precejšnje težave zaradi zastarelega in za sodobno ureditev neprimernega pohištva, ki onemogoča prost pristop in izbor knjig bralcu. Zato potre- buje nove odprte knjižne omare, ki bodo bralcem omogočile večji pregled knjižnega fonda. Ormo- ška matična knjižnica ima pri- bližno 1800 knjig. V knjižnici bo- do knjige razdelili po decimialni klasifikaciji, ki se v svetu naj- bolj uporablja, torej po strokah in po abecednem redu pisateljev. Tak sestav knjig olajža delo knjižničarju, za pregled knjig pa bodo uvedli za bralce listovni katailog po pisateljih, katalog po naslovih knjig in katadog po stro- kah. Knjige za mladino bodo raz- delili po starostnih stopnjah, za cicibane, pionirje in knjige za mladino. Vse poučne knjige bo- do razdeljene po decimalnih kla- sifikacijah, kot so vse knjige za odrasle. Knjižnica pogreša po- učne in mladinsike knjige. Po teh knjigah bralci veliko povprašu- jejo, vendar jiim ne more usifcre- či. Letos je knjižnica, čeprav pe srečuje s finančnimi težavami, kupila 145 leposlovnih knjig. Koliko stalnih bralcev ima knjižnica in kako so v občini or- ganizirane ostale podružnične knjižnice? Knjižnica ima 370 članov. Ma- tična knjižnica pa ima približno 150 stalnih bralcev, kar je glede na število prebivalcev premalo. Od starejših bralcev prebere največ knjig kmetovalec Ivan Kirič iz Dobrave, od mladih bral- cev pa Slavko Voršdč, učenec 3. razreda osnovne šole Ormož, Marjana Brazda in Majda No- vak. V prvem polletju letošnje- ga leta je obiskalo knjižnico 871 bralcev, ki so si izposodili 1613 knjig. Od teh iziposojevalcev je bilo največ mladine. Med stalne bralce bo treba uvrstiti pred- vsem delavce in zasebne kmeto- valce, ki na tem področju pred- vsem v poletnem časoi premalo segajo po knjigah. Knjižnica si je sicer postavila nalogo, da bo obveščala občane s seznami naj- novejiših knjig, ki jih bo imela na razpolago. Knjižnica bi naj imela v novih prostorih tudi či- talnico. v kateri bi lahko občani brali časopise. Kakšen je letošnji program matične knjižnice? Dosedanja Ljudska knjižnica v Ormožu je kot matična že re- gistrirana pri Narodni in uni- verzitetni knjižnici v Ljubljani, ki je matica za vse matične knjižnice v Sloveniji. Vsaka matična knjižnica mo- ra evidentirati vse društvene, šolske, bolniške, sindikalne in vse tiste knjižnice v delovnih organizacijah, ki imajo nad 500 knjig. V občini je sicer več po- družničnih knjižnic, ni pa jas- nega pregleda nad knjigami. To bo treba čimprej storiti. Nada- lje bo matična knjižnica zbirala nekatero dokumentacijo občin- ske skupščine. Vse doslej knjiž- nica ni imela pravil in pravilni- ka o nagrajevanju. Matična knjižnica Ima 7-člannki upravni odbor Vsišike knjižnin?« v občini, ki imajo nad 500 knjif', bodo po- slovale v sklopu matiV*ne knjiž- nice, ki jim bo morala pregle- dati in oceniti vse knjige in jim nuditi vso strokovno pomoč. Ma- tična knjižnica bo nadalje oprav- ljala vsa inštiruktorska dela pri podružničnih knjižnicah, pri- pravljala bo knjige za potujočo knjižnico, ki mora krožiti pred- vsem v oddaljenih krajih v ob- čini. Pomembno je, da se je ormo- ška matična l^jižnica vključila v medknjižnično izposojevalno mrežo knjig. Tako si bo lahko izpo?ojevala ustrezne strokovne knjige od drugih loijlžnic. Knjiž- nica posluje 3-lcrat tedensko ob torkih In nedeljah dopoldne in ob petkih popoldne. R. D. PR^Cr NEDELJSKIMI ŠPORTNIMI DOGODKI PRED NEDELJSKIMI NOGOMETAŠI: Nogometaši Aluminija so v ne- deljo osvojili v Murski Soboti dragoceno točko, predvsem po za- slugi nespretnega domačina Mau- čeca, ki je zastreljal enajstmet- rovko. V nedeljo gostuje 'Aluminij v Kranju proti Triglavu. Oba na- sprotnika sta izenačena. Točka ali dve sta za Alum4nij uspeh. — Tudi nogometaši Drave ni- zajo uspeh za uspehom, saj so že v treh zaporednih tekmah osvo- iili točke. V nedeljo gostujejo v Mariboru proti Braniku, kjer bi morali potrditi svoj uspeh iz zad- njih treh tekem — osvojiti vsaj točko. Pozna se, da je pred krat- kim nrevzel treninge bivši vra- tar »Maribora« Eferl. — S tekmovanjem bodo v ne- deljo nadaljevali tudi nogometa- ši v občinski nogometni ligi, kjer ima TAP v Kovinarju resnega konkurenta. ROKOMETASI: — Ljubitelji rokometa bodo lahko v nedel.jo prisostvovali derby srečanju MTT-Livarna : Drava, ob 11. uri. Te tekme so bile ved- no zanimive in verjetno tudi ne- deljska ne bo razočarala simpa- tizerjev rokometa. S tekmova- njem bodo začeli že ob 8. url mladinci, nato ženske B. moški B in na koncu moški A ekipi. Tako bomo v nedeljo videli štiri garniture MTT-Livarne in Dra- ve. — Ženske potujejo v Črnomelj, kjer imajo sicer malo več izgleda kot v Piranu. Točke bi iini bile nujno potrebne, če hočejo obdr- žati gornji vrh lestvice. Se spo^ red pomurske lige: Vel. Nedelja: Ljutomer, Ormož:ESS (M. S.) itd. Delavska univerza je začela z Izobraževalnim delom Delavska univerza je že v sep- tembru začela z izobraževalnim delom v novem izobraževalnem obdobju. Končanih je pet seminarjev za prosvetne delavce, ki jih je de- lavska univerza organizirala skupno s pedagoško prosvetno službo. V tednu boja proti tuberkulozi je delavska univerza sodelovala z osmimi izobraževalnimi centri, v katerih so njeni predavatelji imeli predavanja, spremljana z di9filmi. Za bodoče matere iz Haloz in Slovenskih goric so redna preda- vanja, ki so programirana do me- seca maja. Tudi delo v oddelkih za odras- le je že v teku ter delajo oddel- ki za odrasle na ekonomsl^i sred- nji šoli ter oddelki na osemletki »Toneta Znidariča«. S slušatelji višje tehnične šole pripravlja de- lavska univerza seminarje v pro- storih ekonomske šole. Delujeta tudi začetna tečaja iz nemščine, en začetni tečaj iz an- gleščine, v kratkem se prične za- četni tečaj Iz francočine, in če bo dovolj priglašencev, še nadalje- valni tečaj iz francoščine. Proti koncu tega meseca prične delavska univerza v izobraževal- ni centrih SZDL s ciklusi izred- no zanimivih predavanj iz ob- rambne vzgoje. Predvsem mladi- ni pa bodo namenjena predava- nj-a iz prometne vzgoje. Dne 16. in 17, oktobra bo seminar za pre- davatelje. Delavska univerza se je vseka- kor uspešno zagnala v novo izo- braževalno okolje, čeprav se mo- ra boriti z vsakršnimi težavami. Izmed teh prav gotovo ni naj- manjša težava iskanje primernih prostorov-učilnic v Ptuju, saj ve- dri delavska univerza s svojimi seminarji in tečaji v različnih šolah. 8. fnednapodni koiiores klasičnih arheologov Od 3. do 13. septembra tega leta je bil v Parizu mednarodni kon- gres arheologov, in sicer strokov- njakov za antično, rimsko in gr- ško arheologijo. Teden dni so se v dvorani instituta za umetnost in arheologijo pariške univerze vrstili referati o posameznih de- lih starega veka, in sicer na glav- no temo: grški in rimski vplivi na obrobna področja. Tema kongresa je bila torej zastavljena silno ši- roko in odgovarjala sodobnim za- htevam arheološke znanosti, ki se trudi čimbolje prikazati ne le umetnostno in politično, ampak tudi narodnostno, kulturno in zla- sti socialno življenje starega ve- ka. Seveda pa je nekje nujno, da taka velika strokovna prireditev ne izpolni vseh pričakovanj. Mno- ge teme in področja so bila pač v zvezi z agilnostjo in zanima- njem posameznih referentov ob- delana zelo podrobno, drugih, včasih celo važnejših vprašanj se pa referati kongresa niti dotak- nili niso. Program kongresa je bil tudi tako silno natrpan, da se ob posameznih referatih že zaradi pomanjkanja časa ni mogla raz- viti malone nikakšna razprava. Nastali so tudi problemi v delitvi področij starega sveta na zemlje- pisne enote za posamezne seje. Na rovaš vsega tega je bilo izre- čene že pred kongresom in v času dela kongresa precej kritike. Kljub vsemu temu pa je kongres dal zelo široko sliko o vplivih, ki so oblikovali stari svet in z njim, z njegovo dediščino, tudi svet, ki v njem živimo. Na pod- lagi prizadevanj referentov je tako naša stroka izdelala spet važno poglavje v proučevanju zgodovine starega sveta. Iz Jugoslavije se je kongresa udeležila močna skupina, od, tega so bili štirje udeleženci iz Slove- nije. Referat o grški in rimski plastiki v Jugoslaviji in vplivih v umetnosti je imel M. Grbič iz Beograda, medtem ko dva druga jugoslovanska arheologa svojih prijavljenih intervencij zaradi pomanjkanja čas nista prebrala. Taka usoda je doletela tudi pre- mnoge intervencije iz drugih dr- žav. Ozemlje naše domovine sta v širšem okviru v zelo dobrih re- feratih obravnavala tudi E. Diez iz Gradca in E. Condurachi iz Romunije. Ob kongresu pa se je zvrstila tudi vrsta pomembnih in zanimi- vih prireditev. Prva med njimi je bila otvoritev razstave o provln- cialni umetnosti v rimskem impe- riju v I.ouvru. Razstava, posve- čena antičnemu Parizu, je bila v mi]?pii] riunv v veliki dvorani, ki se je od antičnih term še popol- noma ohranila do današnjih dni. Udeleženci kongresa smo si ogle- dali tudi preurejeno arheološko zbirko, ki muzeološko zelo efekt- no, dasi močno drzno in precej problematično prikazuje staro Ga- lijo, in sicer zbirko v gradu St. Germain en Laye. Za muzealca izredno zanimiv je bil ogled Ver- saillesa z izčrpno razlago restav- ratorskih del. Grad rf-;tavrirajo na stanje pred veliko revolucijo leta 1789 in včasih naravnost de- tektivsko iščejo posamezne kose pohištva, ki so preživeli vse vihre časa, tudi tja do Amerike. Zelo važno vlogo v gradu igra tudi na novo nameščena, silno preudarno razporejena razsvetljava. Ob kon- gresu so bila v večernih urah tudi predavanja, od katerih je bilo zelo dobro zlasti predavanje o umetnosti stare Galije Poleg vsega tega na je kongres zlasti mnogim mlajšim udeležen- cem pomenil v prorJt^m času pri- ložnost za prvo srečanje s Pa- rizom in za utrditev starih ter za sklepanje novih poznanstev z mnogimi pomembnimi strokov- njaki naše stroke, katerih pomoč nam je mnogokrat dobrodošla pri vsakdanjem delu. Pravijo, da je Pariz najlepši septembra. To pot se nam je si- cer predstavil s sivim n^^-bom in mnogimi urami rahlega f'ežia. Za- to so bile toliko boli dragocene ure, ko so sončni žnrki pustili zaživeti pravljico stoletia starih slikanih oken v prekrasni Ste. Chapelle, pozlatili prve rumene liste platan na Chnmps Elvsšes, poudarili belo silhueto Sacre Coeurja vrh Mortmartra, poku- kali v skrinje pmdaini^e" knjig na obrežju Seine in zvabili spre- hajalce v park luksemburške pa- lače. Razumljivo smo se posvečali predvsem o.s^ledom znamenitih in bogatih pariških muzejev in dru- gih umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Med muzeji srno naj- več časa posvetili ogleHn Louvra in njegove bogate antično zbirke ter znamenite galerile slik. Z na- vdušenjem smo se tudi srečali s srednjeveško umetnostjo v Clunv- 1u, zgodovino Pariza v Carnava- let". z ant^opf^ingiio in etnologijo v Mus4e He rHor^me. z Rodino- vimi plastikami v Rodinovem mu- zeju in nadaiio 7 Notr^ Dame, PantViponorn. Plar-e des VosE^es in ^nitimi pa- lačami, trsi, kra1f in snomeniki. Tako nam je torej kongres po- menil pomembno strokovno do- živetje, srečanje s Parizom pa tudi sicer doživetje, ki nam ^ za vedno ostalo v spominu. I. M. (Nadaljevanje) Ladja »Split« je enakomerno plula po Donavi. Včasih na levi, potem na desni strani so se pri- žigale in znova ugašale luči. Plu- li smo proti vzhodu. Na kljunu ladje je bilo precej hladno, pihal je neprijeten veter, vedno bolj je postajalo svetlo. Ustavili smo se v Golubovcu, dokler se še ni bolj zdanilo. Četudi izkušeni, se rečni mornarji ne upajo spustiti Djerdap ponoči. Takoj za Golubovcem se prične prvi del Djerdapa — Mali Djer- dap. Zdelo se mi je, da reka teče hitreje. Iz vode so ponekod štr- lele čeri. Na obeh straneh reke so se strmo dvigale skale. Dona- va si tukaf zareže ozko, 100 km dolgo pot skozi Karpate. Za Dolnjim Milanovcem se je Donava še bolj zožila. Nek do- mačin nam je pojasnil, da smo prišli v kotlino Kazan. Pred na- mi so se visoko kakih petdeset do sto metrov dvigale navpične stene. Kar strah me je bilo. da ladja ne bo mogla pluti skozi takšno ožino. Reka se je zožila na kakih sto metrov. Pred nami je plula neka velika ruska trgov- ska ladja, zato smo morali pluti zelo počasi. Lahko smo si ogle- dovali oba bregova. Videl si lah- ko samo skale čudovitih oblik. »Otok Ada-Kale« je nekdo vzkliknil. Vsi smo pogledali na nizek otok sredi Donave. Na njem so bili ostanki nekakšnega obzidja. Spomnil sem se na zgodovino, na turške spahije, ki so jih tukaj srbski uporniki ujeli in ubili. Za otokom Ada-Kale se je reka znova zožila v Železnih vratih, polnih podvodnih grebenov. Ob desnem bregu smo nenadama za- vili v Kanal — v 2 km dolg Sip- ski kanal. Na nasipu sem videl lokomotive, ki vlečejo ladje sko- zi ta kanal, kadar plujejo" proti toku. Spomnil sem se na nekate- re filme z Divjega zapada, kjer sem lahko videl podobne prizore — le da so tam ladje vlekli bivo- li, medtem ko tukai lokomotive časitljive starosti. v bližini tega prekopa so ostan- ki starega mostu, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Trajan. Na jugoslovanski strani sem v ska- lah opazil ploščo, s katere sem lahko prebral le: »Tabula Trai- ana«. Ostalih črk na tako veliko razdaljo nisem mogel razbrati. To je bila znamenita Trajanova plošča. Po romantični vožnji skozi Djerdap so bregovi postali neko- liko položnejši. Na jugoslovanski strani so bila prijazno zelena po- lja, na drugi, romunski strani pa glavnem le gozd in pašniki Ne- prijetne občutke ti je vzbujal tu- di pogled na romunske stražar- ske stolpe, ki so bili postavljeni vzdolž vse, več deset kilometrov dolge obale. Opazili smo lahko tudi stražarj-e, ki so opazovali našo ladjo. Ljudje, ki smo jih nekajkrat pozdravljali z mahan- jem. nam niso odzdravljali. " Skozi celo pot pa smo srečeva- li tovorne ladje vseh obdonav- skih držav. Mornarji, kot neka- teri potniki, so nam veselo in prijazno odzdravljali. V prista- niščih, kjer smo se u.=:tavi;aM jf bilo vednn nolno ljudi, k-: s^o po- nujali f.\ io pridelke r->Rjveč prekrasno aegotinsko ^lo^dje. En sam grozd je tehtal tudi po cel kilogram. Poleg tega, da je to grozdje zelo dobro, ie tudi iz- redno poceni. Ze v Beogradu smo se vsi čudili nizkim cenam. Ne- ki Beograjčan nam je tedaj de- jal: »Ja Slovenci, morali bi si bolje organizirati vašo trgovino. Trgov- ci bi morali biti bolj zaintere- sirani, da vam dado dobro blago tudi ceneje. Ce kake stvari v oko- lici ni, je potrebno nekaj kami- onov, malo dobre volje in vse skupaj se pripelje od kod drugod. Je še vedno ceneje, kot pa kupi- ti za drag denar v domačem oko- lišu.« O tem sem razmišljal še več- krat, ko sem v Srbiji opazoval in videl nizke cene prehrambe- nih artiklov. Vzporedno z jugoslovanskim mestbm Kladovo je veliko ro- munsko mesto Turnu Severin, od koder je do nas veter prinesel ropot strojev iz velike rečne lad- jedelnice. Do nas je prišel tudi smrad svinjske farme. Nehote .'em r.f opomnil na Ptuj in na to, kai rp mu -'^eta ob vročih po- letnih luesccm. Naša 322 km dolga rx)t po Do- navi se je bližala h koncu. Se nekaj ovinkov in pristali smo v zadnjem jugoslovanskem prista- nišču tik ob tromeji Jugoslavija — Romunija — Bolgarija, v Prahovem. Morali smo takoj na vlak, ki je že čez kako uro drdral skozi Timoško Krajino proti Nišu. Na vlaku se je pri- čela naša prva avantura. Bil je to besedni dvoboj med sprevodnikom in vodjem potovanja Lukom. Pričelo se je takoj zelo burno, temperamentno in je imelo obe- ležje maturantske trme. »Tale vagon morate zapustiti. Namenjen je samo za potnike, ki potujejo do Beograda. Preseliti se morate v zadnje vagone!« je osorno pričel sprevodnik, ko je pregledal naše vozne karte. Presenečeni smo se spogledali. Mar naj zapustimo kupeje, meh- ke sedeže in gremo na lesene klopi v zadnjih vagonih? Smo se prezgodaj veselili nad uspelo oku- pacijo dveh kupejev? ).N'e!« sem lahko bral v vseh očeh. »Zakai moramo zapustiti kupe? Niti v vo'zn?m redu. niti na vho- du v vagon ne piše, da so sede- ži rezervirani za potnike v Be- ograd« je trdil naš vodja. »Ce se ne smemo peljati do Niša, kar jp samo 18.5 km. se tudi nihče z I Re>ke ne bi smel peljati v Ljub- ljano v vagonu, ki pelje do Du- naja«, je Luka podkrepil svojo trditev, da kupejev ne bomo za- pustili, dokler nam sprevodnik ne dokaže črno na belem, da se ne smemo peljati v vagonu za^ Beograd. Sprevodnik je ves btsen odšel. Cez nekai časa je prišel drugi, ki je pričel s prijazrto besedo, je pa kaj kmalu obupal.' Nato sta po- skušala srečo fba. Dob;la sta ob- sedeno ide]o, da nas morata spra- viti ven. Naletela sta na trde bu- tice, ki so se birokratsko okle- nile paragrafa. Ko sta že popol- noma obupala, sta predlagala, da plačamo rezervacijo, kar pa smO odbili, ker na tistem vlaku ni bilo rezervacij. Sprev .dnik je pričel groziti z ljudsko oblastjo. Mirno smo ga pustili, da je od- šel po miličnika, še prej pa mu zaklic-di: »Ne pozabite na uredb I« »??!«, kai je nato rekel, nisem razumel. Vlak se je ustavljal in znova sopihal skozi precei pu.^te pokra- jine. Sprevodnika ni biki več na spregled Verjetno je obupal m si je kje na tihem dajal duška s sočnimi ».specialitrtami- . (Prihodnjič: MED -IPTARJD R. Ročak PTUJ, DNT5 n. OKTOBRA 1963 TEDNIK StfOn 5 NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL POTRČ dr. JOŽE ČASTNI OBČAN PTUJSKE OBČINE, TVOREC PRVE PARTIJSKE ORGANIZACIJE V PTUJU IN DOLGOLETNI ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC. t Častno m plfemenito delo borca - bomumsta bo ostalo v neizbrisnem spominu vsem občanom ptujske občine SLAVA VELIKEMU BORCU ZA DELAVSKE PRAVICE! 'i OBČINSKA SKUPŠČINA PTUJ OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ OBČINSKI ODBVR SZDL PTUJ ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE PTUJ OBJAVA NAJDENIH PREDMETOV V shrambi Občinske skupščine v Ptuju se nahajajo sledeči najdeni predmeti: 10 kompletnih moških koles, 5 okvirjev za moška kolesa, 5 kompletnih ženskih koles, 1 fo- toaparat, 1 moška ura, 1 ženska ura, 7 kom. aktovk, 1 sandolin, 1 čoln, 1 avtomobilska guma za tovorni avto, 1 kilometrski šte- vec, 1 pokrov za kolo osebnega avtomobila Ford, 3 metre blaga za žensko obleko, 1 avtomobil- ska zračnica, 1 zračna tlačilka za dvokolo, 1 žensko krilo, 2 dežnika, 1 potovalna torba, 1 otroška jopca, 1 ženska jopca, 1 par otroških čevljev, 6 kom. ženskih denarnic, 1 poštarska obleka — uniforma za pismono- šo, 2 ženski torbici, 1 kom. sonč- nih očal, 3 pare rokavic, 1 otro- ška obleka, 1 šal, 2 ruti. Stranke, ki pogrešajo take predmete, se naj zglasijo do 10. novembra 1963 v uradnem času v pisarni oddelka za notranje zadeve Občinske skupščine Ptuj, Trg mladinskih -''"'''^vnih brigad, št. l/II, zaradi ugotovitve lastni- ne. Predmeti, katerih lastništva ne bo mogoče ugotoviti, se bodo prodali r a javni dražbi dne 25. novembra 1963 na dvorišču zgradbe Občinske skupščine v Ptuju, Trg mladinskih delovnih brigad št. 1. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Občin- ske skupščine Ptuj Esperantski kongres Do zdaj najbolj obiskan 46. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES je bil od 3. do 10. avgusta v Sofiji ob udeležbi nad 3500 esperantistov iz 40 držav. Kongres je pozdravil podpred- sednik bolgarske vlade in za- stopniki vlad drugih držav. Za Jugoslovansko esperantsko zve- zo je govoril Antonije Sekelj, ki je podčrtal važnost mednarodne konference šol, v katerih se po- učuje esperanto, in o zaključkih, sprejetih na tej kon^jrenci v Beogradu. Prvič po drugi sve- tovni vojni je bila zastopana tu- di delegacija Sovjetske zveze. Obmeine postaje in ulice glav- nega mesta Bolgarije so bile okrašene z esperantskimi zasta- vami in parolami, ki so opozar- jale prebivalce prestolnice na važen dogodek. V sklopu tega kongresa so bi- la zborovanja in konference mednarodne esperantske orga- nizacije slepih, juristov, medi- cincev, učiteljev in drugih. Ra- zen predavanj letne univerze in predstav mednarodnega in bol- garskega gledališča je bil poseb- no privlačen afriški program ter mednarodni zabavni večer s ple- som. Ob tem kongresu je bila izda- na posebna znamka in časniki kakor radio so posvečali vso po- zornost kongresu. 19. KONGRES SVETOVNE ESPERANTSKE MLADINSKE ORGANIZACIJE od 26. julija do 2. avgusta v VRAČI (Bolga- rija) spada po številu navzočih mladih esperantistov kakor po kvaliteti dela v zgodovino espe- rantskega gibanja. Malo bolgar- sko mesto je bilo povsem v zna- menju esperanta. Prisotnim mladim esperanti- stom iz raznih držav kakor go- stoljubnim prebivalcem mesta Vrača bodo ostala srečanja in prireditve v nepozabnem spomi- nu. 26. KONGRES SAT (SVE- TOVNE DELAVSKE ESPERANTSKE ORGANIZACIJE) Ta kongres, ki je bil od 20. do 26. julija v Hamburgu, je prav tako uspešno končal svoje delo. 237 delegatov esperantistov iz 16 dežel je sodelovalo na raznih se- jah, prireditvah in izletih. Sprejeli so pomembno resolu- cijo. Z izvajanjem te se bo uspešno utirala pot k razširjanju plemenite esperantske ideje med delavci vsega sveta. Ob tej priložnosti obveščamo esperantiste in prijatelje, da gremo v nedeljo, dne 13. okto- bra 1963, v Jeruzalem z vlakom ob 11.15. Vabimo k udeležbi. Za riovi esperantski tečaj sprejema prijave tov. BEZJAK Angela v Čistilnici (Slov. trg 4). Tečaj prične 17. oktobra. J. D. STARKA POD KAMION Včeraj ob 14.30 se je v Rak eana pred hišno St. 14 pripetita bujša pro- metna nesreča. 31-letni poklicni voznik Geza Nemec iz Pešanovc ie vozil to- vorni avtomobil iz Beltinec prott Raki- Caou. Pred hišno št. 14 ie srečal krav- jo vprego, ko je izza voza nenadoma in naravnost pod kamion pritekla 70-lct_ na Roza Cervek iz Rakičana. Cervekova ni videla avta, Geza Nemec pa kljub zaviramju nI mogel takoi ustaviti vozila. Kamion Je starko podrl ta io vlekel ka- ke štiri metre za sebol. Cervekov« Je dobila hujše poškodbe na glavi levi nogi in desnem kolenu in so io takoj odpeljali v bolnišnico. Fmmmk^ inbun^ v Mladiki so zborovali Ka-teri Ptujčan ne pozna veli- ke, svetle stavbe ob Dravi pri železniškem mostu? Več kot 1300 učencev se vsak dan zvrsti po razredih te ptujske šole. Rad bi vam danes povedal — kaj vse delamo mi mladi v tej šoli in kaikšne načrte imamo za letoš- nje šolsko leto. Pionirski praznik smo imeli 28, septembra — in tega dne smo imeli svečano pionirsko konfe- renco. V okusno okrašenem raz- redu je bilo pravo praznično vzdušje. Pod pionirskim praipo- rom z geslom: Za domovino — s Titom naprej I je ob rdeče po- grnjeno mizi zasedalo delovno predsedstvo. Konferenco je vo- dila Mira Mijačevič iz 8a raz- reda. Ob pričetku konference smo zapeli pionirsko himno. Konferenci so prisostvovali vsi tovariši predavatelji, član šol- skega odbora tov. Stanko Žit- nik, zastopnik mladinske orga- nizacije in član radia Ptuj, ki je posnel konferenco na magneto- fonski trak. Delegati vseh razre- dov so seznanili navzoče s svo- jimi delovnimi načrti. Delovni načrt je 'zelo obširen in zajema poleg šolskega dela tudi delo vseh krožkov na šoli, ki jih pn tako velikem številu učencev se- veda ni malo! Na šoli deluje 21 krožkov, ki imajo vse lepe uspe- he in točno izdelane načrte za letošnje šolsko leto. Seveda bi lahko pisal posebej o delu vsa- kega posameznega krožka na naši šoli, vendar bi bilo to pi- sanje menda potem preveč ob- širno. pionirjem in je to uuljubo spre- Tudi mladinska organizacija je obljubila vso pomoč našim jela tudi v svoj delovni načrt. Konferenca je potekala brez- hibno in ob vzorni disciplini. Ob zaključku konference smo se spomnili tudi naiših nesrečnih tovarišev pionirjev iz Skopja. Skozi vse leto bomo zbirali pri- spevke zanje. Konferenco smo zaključili s pionirskim pozdravom in nato odšli v šolsiko kuhinjo k malici, za katero je mnogo prispevala šolska zadruga in plooiirska or- ganizacija. Pred nami je mnogo dela — zavedati se moramo, da ga lahko opravimo le s skupnimi naipori in discipliniranim delom! Se se bomo oglasili in kaj več povedali o življenju In delu na naši šoli! Dopisni krožek osnovne šole »Tone Znidarič« (Purgaj Franc, 8a razred) Povej, CG z^nskš? POVEJ, CE ZNAS! 1. Kateri so glavni igralci fil- ma »Mladi levi«? 2. Kdo Je rekel: »Kdo umre za domovino, je živel dovolj?« 3. Kdo je avtor romana »Ljud- je in miši«, s katerim je za- slovel po vsem svetu? 4. Tonny Dallara je italijanski pevec. Kakšno je njegovo pravo ime? 5. Ima morski pes ribji mehur? 6. Kaiko se imenuje grški bog ognja, nebeški kovač in. izu- mitelj kovaških umetnosti? 7. Kdaj je Nemčija napadla Norveško"' 8. Kaj je leghorn? 9. Kam spadajo mravlje? 10. Kdo je bil tajnik »Akademije Operosorum« v Ljubljani? Odgovori: 1. Marlon Brando, Montgomery Clift, Dean Martin, Barbara Rush in May Britt. 2. Slovenski pesnik Ivan Rob. 3. Ameriški književnik John Steinbeck 4. Antonio Lardera. 5. Nima 6. Hefajst. 7 9 aprila 1940 8 Italijanska kokošnja pasma. 9 KnpnnitcrMnpni. 10 Jurij J apel j. NA TRGATVI z mamico sva bila povabljena na trgatev k znancem. Vinograd je posajen z žlahtno trto in je v bližini izletniške Gomile. Bilo j'e precej obiralcev, ki so bili dobre volje in so vmes prepevali. Jaz sem se tisti dan do sitega nazo- bal grozdja. Gospodinja, po do- mače Lubečova Micka Iz Gaber- nika, pa nam je za malico in obed postregla z okusnimi poti- cami in mesom. Tudi to mi j« zelo teknilo. Družil sem se s pri- jateljem, sošolcem Feliksom He- šičem. Oba sva se prijetno zaba- vala in se pogovarjala o šoli, tr- gatvi. paši na travnikih, Kosta- njih itd Zvečer ko smo končali z obiranjem, sem se pridružil prešarjem. Tudi ti so bili dobre volje in so peli in vriskali da je bilo veselje, ker jim je gospodar Lojzek stregel z dobro kapljico. Na tako trgatev si še želim, ker je nedvomno ena najlepiih ipi^en.. skih opravil. Ježek Bezjak 7. b razred osnovne šole Juršinci Prome/no uganlca U gornjo prometno uganko na znanem cestnem ovinku v Sp uhlji pri Ptuju se je zamislil že .larsikateri voznik motornega vozila. Najprej znak križišča enakovrednih cest. nato — kakšnih 30 m dalje — znak. da je cesti odvreta prednost. Posnetek je seveda montaža, ker na enem posnetku drugi znak zaradi oddaljenosti ni viden. Stran 6 TEDNIK PTUJ, DNE 11. OKTOBRA 1968 HISNI SVET Bfc-jakova 3 išče sobo s posebnim vhodom v bližnji okolici in idi v zame- njavo lepo sobo s posebnim vhodom osebi, ki ima odločbo o dodelitvi sobe. Vprašajte po- poldne pri prcdsedr" ' hišnega sveta. MANJSO neopremljeno sobo od- dam v najem. Naslov v upravi. PROSIM najditelja zlatega pr- stana z očesom in monogra- mom SV na kamrtu, da ga pro- ti nagradi vrne pri blagajni »Merkurja« v Ptuju. NAJDITELJA zavitka s perilom, izgubljenega od Ptuja do Spuhlje, prosim, da najdeno vrne proti nagradi Markoviču Alojzu, Nova vas 80, Markov- ci. PLODAM takoj hišo z gospoda ■ ' -- noslopjem. Finžgar, Loka 45, Starša. PRODAM televizor RR. Iščem starejšo žensko, ki bi čuvala 8 ur dnevno otroka. Naslov v upravi. ČEBELNJAK z A.2 panji ter če- belarski pribor v Ormožu, vse v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Vavpotič Jakob, Ka- lingerjeva 7, Ljubljana. V GRAJENI prodam 1 hektar gozda, srednje rasti. Naslov v upravi. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, 5 ha zemlje, mlin in žago. Dam tudi v zakup. Korošec Konrad, Pobrežje pri Ptuju. Informacije pri vulka- nizerju Koro.®-^" ""tuj. DOBRO ohranjen mnnp'^ Tomos prodam. Naslov v upravi. DOBRO očuvano trodelno ku- hinjsko kredenco poceni pro- dam. Naslov v upravi. GLAVO ZA MOTOR NSU-Max 250 ccm kupim. Glavnik Rene, Skorba 4, p. Hajdina. Sr^ !bor Osnovne šole Majš- perk razpisuje mesto RAČU- NOVODJE osnovne šole. Na- stop službe 1. decembra 1963. Zaželjena praksa. Prošnje po- slati šolskemu odboru Osnov- ne šoIp Majšperk do 15. no- vembra IPfiS. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Službo dobi MEHANIKARSKI ali STROJNO KLJUČAVNI- ČARSKI POMOČNIK, mlajša moč, vojaščine prost. AMD Ptuj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri DS Opekarne Zabiak pri Ptuju razpisuje na- :lednjo proste ' 'ovno mesto knjigovodja oseboSh dohodkov Pogoj: za delovno me:to se zahteva cooolna srednja šola s prakso v knjigovodstvu osebnih dohodkov. Osebni dohodki po pravilniku OD podjetja. Stanovanje ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Gostinsko podjetje »HALOSKI BISER«, Ptu^ obvešča cenjene goste, da ima vsako soboto in nedeljo zvečer v grajski resta- '>iji plesno godbo Cenjenim gostom nudimo dov. specialitete, kot so: pečenice, krvavice, gibanice in odojek po zmernih cenah. Rezervacije zaželjene na telefon 205. Za cenjeni obisk se priporoča »HALOSKI BISER« „Alumi'mr' osvofil točbo proti Soboti Moštvo »Aluminija« je ponov- no prineslo dragoceno točko z gostovanja v Murski Soboti. Tekma se je odigrala na raz- močenem, blatnem terenu, ne- primernim za igro, pred okoli 500 gledavci, ki so razočarani zapuščali igrišče, ker so bili pre- pričani v zmago moštva Sobote. Prvi polčas je potekal v teren- ski premoči domačinov; napad »Aluminija« se na blatnem tere- nu ni posebno odlikoval in je imela njegova obramba polne roke dela. Stalno je morala od- klanjati nevarne napade doma- činov, ki so dosegli iz teh akcij tudi vodstvo v 38. minuti igre. Iz prostega strela od 17 metrov je igralec neubranljivo streljal mimo zida v levi spodnji kot — vratar Mišo je sicer posredoval, toda prepozno. Po tem so igralci Sobote zaigrali še ostreje, pred- vsem FK) krivdi napada gostov, ki ni znal zadržati žog, in s tem razbremeniti obrambe. Toda kljub neprestanim napadom je ostalo ob koncu prvega polčasa le pri minimalnem vodstvu do- mačinov 1:0. v drugem polčasu igre so se igralci »Aluminija« resneje za- grizli v boj, napad se je vse bolj razigraval in že v 5. minuti je Kovač-Ciro dosegel izenačenje — prejeto žogo je umiril in s 16 metrov z leve strani kazenskega prostora streljal v nasprotni kot vrat — 1:1. Akcije Sobote so po- stale manj nevarne od tistih v prvem polčasu. Napad »Alumi- nija« pa je postajal vedno boljši, domačo obrambo je neprestano preigraval in ustvarjal ugodne priložnosti za dosego vodstva, toda žoga ni našla poti v mrežo ali pa so obrambni igralci Sobo- te pozabili na fair play, kar pa sodnik ni znal preprečiti. Kar ni uspelo igralcem »Aluminija«, pa je skoraj uspelo domačinom. V enem izmed napadov se je pre- brisani Maučec spretno vrgel, ko ga je oviral pri streljanju na gol Mesarič, in sodnik je poka- zal neupravičeno na belo točko; kazen je izvajal Maučec sam, vendar je streljal preko gola. Napada obeh moštev sta še imela vrsto priložnosti za dosego vodstva, pri tem so se izkazali predvsem napadalci »Alumini- ja«, vendar njihove akcije niso dosegle cilja. Tekma se je kon- čala s terensko premočjo gostov, ki so Soboti »iztrgali« planirano točko. Razvoj dogodkov na igri- šču je pokazal, da so bili v pr- vem polčasu lx)ljši domačini, v drugem pa gostje, ki so igrali proti koncu vse Ijolje. V moštvu »Aluminija« je bila obramba boljši del moštva, napad pa se (posebno v prvem polčasu) ni znal razigrati. SOBOTA: Vrdjuka, Rantaša, Hor^^-at I, Perič, Zver, Novak, Tkalčec, Klepec (Martinezzi), Serdar, Maučec, Horvat II. »ALUMINIJ«: Kramberger, Markovič, Muršec, Gerečnik, Mesarič, Vodušek, Avbl, Teodo- rovič, Kovač, Spehonja, Zaspan. Sodniška trojka (glavni Ljujlč iz Maribora) ni bila kos svoji na- logi; glavni sodnik je neupravi- čeno dosodil enajstmetrovko. stranska sodnika pa^sta bila do- mačina in sta neprestano dviga- la zastavici, ko se je igralo na polju domačinov. V predtekmi so mladinci »Alu- minija« izgubili proti bolj ruti- niranim mladj^ncem Sobote z re- zultatom 4:2 (2:1). Prihodnjo n^eljo gostuje »Aluminij« ponovno na tujem terenu — prvič bo nastopil v Kranju proti Triglavu na novem stadionu; upajmo na ugoden re- zultat. Tekma bo'težka, ker je bil Triglav v sezoni 1962/63 celo vice prvak SNL. V. M. ROKOMET Drugod ne gre! Za nami je že peto kolo v žen- ski republiški ligi. Oba ptujska predstavnika sta doživela v ne- deljo visoka poraza — ženske v Piranu, moški pa v Beltincih. Medtem, ko poraz ženske ekipe toliko ne preseneča, preseneča bolj visok poraz moške ekipe, v kateri sta glavna krivca oba vra- tarja, ki sta popolnoma odpove- dala. Kljub porazom, pa sta obe ekipi še v sredini lestvice. Ženske: PIran-Drava 10:2 (7:0) Domačinke so bile ves čas tek- me boljše moštvo in zasluženo zmagale. Svojo prednost so si pridobile že v prvem polčasu, ko so vodile 7:0. Sele v drugem pol- času so se igravke Drave pre- budile, vendar niso mogle nado- mestiti zamujenega iz prvega de- la igre Za Dravo sta bili uspešni vra- tarka Toplakova in Potočnikova. Moški: Beltinci-Drava 31:18(13:6) Tekma je bila pravo nasprotje tekme proti Nafti. Igralci Drave, predvsem pa oba vratarja, so v obrambi popolnoma odpcvedali. Neverjetno je skoraj, kako slaba je bila cona in pa vratarja! Na- sprotno pa so domačini vsak na- pad kronali z zadetkom. Gostje so igrali dobro edina prvih deset minut, ko so vodili s 4:2. Zmaga domačinov je popolnoma zaslu- žena. Za Dravo so bili uspešni: Zlen- der 10, Feguš 2, Strašek 1, Su- lek 1, Sumandl 1 in Cernezel 1 Pri Dravi se je poznala tudi odsotnost bivšega kapetana Bo- čaka, ki je večkrat v kritičnih trenutkih vnesel med igralce po- let in hitrost. Pomurska nogometna liga Beltinci - Ormož 9:48 (3:16) Ekipa Ormoža je gostovala v Beltincil in se v prvenstveni tekmi pomerila proti B ekipi Beltinc. Igralci Ormoža so imeli ves čas igro v svojih rokah in zasluženo zmagali z visokim re- zultatom. Gole za Ormož so dosegli: Frangež 15, Puklavec 12, Kuha- rič in Rihtarič po 6, Gregi 5 itd. Sodil je dobro Titan iz Murske Sobote. Ekipa Ormoža je do sedaj še n€i>0(ražena in vodi na prven- stveni lestvici. Z. R. Mariborska okrajn^i liga Drava — Slovenjgradec (mlad.) 9:9 Drava — Slovenjgrradec (čl. B) 28:8 Trgovs?ko podjetje »MERKUR«, Ptuj, sprejme HONORARNO biagajničarko — ne«»4op takoj. Vabilo V NEDELJO, 13. OKTOBRA 1963, VSI NA veliko jesensko tombolo KI BO V PTUJU NA TITOVEM TRGU S PRIČETKOM OB 13. m V primeru slabega vremena bo tombola prihodnjo nedel)o Humor Žalovanje Jožetu je umrla žena. Kmalu zatem se je poročil z njeno se- stro. Pa ga sreča na cesti prija- telj in vpraša: »Zakaj pa nosiš črn trak?« »Ker mi je pred tre- mi meseci umrla svakinja,« je odgovoril Jože. TRGOVSKO PODJETJE »PETRO L« — LJUBLJANA, SKLADIŠČE PTUJ siprejme takoj v zaposlite v za bencinski servis v Ptutju dva trgovska pomočnika Osebni dohodki po pravil niku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest pošljite na »PETROL«, sk ladišče Ptuj. Iz programa RTV Ljubljana NEOčLJA, 13. oktobra 6.00—6.0U uooro juuol b.Uo—.6.10 Poročna m dnevn. koieaai. u.ou—o.io Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved Časa, poročila. 7.40—7.50 Pogovor s po- siušaiL:. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.j'i i.lovttiski glasbeni umetn.ki ra "dim poslušalcem. 9.00 Poročila. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Prenos mati- nejskega koncerta operne glasbe iz Ce- lja. 12.05 Naši poslušalci čest.tajo in pozdravljajo — II. 13.00 Napoved časa, poročila, io.io Obvestila in zabavna glas- ba. 13 30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma. U.IO Nekaj melodij, ne kaj ritmov. 15.00 Napoved časa. poro- čila m vremenska napoved. 15.15 Popu- larne partiture. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Naš glasbeni avtomat 17.00 Poročila. 17.05 .Majhni zabavni ansam bil. 17.15 Radijska igra. 18.02 inter- mezzo na kino orglah 18.15 Glasba iz znamenitih oper. OPOZORILO; \ času od 15.15 do 19.00 pa se program lahko spremeni zaradi prenosov športnih do- godkov! 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgledn ce. 19.30 RadiisW dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.00 Kapoved časa. poročila. 22.10 Zaplešite z nami! 23.00 Poroči'a. 23.05 Glasbeni imter- me^zo. 23.12 Skupni program IRT 24.00 Zadnja poročila PONEDELIEK, 14. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Kjpoved časa in poročila. 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Trio Avgusta Stanka in Kvintet bratov Avse- niik. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napo- ved časa m poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem — pester spored orkestralne, operne in solistične glasbe — vmes ob 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši po- slušalci čestitai'0 i^n pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka št. 1. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Melodije mojstrov za- bavne glasbe. 18.45 Narava in človek. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert ansambla Zagrebških solistov. Na sporedu dela Vivaldija. Kelemena, Hindemitha in Sostakoviča, 22.00 Na- poved časa in poročila. 22.10 Zabavni mozaik. 23.00 Poročila. 23.05 Plesno glasbo izvajajo ansambli in solisti. 24.00 Zadnja poročila TORiEK, 15. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Začetni tečaj angleščine — 1. lek- cija. 7.00—7.15 Napoved časa in poro- čila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabav- na glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Igra vam Kvintet »Dobri znanci« s pevci. 12.40 Lepe melodij«. 13.00 Na- poved časa in poTo6ila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Plesni ri*mi iz koncertnih dvoram. 14.00 Poročila. 15.00 Napoved časa in poročila. 15j15 Zabavna glasba. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe. 18.25 Plesni orkester RTV Ljub- ljana in njegovi solisti. 18.45 Na med- narodnih krlžpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Skupni p.roKram IRT. 20.20 Radiijska i«ra. 21.25 Sere- nadoi večer. 22.00 Napoved časa in po- ročila 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni komorni koncert. 24.00 zadnja tK>ro6rIa. SREOA, 16. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Kapoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj makedonskega jezika. 7.00— 7.15 Napoved časa iai poročila. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nima? prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 leraio vam Zadovoljni Kranjci. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Naij>oved časa in poro- Stl«. 13.'1'5 Obrestvla ki labavna glasba. 13.30 Tri virtuozne skladbe. 14.00 Po- ročila. 17.00 Ponočiila. 17.05 Friderik Chopin — skladatelj. 17.05 Iz foooteke Radia Koper. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Portreti partkianskih skladateljev: Karel Pahor. 18.25 V narodnem tonu . . . 18.45 Ljud- ski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Trije veliki zabavni orkestri. 20.30 Koncert komorne glasbe v studiu 14. 21.30 Claude De- bussy: Nocturni. 22.00 Napo^-ed časa in poročila. 22.10 Pisana paleta. 23.00 Po- ročila. 23.05 Izložba plošč. 24.00 Zad- nja poročila. CtTRTEK, 17. oktobra 5.00—8.00 Dobno jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš predncsti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski na«veti. 12.25 Trio Bradorfer s kvartetom »Zvonček« 12.40 Lepe me- lodije. 13.00 Naipoved časa in poročila. PS.15 Obvestila in zahavna glasba. 13.30 — 14.35 Glasbeni seiem. 14.00—14.05 Poročila 14.3'> Naš- p-slušalr^; čestitajo in i>ozdravljaio. 17.00 Poročala. 17.05 Majhni zaba%Tii ansambli. 17.15 Turistič- na oddaja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Opere v 35 minutah. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski ■ dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Izročilo XX. stolet- ja. 21.40 .lurij Gregorc: Suita za godalni orkester. 22.00 Napoved časa in poroči- la. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skup- ni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Zabavni vokalni ansambli. 23.20 Skupni program IRT — 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 18. OKTOSRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila, 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. 1100 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Petnajst minut z »\eselimi hriibovci« 12.40 Lepe melo- dije. 13.00 Napoved časa in poročila, i 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Skladbice za kratek čas. 14.00 Poročila. 17 00 Poročila. 17.05 Popoldne pri Lud- wigu van Beethovnu. Leonora L. uvertura — S-nata — Simfonija št. 8 v F-duru op. 93. 18.00 Poročila. 18.10 Pojo ama- terski zbori. 18.30 Pripoveduje Bojan Adirr č 18.45 iz naših kolektivov. 19.00 Obvcfila '9.05 Glasbene razglednice. 29.30 Radijski ctaemk. 20.00 Revijska glasba. 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 20.30 Slovenska violinska lite- ratura. 21.00 Hammond orgle igra Bert- rand Bech. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa in poro- čila. 22.10 Sestanek plesnih orkestrov. 23.00 Poročila. 23.05 Prijetne melodije. 23.20 Skupni program IRT. 24.00 Zadnja poročila! SOBOTA, 19. OKTOfiRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00—■ 6.10 Napoved časa in poročila. 6.10— €.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Na- daljevalni tečaj angleščine. 6.40—6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš predno- sti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glas- ba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Kvin- tet ViHja Petriča. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa iti poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.50—14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 15.00 Napoved časa in poro- čila. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Ama- terji pred našim miikrofonom. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.00 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi jugoslo- vanskih narodov. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Por- tret« veliikih pevcev. 18.45 Novo v zna- nosti. I9.t)0 0bve«;ti.la. 19.05 Glasbeme razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 lavna narodno-zabavna matineja. 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa iin prk- ročila. 22.10 Oddaja za naš? izselience. 23.00 Poročila. 23.05 Prijeten konec ted- na. 24 00 Zadnja poročila